Za poduk in kratek čas. Sekelji. Rudoslovna in životopisna razprava. Spisal Matej Slckovcc, župnik pri Sv. Marku nižje Ptuja. V samozaložbi č. g. Mat. Slekovca, župnika pri Sv. Marku niže Ptuja, je izšla pred kratkim za nas štajarske Slovence prezanimiva knjižica pod omenjenim naslovom. Na duhovskem, kakor na pisateljskem polju neumorno delujoči 6. g. M. Slekovec nara ie podal v tej sicer le 50 stranij obsegajoči brošurici kratko in jedernato zgodovinsko monografijo, ki mora, kakor že rečeno, zlasti štajarske Slovence prav zanimati. Ako so bili prejšnji zgodovinski spisi spretnega in marljivega č. g. Slekovca prav dovršeni, tem bolj se pa še to kaže v tej brošurici. Z velikim trudom je č. g. pisatelj nabral posaraezne zgodovinske podatke, nje dobro uvrslil in tako zlasti štajarskim Slovencem podal knjižico velezanimivo. Slovenska zgodovina je prav tužna. Nepretrgana vrsta nasilstev nemških velikašev in vitezov, turških velerazbojnikov, to je rudeča nit, ki se prede skozi njo. Nekako prijetno iznenadijo čitatelja pa životopisne slike Jakoba in Lukeža Sekelja. Ta dva plemenitaša sta za slovensko zgodovino V svoji dobi velevažna in zanimiva. Oba sta pravična, Bogu in cesarju zvesta bila, ter sta vsled tega tudi iraela srečo in zapustila slaven spomin in veliko premoženje. Od kalvinske in lutrovske kuge okuženi potoraci pa so vse zapravili in sramotno izginili. Pisatelja teh vrstic so zlasti zaniraale date o Št. Vidu, Tramu in Borlu. Njemu kot Št. Vidčanu so še iz deških let znani ostanki grada, »Tram« in globoki grajski studenec, ki so ga bili kratko preje zasuli. Mesto, kjer je stal »Tram«, je bilo v letih od 1860—70 lastnina Ptujske trgovske rodbine Winkler in cela okolica se še zdaj imenuje Tramberg. Ravno pod tem gradiščem stoji majhna gotiška kapelica sv. Ane, na vznožju pa stoji stara cerkev sv. Janezu Krst. posvečena. Zanimivo je tudi, kakor oraenjena knjižica »Sekelji« poroča, da so še v srednjem veku se imenovali gradi, kakor jih zdaj še imenuje prosto slovensko Ijudstvo, n. pr. Ormož, Borel itd. Pozneja birokraška nemškutarija je pa svoje burke uganjala s temi in drugimi imeni: Ormož-Friedau, Borel-Ankenstein, SenjaroveiSchweindorf itd. Za verne kristjane je žalosten zgodovinski prizor tista doba, ko je n. pr. Št. Vidsko župnijo in njene dohodke in prebivalce »kupil« podli barantač svetnega stanu, ter tam kot »župnik« (?) prav po židovsko izsesaval ljudstvo in — svoje kaplane, katereje tudi za svoje robotarje smatral dotlej, da razjarjeno ljudstvo ni storilo, kar je bilo edino pametno in umestno : da je simonistično pijavko pognalo. Velezaslužnerau in velespretnemu pisatelju »Sekeljev« pa čestitamo k njegoverau najnovejšemu zgodovinskemu delu. C. g. Matej Slekovec je vse skozi pokazal, da je mož, sposoben tudi še večja dela v tej stroki slavno in uspešno izpeljati, ter mu izrazimo v imenu rodoljubnih čitateljev zasluženo zahvalo in priznanje. Prior Zički. Jožef Freuensfeld, f učitelj v Ljutomeru. V teku preteklega leta pokosila nam je biitka sinrt tri odličnjake in sicer g. Jožeta Horvat-a, vrlega nadučitelja, g. Jožeta Gomilšek-a, iskrenega narodnjaka in osem dnij pred novim letom pa v dalnji Pragi velespoštovanega in velezaslužnega učitelja gospoda Jožefa Freuensfeld-a. ,,Osoda kruta ni mu dala, Da v rojstno legel bi zemljo, Da tanikaj, kjer mu zibel stala, Počilo trudno bi telo. Na tu.jem sveti, v dalnji Pragi Smrt bleda ga zadela je; In tukaj zemlja tvoj ponosni Zivot v naročje vzela je. Z doinačega ti ni zvonika PeJ mili, znani glas zvona, Jn znancev množica vclika Za tvojim ni pogrebom šla. Na tvojem grobu ni točila Predraga niamica solza, Na tvojem grobu ni molila Za brata sestrica Boga". Njegova zadnja želja je bila, pokopati njegovo trnplo v domačo slovensko zemljo. Zaradi tega je tudi Ljutomersko učiteljsko društvo v svojem zadnjem zborovanju sklenilo, ustreči zadnjej želji svojega nepozabljivega solrudnika, vrlega narodnjaka, neumornega delovalca za proevito in blagor slovenske domovine, dovršenega pesnika in pisatelja slovenskega ter prepeljati s pomočjo dobrovoljnih darov njegovo truplo v domačo zemljo. Prosirao tedaj vse njegove prijatelje in znance vse narodnjake in narodnjakinje, vsa slavna društva itd., naj blagovolijo v ta namen nabirati podpore in nabrane prispevke doposlati učitoljskeinu društvu v Ljutomeru. K obilnemu sadu pomozi Bog! P.—h. Smešnica. Pri porotni sodniji zagovarja zgovorni odvelnik latu ter govor konča: »Gospodje, ko bi bili vi v ti.stem času na mestu tega moža, ne vem, če bi ne bil kateri izmed vas tudi segel po uri, saj je ležala tako lepo na mizi, ni pa bilo v tibtem liipu nikogar v hiši!«