Leto V
V Celju, due 9. decembra. 1910.
St. 49.
Uhaja Titi četrtek; «ko Je Ut dan praznik, pa dan poprej. — V»8 pošiljatve (dopisi, reklamacije, »praSanja Itd.) je pöüljati n» naslov: „Narodni List" v Celini — Reklamacije io «donine pro«te. — Uredništvo: Schillerjeva cesta itev. 3.
„Narodni List" itane ca celo leto 4 E, ca pol leta fi K, ta Četrt letà 1 K. Za Ameriko in drage delele na leto 6 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka •tane IO vin.
Oglasi se rafinnajo po 19 vinarje? ena petit vrata. — Pri večkratnih objavah enaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Narodni List" v Celjn.
Beseda o draginji.!
Naši ljudski zastopniki v dunajskem drž. zboru so se zopet enkrat razburjali. Gotovo so kaj silno koristnega sklenili za prebivalstvo države, morda celo kaj za kmečko ljudstvo? bo vprašal eden ali drugi. Res so nekaj sklenili, pa v koliko bo to na korist ljudstvu, o tem bo govorila bodočnost.
Zadnji teden so v državnem zboru namreč na dolgo in široko govorili o — draginji. Drug za drugim so razkladali tozadevno svojo modrost različni Pantzi, Lecherji, Roškarji itd., nepregledna vi sta. In kaj so povedali vsi skupaj pametnega v svrho rešitve vprašanja, kako zmanjšati zle posledice res vladajoče draginje? Nič! Sklenilo se je nazadnje, da se dovoli uvoz mesa iz Argentinije, češ tisto bo cenejše. Dovolil se je ta uvoz za tako dolgo, dokler bo vladala draginja.
Agrarni ali kmečki poslanci so se temu uprli, češ da se z uvozom tuje živine in tujega mesa ali pa z znižanjem carin za uvoz tega blaga oškoduje živinorejo avstrijskih kmetovalcev in se tako kmeta peha v propad. Na drugi strani pa so vpili zastopniki delavstva in mestnega prebivalstva, da zato vlada taka draginja, ker kmetje hočejo pri prodaji svojih pridelkov, živine in žita, imeti 100 procentov dobička. Da je slednje ostudna in lažniva trditev, to bo sprevidel vakdo, kdor primerja n. pr. cene žita v 1. 1850—1880, torej pred onim časom, ko je nastopila kriza v avstrijskem kmetijstvu in ko so cene silno poskočile. Videl bo, da cene žita niso danes prav nič višje, kakor so bile v tistih letih. In kdor sodi pravično, bo moral tudi priznati, da so se pridelovalni stroški od takrat gotovo zvišali skoro za dvakratne zneske.
Res je, da vlada občutna draginja, in prebivalstvo v mestih in trgih to bridko občuti. Toda ali mislijo res merodajni činitelji in nositelji avstrijske postavodaje, da bodo s tem, če bodo pripeljali na leto nekaj stotisoč kilogramov mesa iz Argentinije, odpravili draginjo za vedno? Ali mislijo morda, da bo s tem, če se odprejo meje za uvoz tuje živine in se tako uničuje avstrijsko kmetijstvo, draginje za vedno konec? Ali ne vidijo, da bodo nasprotno nastale še stokrat neugodnejše razmere, če bode naše kmetijstvo popolnoma propadlo in če bode na leto stotisoče kmetij šlo na boben? Neovrgljiva je in neizpodbitna ostane stara resnica, da je kmetijstvo rezervoar, iz katerega črpa vedno nove moči vsak narod, cela država.
Nismo med tistimi, ki taje, da bi sploh vladala draginja. Ampak smo odločni protivniki mnenja, da bi naše kmetijstvo bilo draginje krivo, ker svoje pridelke previsoko drži, ker išče mastne dobičke, in da je zato treba tem »kmečkim oderuhom« (tako
se izražajo kmečki nasprotniki!) jerbas za kruh obesiti nekoliko višje s tem, da se jim z uvozom živine in mesa ustvari cena konkurenca.
Vzrok draginji so naše gospodarske razmere same. Na eni strani se do danes s strani odločilnih činiteljev še hi storil niti eden korak, da bi se odpravilo prekupstvo ali mešetarstvo, ki živila \ veliki meri podražuje. Gospodarsko-zadružni razvoj bo tekom let sicer sam na sebi iztrebil to rak-rano na telesu našega kmetijstva, gotovo pa je, da bi k temu v veliki meri lahko pripomogla naša postavodaja.
Na drugi strani pa se vprašajmo: ali država sama le količkaj skrbi za to, da bi se kmetijstvo povzdignilo in usposobilo za uspešno produkcijo in za zadostno oskrbovanje vseh za življenje potrebnih sredstev avstrijskih narodov? Ali se je s strani države že storil kak odločilen korak za povzdigo naše živinoreje, dalje za to, da bi se pocenili prevozni stroški za kmetijske pridelke na železnicah itd.? Vse, kar se je doslej s strani vlade tozadevno ukrenilo, je tako malenkostno, da skoro niti v po-štev ne pride. Na drugi strani pa zopet vidimo, kako se lahkomiselno izpostavlja naše kmetijstvo, posebej naša živinoreja, največjim nevarnostim, da izgubimo še to, kar imamo. Ali nismo izvedeli baš v zadnjem času, da je po tuji živini bila v našo državo zanešena silno nevarna kuga na gobcu in par-kljih, n. pr. na češko, na Štajersko in drugod? Ali nismo slišali, da so n. pr. na Spodnjem in Srednjem Štajerskem do preklica prepovedani vsi živinski sejmi razun konjskih, ker sc je ta kuga silno~ra«ši-rila? To so dobrote, ki jih želijo našemu kmetijstvu zagovorniki brezpogojnega uvoza tuje živine k nam, dobrote, ki povzročajo avstrijskemu kmetijstvu stotisoče in miljon kron škode na letó. Tako, gospodje ljudski zastopniki in visoka vlada, se ne rešujejo tako važna gospodarska vprašanja, tako se ne rešuje naše kmetijstvo. Pač pa je to ona od mnogih protikmečkih krogov toli zaželjena pot, po kateri se bo dosegla ugonobitev kmečkega stanu.
Kako stališče torej naj zavzamemo glede draginje in nje olajšanja? Mnogi pravijo: država naj skrbi v postoterjeni meri za povzdigo živinoreje in kmetijstva sploh in draginja izgine sama od sebe. Gotovo, toda to se bo zgodilo šele tekom mnogih let. V enem mescu ali v enem letu našo živinorejo povzdigniti na ono višino, da bi zadostovala vsem domačim potrebam, je nemogoče. Da se za ta čas mora v množini, ki je potrebna, živila dobavljati tudi od zunaj, je gotovo, vendar pa je na drugi strani zopet jasno, da se to sme zgoditi le pod pogoji, ki niso v nasprotju z razvojem domače kmetijske produkcije. Kakor hitro pa bode naše kmetijstvo v stanu, da bo samo zalagalo ves av-
avstrijski trg, pa se mora ustvariti za tujo konkurenco pogoje, pod katerimi bo za nadalje nemogoča. Dokler pa traja uvoz od zunaj, je naloga države, da upelje najstrožje zdravstvene odredbe; a ne le da jih upelje, ampak da tudi strogo gleda na to, da se tudi izvršujejo, ker le tako bo onemogočeno, da bi se zanesla živinska kuga od zunaj v tako velikem obsegu v našo državo.
To je naše stališče!
Jz politicntfa sfcti.
Iz državnega zbora. V sejah od zadnjega tedna se je, kakor že na uvodnem mestu povedafio, razpravljalo na dolgo in široko o draginji in o uvozu tuje živine in tujega mesa k nam. Sprejela se je rezolucija, da naj se dovoli uvoz neomejene množine mesa iz Argentinije za toliko časa, dokler bo vsled draginje potreba. Nato se je začela razprava o proračunu. Med prvimi je govoril poslanec Verstovšek. Žigosal je razmere pri naših uradih na Sp. Štajerskem, kjer je vse pod nemško komando. Novega sicer ni povedal nič, ampak ponavljal je stokrat povedane pritožbe. Sicer jih nikdar ni dovolj!
^Bilinjski ,naš ljubeznivi finančni minister, je razveselil avstrijske davkoplačevalce z lepim Miklavževim darilom, z novim davčnim načrtom. — Vinskega davka, ki ga je lani obetal, sicer v tem načrtu ni, zato pa se reži iz njega monopol na vžigalice, zvišanje davka na žganje in davek od ded-ščin. Tako bodo torej v bodoče morali žganj ^pivci reševati polomljeni voz državnih financ.
Ostro in odločno sta obsodila politiko Biener-thove vlade Poljak Glombinjski in Čeh Fiedler.
V ogrskem državnem zboru je prišlo do razpo-ra med madžarskimi in hrvaškimi poslanci. Slednji so namreč se posluževali svoje postavno jim zajamčene pravice in so govorili tudi hrvatski, zaradi česar so se Madžari silno razburjali. — Tako spoštujejo Madžari pravice drugih narodov. Vredni bratci naših Nemcev!
Med Čehi in Nemci se nadaljujejo še vedno pogajanja. Sedaj se vrše na Dunaju in posreduje tudi vlada.
Na Angleškem se zopet bije ljut volilni boj. Državni zbor je namreč razpuščen in so nove volitve. Boj se vrši med lordi ali plemenitaši in zastopniki demokratske ali ljudske politike, liberalci. Gotovo je, da bodo liberalci, kateri imajo tudi vlado v rokah, tudi pri teh volitvah dobili večino.
LISTEK.
Lepa Anka. 8
Spisal Avgust Šcnoa. — Poslovenil Jože Namreč.
Črez malo časa se prikaže zelo čuden prizor. Neki starec z rudečim nosom, nizko glavo in ježevimi očmi, oblečen v zaprašeno dolgo duhovniško suknjo je vlekel za ušesa ubogega Milana, kakor nekdaj Ahil mrtvega Hektorja. Starec je bil rudeč kot rak od jeze in Milan se je zvijal od bolečin ko piškur.
»Ecce, haecce! Boli! Je-li? Uho te boli. Ti duša. črni grešnik, duša te ne boli, ker si ti, nečisto srce, zapustil sveto mesto? Sluga ponižen, milo-stive gospe«, je nadaljeval debeli prebendar za-gledavši gospe pod lipami, »oprostite, da vas motim. toda po strogi zapovedi prečastitega gospoda u.ica te zapeljane ovce, moram izvršiti inkvizicijo do konca, spremljati ga moram med zidovje zagrebškega semenišča.«
Gospe ste se zelo smejale temu smešnemu pojavu. Nazadnje pregovori v šali gospa Miličeva:
»Dobro došli velečastiti gospod! Kakor vidim. se niste zelo zmučili na vozu.«
»Prosim, milostiva, per pedes apostolorum, po lastnih nogah.«
»Ali je mogoče? Ali ne bi preje čašico vina?«
»Prosim, milostiva, z veliko hvaležnostjo sprejemam ponudbo, toda — po inkviziciji. Predo-
bro poznate svojega prečastitega gospoda brata, s katerim imam čast sedeti pri eni mizi. Ko je on na svojem povratku iz kopališča slišal, da je vaš —Bog mu greh odpusti — malopridni sin obesil reverendo na klin, popadla ga je silna jeza in me je dal poklicati: Amice! Podvizajte noge, prirnite, inkvirirajte malopridnega sina, privlecite ga k meni, pozdravite mojo sestro — drugače ne dobite skozi petnajst polnih mesecev pri moji mizi samo čiste semeniške juhe. Vi, milostiva, dobro veste, da se navadno pri mizi vašega prečastitega gospoda brata dobro jé in k temu še pokorno dedam, da sem se v mladih letih dovolj najedel semeniške juhe. Ergo mora vaš sin z menoj.«
»Velečastiti«, zakliče Milan, izvinivši se tre-bušatemu prebendaru. »Tukaj stojim na svojem posestvu, na plemiški zemlji in protestiram svečano proli vaši eksekuciji.«
»On se celo roga, ste čuli, milostiva, on se roga; ta je, da govorim z dovoljenjem, Apostat, Belzebub!« se razjezi prebendar.
»Velečastiti gospod«, povzame v smehu besedo gospa Miličeva, »žal mi je, toda tudi jaz kot plemkinja moram na svoji zemlji protestirati proti tej eksekuciji. Prepričala sem se, da iz mojega sina ne bode duhovnik. Kaj hočete? Očetova kri. Nadejam se, da mi bode dober svetovalec. Prepustite meni, da pomirim svojega brata in ne bojte se semeniške juhe. Milan se ne more vrniti, ker — ker, da vam iskreno povem! Kaj mislite, ali bi
šel moj pokojni gospod major v semenišče, ko je že mene poznal?«
»Aha!« prikima prebendar, »torej tu?« ter pokaže na srce.
»Tako je, velečastiti, proti tej bolezni ni v vašem breviru leka. Pustimo, naj gre svojim potem.«
»Umijem si roke, milostiva, kakor nekdaj Pilat«, se pokloni prebendar.
»Ne umivajte si rok, prečastiti«, zakliče Milan, ki je prišel s steklenico vina in čašo, »močite rajši jezik in grlo. Bog vas živi!«
»O—o—o!« pogleda starec mladega Milica, »vidim, da nisi dober za lakaja, da si skočil vragu
iz torbe. Bog vas živi! Pozdravljam s to čašo iz srca celo družbo!«
»Milan«, se obrne gospa k sinu, »zapusti nas nekoliko časa. Imamo važnih razgovorov.«
Ko je sin odšel, je pričela gospa Miličeva:
»Vi ste, velečastiti, kakor vem, iz one strani Save?«
»Na uslugo, milostiva! Iz Pokupja.«
»Tudi se še spominjate, mislim, Napoleonovih časov v naš. deželi?«
»Gotovo, milostiva.«
»Vi spoštujete starega Napoleona, čeprav ste duhovnik?«
»Kakor bi ne bil grenadir stare garde. Kdo sene bi divil veščemu vojskovodji in državniku?«
»Vi ste si, kakor sem čula, natančno preučili njegov životopis in njegova dela.«
okrajni sodnik Alfons Gallinger iz Velikovca v Celje. *
v Slovenskega urarja In krojača se išče za mesto na Sp. Štajerskem. Kje, pove uredništvo našega lista.
Iz davčne službe. Uradni Ust za štajersko voj-vodino javlja, da je prestavljen računski Praktikant Pavèl Coretti od dež. finančne direkcije v Gradcu v Maribor. Imenovani so za vodje davčnih uradov v Ptuju Emil Straczowski iz Slovenjgrad-ca, v Brežicah Friderik Štumberger iz Sevnice, Ivan Pernovšek iz Brežic v Slovenjgradcu, Jakob Tobias iz Marijinega Celja v Sevnici; prestavljen je davčni oskrbnik Franc Waida iz Šmarja v Celje, davčni oficijal Oto Stepic iz Celja v Šmarje kot kontrolor in davčni oficijal Leopold Petek od davčnega urada k davčnemu referatu v Ptuju.
Slučaj župnika Šorna. Različni slovenski in nemški listi poročajo, da so zaprli župnika Šorna na Belih Vodah pri Šoštanju, češ da je imel razmerje z mladimi fanti in da jih je spolno izrabljal. Nemški listi vedo tudi že poročati o podrobnostih, dalje pa, da je Šorn že tudi priznal in izjavil, da čuti nagnenje le do oseb moškega spola. Ne vemo, koliko je na tem resnice, in se povrnemo k stvari kakor hitro bode znana popolna resnica. Nekaj naravnost strašnega bi bilo, če bi se izkazalo kot resnično, kar so poročali razni listi. Za enkrat — čakajmo!
Odmevi iz porotne pravde Fridrich contra Spindler. V tej porotni razpravi je bil zaslišan med drugimi, kakor smo poročali takrat, tudi petrovški nadučitelj g. E. Slane in je izpovedal na podlagi dat in aktov silno neugodno za tožitelja Fridricha. Tega zagovornik, že znani protestant dr. Zangger, je v svojem plaidoyeru skušal z raznimi neokusnimi opazkami zmanjšati utis te izpovedbe in je šel celo tako daleč, da je g. Slanea žalil. Dejal je namreč, da porotniki ne smejo Slančevi izpovedbi verjeti, češ »da je država uvedla preiskavo duševnega stanja Slančevega«. Dalje je dejal, da mora izjava g. Slanca biti za porotnike »luit«. češ da so kot priče govorili »poštenjaki«. Takih žalitev si g. Slane ni mogel pustiti mirno dopasti, in ker g. dr. Zangger vkljub svoji obljubi ni dal zadoščenja, ga je g. Slane tožil. 7. t. m. bi se imela pred tukajšnjo okrajno sodnijo vršiti obravnava, a je dr. Zangger ponudil poravnavo in podal sledečo častno izjavo: »Podpisani dr. Fritz Zangger, odvetnik v Celju, izjavlja, da je v javni porotni razpravi pri okrožni sodniji v Celju dne 25. okt. 1910, sicer le, da stori svojo dolžnost kot zastopnik 7?.sebuega tožitelja F. E. Friedrjcha in le na podlagi danih mu informacij, rabil v svojem plaidoyeru besede o baje se vršeči preiskavi duševnega stanja g. Slanca. Izjavlja sedaj, da teh neosnovanih trditev ne more vzdržati iti da nima osebno nobenega povoda se dotikati osebne in stanovske časti g. Slanca.« Tako klaverno je torej končala po Fridrichu insce-nirana klerikalna kampanja zoper g. Slanca.
v Iz orožniške službe. Poveljnikom novo ustanovljenega orožniškega oddelka št. 10 v Radgoni je imenovan poročnik deželnega orožniškega poveljstva št. 5. v Lvovn Prane Žiwny. V uradno področja novega oddelka spadajo politični okraji Radgona, Ljutomer in Feldbach.
5loVmsl|i
za teto 1911
Anzengruberjev „Dolski župnik" se igra t nedeljo, dne 11. t. m. v celjskem Nar. domu Začetek točno ob 7. uri.
CtljJÜi
z mnogovrstno poučno in zabavno vsebino in mnogob ojnimi slikami se dobiva pri
tfarodni založbi V C«lji». - Stane p° p°šri K V20.
Naročite pravočasno! Naročite pravočasno!
Dolski župnik, Anzengruberjeva narodna igra v štirih dejanjih se uprizori v nedeljo, dne 11. t. m. na gledališkem odru v celjskem Narodnem domu. Kdor je videl uprizoritev Svetinove hčeri in Martin Krpana, ve, kako dovršeno igrajo naši celjski dile-tanti, ve pa tudi, da nudijo občinstvu le najboljše igre. Z Dolskim župnikom se pa uprizori nekaj posebnega, kar se še goto'vo ni igralo na celjskem gledališkem odru. Pričakujemo torej, da bo dvorana spet nabito polna. Zato pa opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki se dobijo v predprodaji v Zvezni trgovini, v nedeljo pa od 6—7 ure pri blagajni.
Roparski napadi v celjski okolici. Te ini se je vračal tesar R. pozno na večer iz Prekorja proti domu. V gozdu med Prekorjem in Škofjovasjo sta ga ustavila dva neznana moža in zahtevala otl njega denar. Ko nista pri njem ničesar našla, sta g"a pustila dalje. To je že zopet nov slučaj! Ljudstvo je silno zbegano, skrajni čas je, da pristojne oblasti enkrat energično posežejo vmes.
Iz Št. Jurja ob J. ž. V nedeljo, 18. dee. po večernieah zboruje moška podružnica sv. Cirila in Metoda v kolodvorski restavraciji. Za to priliko smo preskrbeli tudi potrebna predavanja, kakor: s skioptikom — predava g. nadučitelj Cernej iz Griž, času in zborovanju primerno pa govori našim zborovalcem že dobro poznani družbini pot. učitelj g. I. Prekoršek. Ker so taka ljduska predavanja velikega izobraževalnega pomena, ker delujejo najbolj na vzbujo narodne samozavesti in odločnosti, opozarjamo vsakega posameznika ter vse domačine, da tudi med ljudstvm poskrbijo za primerno udeležbo že vnaprej. Da se ognemo stroškom ter lahko temveč darujemo družbi, naj veljajo te vrstice za uljudno vabilo. Obenem pa nam je tudi skrbeti, da pomagamo glavni družbi s svojimi zneski kolikor največ mogoče, saj se gre za naš lastni obstanek. Pomagajmo, darujmo sebi, žrt/ujmo svojemu rodu, svoji domovini! Porabimo to priliko, da zberemo primerni jubilejni dar, da vzidamo vsaj jeden kamen v narodno stavbo! Št. Jurčani so vedno sloveli med prvimi podporniki in pospe-šitelji narodnih svetinj — naj ne bodo tudi tukaj med zadnjimi — če so že med poznimi. Vaš velik obisk, vaša velika požrtvovalnost naj to dokaže. Zato pa vse, kar čuti vrlo narodno, 18. dee. na zborovanje — v lastno korist, za narod svoj in dom!
Miklavževo. V nedeljo in pondeljek zvečer smo imeli celjski in okoliški Slovenci priliko prisostvovati dvem naravnost sijajno obiskanim Miklavževim večerom. Pripomniti treba takoj, da ti Miklavževi večeri niso navadni zabavni večeri z Miklavžem, angelci in parkelni, ampak da imajo velik narodno-vzgojni pomen. Trebalo je bilo samo pogledati v nedeljo na Miklavževem večeru v Sokolskem domu, prirejenem od Celjskega Sokola, one množine naroda iz Gaberja, Hudinje itd., zvečine iz delavskih slojev. Kdo je še mogel pred par leti misliti, da se bodo te narodno skrajno nezavedne množice navadile na Sokolski dom? Bili bi lahko sklicali tja magari 10 ljudskih shodov, vsi bi ne bili v narodnem oziru izdali toliko, kakor je zalegel en sam Miklavžev večer, na katerem je škof Miklavž v plamenečih besedah, polnih narodnega ognja, pozival staro in mlado k ljubezni do rodne grude, k ljubezni do Slovenstva. Nekaj semenja je gotovo palo v srcih vseh navzočih na rodovitna tla, in to bo začelo kliti in se razvijati. In kdo je lani še mislil, da se bodo zbrale letos na Miklavževem, prirejenem od celjske Čitalnice v Narodnem domu, take množice celjskega in ekoli-škega Slovenstva? In vendar so bile galerije tako
B«i«žHe.
Zvišanje dnevne plače vojakov. S 1. decembrom se bode zvišala dnevna plača za moštvo in sicer bode ta sedaj povsod jednaka. Za prostaka je določena dnevna plača 16 v (prej 12), za poddesetnika 24 (20), za desetnika (korporala) 36 (30), za četovodja 48 (40) in za narednika, potem častniškega (uradniškega) aspiranta 70 (70) v. Pri dalje služečih podčastnikih je določena višja plača za korporala 40 v, za četovodja 70 v in za narednika 90 v. Osebe, ki so imele dosedaj že višjo plačo (n. pr. artilerijski korporali 40 v), ostanejo tudi nadalje pri teh plačah. Povišal se bo tudi donesek za za-jutrek od 5 v na 7 v na dan.
Znamenje časa? Pred kratkim se je zagovarjalo pred celjsko okrožno sodnijo 5 mladeničev iz Kapel pri Brežicah zaradi motenja bogoslužja. — Izkazalo se je pa, da so bili fantje celo čez 30 korakov oddaljeni od ograje, ki obdaja cerkev, in da jim torej sploh na misel ni prišlo, da bi se morali odkriti. Obtoženi kmečki fantje, ki so člani »Zveze slovenske napredne mladine«, so morali biti oproščeni, ker se jim nikakor ni moglo dokazati, da so hoteli cerkvenega služabnika pri .ijegovem opravilu motiti. 1. dee. pa se je zopet imel zagovarjati pred celjsko okrožno sodnijo mlad fantič, iz Ljubnega, iz jednakega vzroka, da je baje božjo sulžbo motil s tem, da je v cerkvi svojemu tovarišu znamko na hrbet prilimal. Tako je vsaj naznanil sodniji župnik Dekorti. Pa tudi v tem slučaju je sodnija spoznala, da se gre le za otročarijo, in ne za pregrešek po § 303. k. z. Radovedni smo, koliko takih slučajev bo naše državno pravdništvo še spravilo pred kazenski senat?! — Nam se vsekakor čudno zdi, da se te vrste obtožbe v zadnjem času tako množijo. Ali hoče more-* biti sedaj državno pravdništvo držati »vero« po koncu, ker je duhovščina postala za to nesposobna?!
v Živinska bolezen na gobcu in parkljlh
se je zanesla že tudi na Štajersko, kakor poroča veterinami oddelek namestništva v Gradcu. Kon-štatirala se je ta zelo nevarna živinska bolezen na živinskem sejmu v Wildonu due 25. nov. pri živini, ki je došla iz Hrvaškega. Kuga se je razširila že v lipniškem in rogaškem okraju. Gospodarji in živinorejci se opozarjajo, da natančno izpolnjujejo oblastvene odredbe proti tej kugi in pridno podpirajo akcijo za zatiranje bolezni. Ako se kje pojavi kuga. je to takoj naznaniti občinskemu uradu ali orožništvu.
v Iz sodne slnžbe. Okrajni sodnik dr. Jožef Kotnik v Celju je imenovan svetnikom 'deželnega sodišča.
v Prepovedani sejmi. Vsled silnega razširjenja živinske bolezni na gobcu in parkljih je odredila namestnija, da so do preklica prepovedani Vsi živinski sejmi (razen konjskih!) po celem Sp. Štajerskem in tudi po mnogih krajih Srednje Štajerske (Wildon, Lipnica, (Jmurek itd.). Imenovana bolezen se je osobito razširila v rogaškem okraju.
v Zadnji termin za vnovčenje starih tlsoč-goldinarskih bankovcev. Avstro-ogrska banka bo bankovce po tisoč goldinarjev z datumom z dne 1. maja 1880, katere danes avstro-ogrska banka in njene filijalke še vnovčujejo, sprejemala in zamenjavala samo še do 31. decembra 1910. Po tem času banka ni več obvezana, vnovčevati te bankovce.
v Sodnijska imenovanja. Za okrajnega sodnika v Celju je imenovan sodnik dr. Fr. Krančič istotam. — Prestavljen je okrajni sodnik dr. Do-lezell (alias Doležal) iz Konjic v Ptuj in glasoviti
»Vse to znam na pamet.«
»Vi ste torej vojskovodja in diplomat.«
»Dosti ne, mislim.«
»Ne verujem.«
»Milostiva!«
»Dokažite.«
»Jaz? Za Boga, ne živimo več v dobi, ko je šel dubički opat pod oklepom proti Turkom.-
»Saj vas ne pošiljamo na Turke.«
»Na koga pa?«
»Na mojega moža«, spregovori gospa Lacko-vičeva.
»Na vašega gospoda soproga, mojega dobrega prijatelja?« vpraša zmeden starec. »To je ženska zarota.«
»Mogoče«, se nasmeje gospa Miličeva.
(Dalje sledi.)
0 železnicah.
Spisal železuični uradnik.
(Dalje.)
VI.
Neizogibno za varnost prometa in za potujoče ljudi potrebno je, da vlaki ne odhajajo iz postaj in ne prihajajo v postaje poljubno, temveč le ob natančno določenem času. Zaradi tega je napravljen za vsako progo vozni red, ki ima vse vlake, redne in izvanredne, s številkami zaznamovane ter pove, v kterih postajah in kedaj jim je odhajati iz postaj.
Kakor nobena reč, tako tudi vozni redi niso popolni. Vsako leto jih popravljajo in s 1. majnikom na novo objavljajo. Če torej na pamet veš, kedaj odhaja iz kake postaje vlak, s kterim se navadno voziš, storil bodeš prav, ako se vsako leto prepričaš majnika mesca o tem na novo. Mogoče je, da bode prav isti vlak že odhajal prej, kakor si bil do tiste dobe navajen. O tem se lahko poučiš, ker so vozni redi brzo-, osebnih in mešanih vlakov razo-bešeni po postajah.
Celi vozni red kake proge, ki obsegajo osobne in vse vrste tovornih vlakov, so na razpolago samo uradnikom, vlako- in strojevodjem. V teh voznih redih je povedano pri vsakem vlaku, ktere druge vlake in kje na svojem potu jih sreča, kteri vlaki in v kterih postajah ga bodo prehiteli itd. Vrši se pa premikanje vlakov redko tako, kakor je v voznih redih zaznamovano. Tok vlakov je izpostavljen vedno nerednostim, ki izvirajo iz zamud in te imajo zopet prav različne vzroke. Da se pa vendar vrši promet varno in kolikor najbolj možno redno, za to je skrbeti uradnikom po postajah. Naravno je, da vlak, ki hitro vozi, onega, ki počasneje vozi, nekje prehiti; naravno je tudi, da se vlaki, ki od začetka proti koncu proge vozijo, nekje srečajo, brez ozira na brzino. Za slučaj torej, da se več vlakov v kaki postaji snide, mora biti nedvomno jasno, kteri vlak ima prej voziti, kteri počakati, ako imajo vlaki isto smer. To določi važnost ali čin vlaka, kar je zopet označeno s številkami. 1. ali 2. čina ali važnosti so dvorni vlaki, I
3. in 4. važnosti brzovlaki, 5. in 6. osobni vlaki, itd. Urejeno je pa to tako, da so izmed vlakov iste vrste tisti v prednosti, ki vozijo proti koncu proge, in izmed teh tudi tisti, ki imajo večjo brzino. N. pr. osobni vlak št. 33 ima 5. čin in torej tudi prednost pred vlakom št. 34, ki ima 6. čin in vozi proti začetku proge. Veliko prednost za reden promet ima dvotirna železnica pred enotirno. Normalno vozijo vlaki iste smeri na dvotirni železnici po levem tiru, vsled česar je na vsej progi možno križanje vlakov. V Ameriki, kjer imajo železne ceste že štiri in celo 6 tirov, imajo seveda za razne razvrsti vlakov določene posebne tire. Na< enotirnih
železnicah je seve križanje vlakov mogoče samo v
izogibališčih in postajah, kjer imajo vsaj po uva tira. Zakasnjenje enega vlaka vpliva tukaj na drugega, ta na tretjega in tako nastanejo pri količkaj gostem prometu velike nerednosti. Redna križanja in prehitenja vlakov treba je ob takih prilikah preložiti v druge postaje, kar se vrši med prizadetimi postajami s pomočjo brzojava ali telefona po natančno določenih predpisih. Kadar pa brzojavi in telefoni ne delujejo, kakor ob nevihtah, izumila je skrb za varnost predpise, po kojih način odpravljanja vlakov iz postaj v postaje izključuje vsakte-ro nevarščino. In varnost pri nasledujočih si vlakih poskrbelo se je izdatno v zadnjih petih letih osobito po odstopivšem železniškem ministru, Wit-teku. Namen je ta, da naj ne dohiti vlaka, ki vozi naorej, -J<, ki za njun vozi na pi ■■;>., te.nvei v postaji, kjer so za izogibanje primerni tiri. Doseže
natlačeno polne, da si se včasi bal, da se vderejo, in v dvorani sami mnogi niso več dobili prostora za stati. In tudi tu je škof Miklavž v vznesenem nagovoru v nezavednih budil in v drugih utijal narodno zavednost in narodni ponos - Torej ne da nas je Miklavž tako in tako obdaroval, nas navdaja z zadovoljstvom, ampak zavest, da sta oba Miklavževa večera v polni meri izvršila svojo narodno-vzgojno nalogo in tako bolj kakoi marsikaka druga prireditev pripomogla k probuji in povzdigi narodne zavesti in narodnega ponosa med celjskimi in okoliškimi Slovenci.
Iz Gornjegagrada se nam zopet poroča o kričečem slučaju Grebenčeve samovoljnosti in izrabljanja njegove uradne oblasti. Pred dalj časom je tepel mesar Franc Filač v Gornjemgradu svojo ženo. Grebene, ki je za to zvedel, se ie napotil takoj s pisarjem in dvema orožnikoma v Filačevo stanovanje. Akoravno ni imel tam ničesar iskati, je. pregledal vse prostore Filačeve gostilne in zahteval. da so prišli skupaj vsi Filačevi otroci. Nato je Grebene Filaču zapovedal, da mora poklekniti pred otroci in jih prositi odpuščanja, da ravna tako z materjo, sicer ga takoj odvede. Filač se je nekaj časa obotavljal, slednjič pa je moral oče poklekniti pred svojimi otroci1 in jih prositi na kolenih odpuščanja, ker kot priprost človek ni vedel, da ima pravico Grebenca vreči iz svoje hiše in se je bal orožnikov, kateri bi ga bili, kakor mu je Grebene zagrozil, sicer takoj odpeljali v zapor. Mi vemo celo vrsto še bolj kričečih slučajev iz zadnjih tednov, o katerih pa za sedaj molčimo, ker nočemo ,da bi zaupanje v pravosodstvo šel bolj trpelo, kakor je že. Ako se pa v doglednevn času kaj ne ukrene, bodemo pustili v stran vsako obzirnost.
Učiteljske spremembe v gornjegrajskem okraju. Učitelj g. Makso Wudler na Gorici je vstopil kot enoletni prostovoljec k vojakom. V Gorico na njegovo mesto je prišla gospica M. Rojnik iz Bra-slovč. Pri Sv. Frančišku nadomestuje geo Eiizo Matko, ki je na dopustu, gca Neža Pire iz Polzele. Nadučitelj istotam g. Jos. Terčak je nevarno zbolel in ima daljši dopust. Njega nadomestuje g. Fran Rožanc iz Sv. Jurja ob Taboru. Učiteljica gca Gi-zela Dominkuš v Lučah je istotam stalno nastavljena. G. Branko Zemljič na Rečici in gca Marija Wudler v Novi Štifti sta naredila sposobnostni izpit.
v Kmetijsko predavanje na Ljnbečni. Potovalni učitelj gosp. Franc Goričan bo imel v nedeljo 11. tm. popoldne ob treh v šoli na Ljubečni podučni govor o oskrbi travnikov in o sadjarstvu. — Vsi, ki se za stvar zanimajo, se vabijo, da se shoda v prav obilnem številu udeležijo.
Iz Grobelnega. Nam znani dopisnik v »Slov. Gosp.« v št. 48 z dne 1. grudna t. 1. se o šentvid-skem kaplanu širokousti in zagovarja prav na debelo njega in podrtine njegovega bralnega društva. Povejte nam, Vi »klerikalci«, kdo je naredil pri nas toliko prepira in kletve, ki je je žalibože zdaj toliko v Šentvidu? Ali ne vi klerikalci po komandi odišle-ga kaplana Ojstriža? Ali ni Ojstriž napravil dve stranki? Pred njegovim prihodom tega ni bilo pri nas. Kako smo še takrat zložni in v prijateljstvu živeli, ko še tega nihče ni razumel, kaj je »liberalec« in kaj je »klerikalec«. Vidite, kako pa je zdaj, da sovraži brat brata, sosed soseda, oče sina, sin očeta. Povejte nam torej, kdo je zasejal ta imena in ta prepir v našo občino?! Zahtevamo, da nam dokažete, kdo je nevernik pri nas? Ali niste vi zvezarji polni nevoščljivosti in sovraštva? Ker vam to vse lahko dokažemo, bi nas radi vse pohrustali in vpišete, da vera peša pri nas. Ali ne izvira ta smrdljiva laž naravnost od vaše stranke po kaplanu Oj-strižu? Žalostno je, da se dandanes toliko mora pisati in govoriti o strankarskem hujskanju mladih kaplančkov. Mi od sedajnega kaplana nismo pričakovali, da bode Ojstriža posnemal. Upam, da smo mi Šentvidčani vsi krščeni in smo kristjani in ne neverniki. Ako pa le hoče sedajni kaplan tudi dve stranki, takrat se naj le popolnoma svoje klerikalna
se to s tem, da morajo vlaki drug za drugim v gotovi razdalji voziti. Vrši se to na tri načine in sicer v razdalji postaj, ako sme voziti vlak iz postaje še le tedaj, kadar se zanesljivo ve, da je prednji vlak že v naslednji postaji, kar se z brzojavom lahko zve. Po drugem načinu je proga med dvema postajama v dve ali več prostornih ednot razdeljena. V vsaki teh ednot sme istočasno v smeri teči samo eden vlak. Čuvaj, ki to nadzoruje, javi, ko je vlak zapustil njemu v nadzorstvu izročen del proge, sosednjemu čuvaju ali postaji, da sme drugi vlak priti. Na tretji način se pa ravno isto doseže z električnimi signali. Poslednja dva načina imata pred prvim to prednost, da dopuščata brez nevarščine med dvema bolj razdaljenima postajama istočasno teči več vlakov, v tem ko se sme po prvem načinu med dvema postajama premikati samo jeden vlak, tudi če bi bile postaje še tako razdaljene.
Ker je torej po progah čim najbolj poskrbljeno za varstvo, se nesreče na prostih progah dogajajo le izjemoma. Večja nevarnost je v postajah, kjer se nesreče često vsled pomanjkanja prostora in nakupičenja več vlakov, vsled neprestanega prevažanja vozov in strojev, le z največjo pazljivostjo vsega prizadetega osobja komaj zabranju-jejo. Sploh so nesreče v evropskih državah, iz-vvzemši Angleško, kjer vlaki še enkrat tako hitro vozijo, kakor pri nas, spričo velikanskega prome-
drži in naj birjo samo pri njih išče, nas pa čisto pri miru pusti. Vaša bolna posojilnica in pa umirajoče bralno društvo je pri nas v Št. Vidu peto kolo pri vozu. Ker pa hočete od mene popolni podpis, Vas pa prijazno pozdravlja Vam udani prijatelj
Mlinarjev Pepček.
Rečica ob Savinji. Dogodki drvijo s silno naglico mimo nas ... Slišali smo, kako je bil patei Anzelm iz Nazarja na zapor obsojen, zvedeli cmo, da se je takoj potem podal na »božjo pot« v Marija Brezje, kjer je izprosil »milosti«, zgrešil pravo pot nazaj v klošter, in jo od tam odkuril čez veliko lužo, v — Ameriko. Danes pa čivkajo nesramni vrabčki krog Rečice razne povesti iz kaplanije. Posebno lepo imajo ubrani kvartet: »In nomine Dei, in Baccho et Venere!« (»V imenu božjem, v pijači in ljubezni«.) Sitno je namreč, ako kdo siisi, da kaplan v pozni nočni uri pred svojimi vrati šepeta: »Ps-st, tiho, tiho!«, a primaruha, še hujši zlodej je, ako kdo vidi. da isti kaplan odpira "škripajoča vrata ter — izgine z zastarelo gospodično. Noč ima svojo moč. Sicer — »dobe- tek«!, kei vroča kri ima čudne napake, ali vse, kar je prav. Se vam je-li doiv.del svoječasne markiran »Marijin porod«, da ste ga tako z veseljem gledali!? — Ali ni bilo tu nobene besede na razpolago? (Izpre-govorili bodemo o tem še kje drugje.) Kot »dušni pastir« bi morali vedeti, da ie Marija le spočela. In ti biser, ti svitli bsier svete vere, ti najdražji dušni zaklad, kje si! Tvoji lastni »pospeševalci« te oskrunjajo. Vaša ekscelenca, prevzvišeni. milost-ljivi knez in ikof! Ali se gotovi gospodje res tega v seminaru uče!? Ali bomo zares tako daleč prišli, kakor se prorokuje. — da bo šel vaški duhoven zadnjega gorskega kmeta vprašat: »Je-li naša vera prava?« Kar se pa tiče pridig o vaši priza-nesljivosti ter konečno vašega arogantnega postopanja v cerkvi, izpregovorili bodemo v kratkem nekaj prav temeljitih besed. Omenimo danes samo ,da smo bili pred vašim prihodom kot Slovenci vedno dobri katoličani, ter bodemo kot taki ostali i po vašem odhodu. Ja, ako bi bila za take gospode cela noč prosta, ako bi smeli piti in ljubiti celo noč, ako bi celibata ne bilo, sploh. — ako bi tega »ako« ne bilo, potem bi šlo vse ložje. Toliko za danes. Izročili smo javnosti le toliko kolikor je hotelo čez vrč, več pikantnih stvari od drugih oseb, ki imajo precej temno preteklost na sebi, bomo odložili na veselejši čas, ter jih objavili, ako sedanjih razmer ne bo kmalu konec. — »Manus manum lavat!«
Grobelno. Prosim, gospod' urednik, oprostite mi, da vas še jaz z mojim dopisom nadlegujem. — Citai sem pred kratkim »Slov. Gosp.« in videl sem, da je že zopet njegov dopisunček vtaknil 1 voj nosek, kamor bi mu ne bilo treba. Napihoval se je zaradi našega naprednega shoda, ki se je vršil 30. okt. Tuli o nekem tihotapcu in furmanu, da se niso čutili ta dva in ne drugi toliko zmožne, da bi sami mogli na našem shodu »liberalnim« brihtnim glavicam kaj povedati, in da smo si zato morali naročiti govornika iz Celja. No, tukaj se vidi, kakšne stare čenče so Gospodarjevi dopisniki. Vprašam vas, k?.ko pa. da vi tudi niste bih toliko zmožni (ko imate vendar »ordonanca« Lenteka prav kunštnega, pa župana izžrebanega!!), da bi bila ia dva modrijana stopila na noge in bi vam bila prerokovala na shodu vašega pobralnega (pardon) bralnega društva, kako blato imamo zdaj po cestah. Pa imeli ste še več takšnih brihtnih glavic na vašem shodu Kakor n. p. Cestiek iz KljuČic, Vu-žirek iz Vedrc'a. Kutušek iz Mlač. a vsi ti uJeni modrijani tudi niste bili zmožni kaj povedati dekletom. ki so bi'a le prisiljena, da so nv.rala iti poslušat. Vprašam vas zdaj, ali si niste tudi vi morali gospodeka iz Maribora naprositi, ki vam pa tudi ni bogvekaj povedal. Le pokažite, kakšen dobiček vam je napravil. Mi tudi vemo, da se vam sline cedijo po štamperlih dobre žganjice. Čudimo se vam tudi, da znate nas naprednjake tako imenitno šteti: »deset, petnajst«. No pa še za en groš kruha, je pa menda šestnajst, kaj ne? Zdi se nam, da ste kakor majhni paglavci, ki še komaj besede
ta vendar prav redke. Največ nesreč na železnicah ima na vesti Amerika. Dasi nimajo čuvajev ob progah, vendar vozijo vlaki z brzino, koja se ne da več prekoračiti z današnjimi stroji, naravnanih na paro. Da bi se pa osobni transport vršil kar najbolj hitro, pomagajo si z električnimi stroji, s kojimi se doseže brzina do 200 km v eni uri. Angleška in Nemška ste v tem pogledu že začele posnemati Ameriko. V Nemčiji so dosegli pri poskusih 210 km brzine v eni uri. Za domačo potrebo pa nahajamo tudi že v vseh avstrijskih mestih po ulicah električne cestne železnice, kojih namen je seve drugačen kakor onih prej omenjenih. Ne-ovržno je, da elektrika pridobiva pri železnicah čim dalje več veljave in bode v bodoče skoraj gotovo izpodrinila paro popolnoma. Sedaj se še sicer smatra električna železnica pripravna samo za zma-ganje zgolj osebnega prometa. Odkar je pa inženir Heilmann izumil električni stroj, ki spričo brzine 90—100 km zmaguje večje teže nego parni stroji in so tozadevni poskusi na francoski zahodni železnici splošno zadovoljili, so začeli upoštevati elektriko tudi pri prevažanju tovorjev. Nedvomno pa bodo potrebne pri obistinenju tega napredka nove nevarnostne naprave, za kojih izvršitev nam jamčijo moč države, izbornost naše tehnike in zanesljivost našega železnižkega osobja.
(Konec sledi.)
izgovarjajo. Mi smo pa lahko ponosni na naš shod in na našega vrlega govornika-strokovnjaka urednika iz Celja, kateri nam je zanimive reči razkladal, in si še želimo več takšnih shodov. Bili smo pa tudi sami ponosni in pogumni napredni možje, pa ne kaka dekleta; tudi jih nismo po cesti lovili.
Severin Miača.
Kako surovo ravnajo z delavci celjski nemški velikaši. Prijatelj našega lista nam piše: Pred kratkim sem imel opravek v Celju. Slučajno Sein imel priliko opazovati, kako se ravna z delavci z nemške strani. K nekemu nemškemu zdravniku ie prišel mož, ki sem ga takoj presodil za delavca. Čakal ga je pred sobo. Ko je zdravnik prišel, je vzel deiavsc ponižno klobuk z glave in pozdravil. Zdravnik ga po strani pogleda, stopi v svojo sobo iu osorno zarohni, seveda nemški, nad delavcem: kommens herein oder gehens fort! Delavec je na ta .odzdrav' vstopil in s strahom čakal. Končno se je zdravnik »potrudil« in ga nekaj izpraševal, česar nisem slišal. Nazadnje ga je delavec nekaj vprašal ?:lede bolniške blagajne. Tedaj je pa doktor skočil s sedeža in zakričal: »was wollen sie dort?« in še nekaj dalje. Delavec je na to odišel. Jaz sem pa pri sebi — in to svetujem tudi drugim — mislil: Če bi kedaj potreboval zdravnika, pojdem k takemu, ki je Slovenec in prijazen ter postrežljiv.
Grajska vas. Dne 20. novembra t. 1. je napravila naša požarna bramba veselico, katera se ?e tako sijajno obnesla, da morebiti blizu nobena ne tako. Saj je bil spored tako raznovrsten, da je vsakega popolnoma zadovoljil. Kako krasno je bila Kropivova dvorana okinčana, kakor bi bila .'c ljuba spomlad, ne pa trdna jesen; to je gotovo v čast grajskim dekletom. Igro »Kukavica, modra tica ali Boj za doto« so dekleta tako lepo igrala, da bi lahko tudi drugod nastopila. Vse uloge so Lile na pravem mestu, saj nam je še potem ciganka Dora vedeževala, kar je napravilo obilo smeha. Krona veselice je pa bila, ko nam je g. načelnik požarne brambe naznanil, da bodo nas povabili »Oča Zuža maža« na trgatev v svoj vinograd. To je bil dirin-daj. Tatiče so prav pridno lovili in denarno kazen sodili, da je bil gotovo najbolj vesel blagajnik požarne brambe. Saj pa tudi zasluži društvo mnego podpore, ker je tudi pri požarih vedno prva na mestu. Le tako naprej ter priredite nam še večkiat tako vesel večer. Očividec.
Iz Vojnika. Pred kratkim so napadli .3 neznani fantalini pos. Franca Pungerca iz Lahovne v gozdu, ga vrgli na tla in preiskali. Našli so le mal znesek denarja in z njim odkurili. Dan pozneje so napadli pos. Babiča, kateri pa se jim je s palico ubranil. Nek fantalin je napadel v istem gozdu tudi posestnico C. iz Lahovne, da bi jo posilil. Dosedaj še se ni posrečilo prijeti teh nasilnežev.
v Javno nasilstvo. V Celju je bil obsojen 20 letni hlapec Luka Orešnik v 3 mesečni ostri zapor, ker se je v Šoštanju silovito ustavljal aretaciji in ker je v občinskem zaporu potrl šipe.— Radi istega zločina je dobil 23 letni slikarski pomočnik Herman Znpan 3 mesece ostrega zapora, ker je na celjskem kolodvora grdo ravnal z redarjem.
Po lovn. V Braslovčah je bil 16. okt. t. 1. lov. Po dokončanem lovu so šli lovci v gostilno Gradta, med temi tudi paznik Marko Kotnik. V gostilni se je vnel kmalu prepir med Kotnikom in Janezom Dobrišekom, a gostilničarjn se je posrečilo ju ločiti in Kotnika spraviti v drugo sobo. Dobrišek je odšel z drugimi gosti. V trgu je srečal zopet Kotnika in mn zadal tako močni udarec, da se je Ketnik nezavesten zgrudil. Dobrišek še je potem udrihal s puškinim kopitom Kotnika po glavi, tako da se je kopito strio. Dobrišek je dobil zato 4 mesce zapora.
Iz Petrovö. V nedeljo, dne 27. nov. se je vršfl v Petrovčah občni zbor Ciril-Metodove podružnice ob jako obilni udeležbi. Velika dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Po kratkem pozdravu predsednika g. Lešerja, ki se je spominjal tudi marljivega odbornika Franca Kopriva, katerega nam je pred kratkim vzela grenka smrt, je poročal tajnik g. učitelj Pregelj o delovanju podružnice v preteklem letu. Iz poročila je razvidno, da je podružnica marljivo delovala, prirejala veselice in gojila petje, da so člani mešanega zbora opetovano doma, pa tudi drugod z uspehom nastopili. V tem prvem letu je prispevala odružnica en obrambni kamen za CM. sklad, dočim je druge dohodke porabila v to, da si je nabavila lep gledališčni oder, sekirice in druge potrebščine, da bo v prihodnje tem uspešneje lahko delovala. Podružnica je poslala na svoje stroške tudi dva zastopnika k veliki skupščini CM. družbe v Ljubljano in ostal je še majhen prebitek.
G. nadučitelj Slane se je zahvalil vsem tistim vrlim možem, ki so ves potreben les za novi oder podarili zastonj.
Na to je nastopil potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe g. Ivan Prekoršek ter nam v krasnih, srce segajočih besedah opisal, kakšne cilje zasleduje, za čem stremi CM. družba, »da se ji ne zgubi nobena slovenska glava, nobena delavna slovenska roka, da ostruie Slovenec na svoji zemlji go spodar, ne pa hlapec oholih ptujcev.« Vspodbujal nas je, naj ne opešamo, naj ne poslušamo tistih naših lastnih bratov, ki rujejo proti družbi brez vsa-cega povoda, ki mečejo blato v lastno skledo. Za svoj izbrani, krasni govor je žel govornik burno zahvalo.
Na predlog g. nadučitelja Slancä se je volil sledeči odbor: predsednik g. Franc Lešer, podpredsednik g. Vinko Kopriva, tajnik g. Mirko Korenčan, btagajničarke: gdč. Marica Ježovnik, Fani Ocvirk, Trežika Holobar, hiozika Razboršek, Ana Roter, Marija Delakorda in Marija Žagar ;odborniki: gg. Martin Ocvirk, Ivan Holobar, Ivan Pešec, Martin Ftis, Franc Košec, Jurij Žagar.
G. nadučitelj Černej iz Griž se je kljub slabemu vremenu pripeljal s skioptikonpm ter nam kazal in ob enem izborno raziagal krasne slike tujih in domačih krajev, za kar se mu je izrekla prisrčna zahvala.	*
Naši marljivi pevci in pevke so izborno zapeli več umetnih in narodnih pesmi ter želi za dovršeno petje burno ploskanje. Razvila se je prav neprisiljena, prosta zabava in se je vsak prav raz-veseljen in zadovoljen vračal domov.
Vsem dragim gostom iz Celja, Žalca, Gotovelj in Griž pa tudi vsem domačinom, ki so nas v tako obilnem številu počastili, kličemo: »na veselo svidenje«, ko vas bo hčerka Ciril-Metodove družbe spet vabila v svojo sredino.
Zahvala. Telovadno društvo celjski Sokol se
tem potom slavnemu »Slov. delavskemu podpornemu društvu v Celju najprisrčneje zahvaljuje za podeljenih 50 kron podpore v svrho obdaritve uboge dece na Miklavžev večer v Sokolskem domu.
Pohvalno priznanje od štaj. dež. šol. sveta sta dobila v Bočni pri Gornjemgradu tamkajšnje učiteljstvo za svoje marljivo delovanje v šoli in pa, krajni šolski svet za vzorno skrb v šolskih zadevah.
v Tatinska dekla. Kavarnarica Kamila Preuz v Celja je naznanila pri policiji, da ji je bilo v noči X. tm. ukradeno iz nezaprte sobe krilo iz lodna v vrednosti 12 K. Tatvine osamljena je od 15. sov. v službi se nahajajoča dekla Alojzija Roubal iz Mürzstega, ker je samo ona ob času tatvine bila v sobi. Roubal je pri zaslišanju priznala, da je ukradla krilo in shranila nekje v Ga-berja. Izročena je sodniji.
v Poparjen otrok. Delavska žena Uršula Ko-ritnik v Hrastniku je za 2V4 letnega sinčeka Franceta pripravila juho; trer je bila prevroča jo je postavila na okno da se ohladi. Mati je stopila med tem k bolni hčerki, ki je ležala v istem prostoru. Mali France je stopil na zaboj za premog, se naslonil na okno in pihal v juho. Pri tem je prevrgel skledo in vrela juha se je razlila otroka po obraza in vrata, da je črez dva dni vsled opeklin umrl.
v S kuhinjskim nož m zabodel. Radarja F. Bach in Kari Koprive v Hrastniku sta bila že dalje časa v sovraštvu, a sta vendar stanovala skopaj v enem stanovanju. Pred nekaj dnevi sta popivala v različnih gostilnah. Bach se je vrnil
prej domov in šel spat. O polnoči je prišel k njemu njegov prijatelj Andrej Pajk, da bi se kaj pogovarjala. Med tem je prišel Koprive domov, ki je bil malo vinjen. Stopil je k postelji, kjer je ležal Bach, ter mu dal brez povoda zaušnico. Bach je skočil nato iz postelje, zgrabil na oknu ležeči kuhinjski nož in zabodel Koprivca v čelo tako močno, da je padel na bližnjo posteljo. Prepeljati so ga morali v hrastniško bolnišnico, kjer je vsled rane umrl. Bach je po tem žalostnem činu zbežal.
v Redni občni zbor „Društva slovenskih odvetniških In notarskih uradnikov v Celju" se vrši dne 30. grudna 19IO pb šesti uri zvečer v Plojevi gostilni na Bregu. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo društvenega vodstva: a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) računskih pregledo-valcev. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Ako zborovalci ob 6. arì ne bi bili sklepčni, se vrši zborovanje dve ari pozneje pri vsakem številu navzočih članov (§ 23 dr. pr.). V Celju dne 29. nov. 1910. Odbor.
v Rodbinski večer, katerega je priredilo „Slovensko obrtno društvo" sinoči pri Jelenu, se je jako povoljno obnesel. Posebna soba je bila natlačeno polna. Udeležili so se večera kakor običajno brez razlike stana vsi sloji celjskega Slovenstva. Tamburaški zbor „Slov. del. podp. društva" je
sviral neumorno narodne komade, kar je mnogo pripomoglo k razvoju zabave. Včlanil se je v društvu novi gostilničar g. Bezenšek, kateri je znal izborno oskrbeti, kar k dobri volji spada poleg godbe in drugega. Pri tej priliki smo se tudi spomnili na obrambno delo in smo nabrali K 20 za Ciril-Metodovo dražbo. Ta večer je zopet pokazal, da v Celja Slovencev ne ločijo stanovi in suknje in da nastopamo edini in složni, kadar je treba. Želeli bi le, da se nam k malo posreči imeti zopet enak večer, za katerega bi morali skrbeti v to poklicani faktorji. Torej na svidenje!
v Kaznovan tat. Kakor smo že poročali, je 12. nov. bila ukradena nekemu posestniku v Pro-seniškem pri Celju krava v vrednosti 280 K. — Ukradel jo je neki Jakob Tilej ter jo ponujal po-
sestniku Janezu Seakerju v Ponikvi za 270 K. Kar Tilej ni imel živilskega potnega lista, je stvar bila sami iva in Senker je naznanil „prodajalca" orožniStva. Tilej je bil od celjske sodnije obsojen v 6 mesečni ostri
Še občinske volitve v Trbovljah. Čujte, kaj nam poročajo iz Trbovelj! V kompromisno listino za bodoče občinske volitve so sprejeti 3 klerikalci (n sicer 2 kmeta in prvi kaplan g. Šribar. Trbov-ski volilci smo zadovoljni s tem, akoravno bi. se pravzaprav tudi brez teh mož lahko v obč, odboru shajalo, Pä kdo ni zadovoljen? Čujte in strmite! Oba mlajša kaplàna in vsi njuni podrepniki. Kaplan zoper kaplana. G. kaplan Šribar jim je baje premalo krščansko-socHaien in klerikalen, kakor tudi oba druga moža. Zato so sklicali v nedeljo nek zaupen sestanek, kamor so poklicali celo generala Benkoviča. Tam naj bi postavili bolj odločne može — kakor so jim baje ti trije »kimavci«. Toda Benkovič jim je iz Celja fige kazal in ga ni bilo naših mož pa niso pustili na tajni shod. Radi bi videli, kam ti ljudje kopljejo. Ako bi mene vprašali za svet, bi jim sledeče nasvetoval: Kaplana Miklavža postavite — ker bode ravno njegov god — za župana, ker je pravi domačin —- pristna trbov-ska kri, in je tudi drugače veleum. Kaplan Peč-nak naj bode blagajničar, da bode nagrade izplačeval iz občinske blagajne. Paznik Božič bode zapisnikar, ker je tako »kunšten«, da je vso pamet v eni žlici pogoltnil, in Zupan st. naj bode občinski ekonom, zato ker zna društvene dome na puf zidati. Če mene ubogate, spoštovani trbovski »pri-vandranci« (po »Straži«), pa vam je zagotovljeno že na tem svetu nebeško veselje — magari oa gladu poginete. — Eden ,ki vam dobro želi.
Laški trg. 30. m. m. je tukaj umrla žena zna-ga veleposestnika g. Matije Resnika. Pogreb bo nega veleposestnika g. Matije Resnika. Vrlemu narodnjaku naše sožalje!
Konkurz. Tukajšnja okrožna sodnija je dovolila otvoritev konkurza čez premoženje Matevža Pirtošeka, protokoliranega trgovca na Dobrni. De-želnozborski svetnik g. dr. Adolf Roschanz je imenovan konkurznim komisarjem, g. dr. Anton Božič, odvetnik tukaj, oskrbnikom mase.
Ukraden sod. V Ljubečnem pri Celju je posestniku Janezu Svetecu pred kratkim nekd« ukradel iz odprtega skednja prazen polovnjak. -Sod ima več novih dog, po čem se ga lahko spozna. —
Zapeljivec. Hči poštnega sela Berta P. iz Pekla pri Poljčanah je prišla, stopivša iz šole, v službo Karla Dvoršaka v Trbovlje. Dvoršak se je kmalu spri z svojo ženo; ko je ta en večer zapustila hišo radi nemira, se je Dvoršak spravil k mladi služkinji in jo zapeljal. OdsléJ je^Večkrat zlorabil neizkušeno dekle. Zagovarjati se bo moral pred sodnijo radi zločina zapeljevanja.
Preprečena rubežen. Občinski predstojnik Fr. Rehar v Veliki Pirešici pri Žalcu je imel dne 25. p. m. nalog, rubiti pri posestniku Francu Kosu. Ta je kopal na njivi korenje, ko je zagledal obč. predstojnika. Pustil je vse na njivi, bežal domov in se postavil pred hišo z dolgim ražnjem v roki. Občinskemu predstojniku je zakričal: »Kdor se mi približa, ga prebodem in če pride deset orožnikov in cela vas, nihče mi ne bo vzel svinje iz hleva.« Zmerjal je predstojnika in ga hotel dejansko napasti.
PtnjsHi oKraj.
Sam zažgai. V Rodnem vrhu v ptujskem okraju je pogorelo poslopje Gregora Pevca. Stanoval je tamkaj tudi neki prevžitkar Andrej Kočevar. Pevec si je dal hišo zavarovati dosti višje kakor je bila vredna ter naznanil Kočevarja kot zažigalca. A dekla je vidla iz kravjega hleva, da je Pevec sam zažgai in je to naznanila orožnikom. Prevžitkar je mogel dokazati svojo nedolžnost, kar se Pevcu ni posrečilo.
Sv. Martin pri Vurberku. V petek dne 25. nov. zjutraj zjutraj je umrl v 67. letu svoje starosti posestnik Jakob Poštrak iz Dupliškega vrha. Ranjki je bil priljubljen, kar je pričal mnogoštevilni pogreb.
Žetaie. Zadnji »Slov. Gosp.« se je zopet lotil g .nadučitelja, ter mu očital zaradi vedenja sina, dasiravno je nadučitelj osebno s sinom pri kaplanu Krajncu pojasnil, da ni bil temu kriv .V hiši se previdno ogiblje vsakih političnih pogovorov. Šolarji se ne bi smeli vabiti oziroma se jim dovoljevati vstop k priredbam »Katoliškega izobraževalnega društva«. Društveni odbor ima dolžnost, šo!ske otroke v takih slučajih odstranjevati. Ker mora biti s tem dopisom kaplan Krajnc kot duša drustv.i v zvezi, ga samo vprašamo, če on ni nikoli v starosti 12 let kake otročje neumnosti ali netaktnosti izvršil. Ali so bili drugi društveni odborniki v svoji mladosti angelci? — Lansko leto je sin društvenega načelnika (samo na videz) Janeza Vogrinca lepake za naprednega kandidata pri volitvi v deželni zbor trgal raz zid. V šoli se ga je samo posvarilo zaradi tega kaznjivega čina, a nikomur ni na misel prišlo, da bi očeta zavoljo tega po časnikih tugal in blatil. Pa pri »katoliških« možeh se meri z drugo mero. Ti bolj upoštevajo Kristusov nauk: >Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe« in »Ljubite
svoje sovražinke,--- —, dobro, storite tistim,
kateri vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo.« — Namen takih podlih napadov je jasen kot beli dan. Ti »katoliški« možje hočejo g. nadučitelju pri ljudstvu in šolski mladini vzeti ugled. A mirno odgovorimo kaplanu Krajncu,
da so sg skpr^j vsi njegovi predniki zaganjali v gf. nadučitejja kakor vrane v ^ojoba. Žakaj le? 4kanil je šolske zakone, ki jih je presvetli cesar Franc Jožef f. potrdil in kateri so v veljavi, kakor druge postave. Njegova najhujša nasprotnika sta bila Starnberger in Lovreiikó; prvj ie imel največ izmed vseh svojih tovarišev na vesti in je našo faro najmanj za dvajset let osramotii. Lovrenkovo poče-njanje se je tudi pokazalo večkrat v pravi luči. To v tej zadevi naš prvi in zadnji odgovor na sirove napade v »katoliških listih«.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral pri Sv. Lovrencu na Dr. p. g. Fr. TutSpej K iS.— V posnemo!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je 11a gbstiji gdč. Mime Finžgerjeve v Rošnji pri Št. Janžu na Dravskem polju nabrala še gdč. Gizela šorn pri Sv. Lovrencu na Drav. polju znesek 6 K. Iskrena hvala vrli narodnjakinji!
Umrla je v nedeljo 4. t. m. na Bregu pri Ptuju posestnica Jožefa Sima v 66. letu.
v Zborovanje koigerejcer v Ormožu. V nedeljo 18. tm. se vrši ob pol treh popoldne v gostilni Skoršiča zborovanje konjerejcev. Na dnevnem reda je tadi ustanovitev sonjerejske zadrug* za rejo težkega noriškega plemena.
Izjava. Na mnogostranska vprašanja izjavljam, da nisem v nikakem, ne bližnjem in ne daljnem sorodstvu z župnikom Antonom Šorn z Belih vod. — Sv. Lovrenc na Drav. polju, dne 8. dee. 1910. — Franc Šorn, nadučitelj.
trdifti oKraj.
v Napad na Sokola. Dne 3. dee. 1910 se je napotil Ježe Verščaj, vrli član Sokola v Rajhe -burgn, proti Stolovniku po opravkih. Ko je bil že izven trga, ga je napadel z odprtim nožem sin Matevža Radeja iz DofSkega, verea „Orel". Čestitamo gospodu načelnika na izbornih vzgojnih uspehih.
Lasten narodni dom si hočejo postaviti sev-niški Nemci in nemškutarji. V ta namen so si ustanovili zadrugo »Neuheim«. V Sevnici bo treba tej golazni bolj odločno stopiti na prste.
Iz Sevnice. Orožniki so prijeli tu dva begunca iz ljubljanske prisilne delavnice, katera sta dvema kmetoma v okolici pokradla denarja in obleke v vrednosti 300 K.
Dobje pri Planini. Odgovor na dopis tukajšnjih mogotcev in občinskih voditeljev v »Slovenskem Gospodarju« št. 45. 1. 1., katerega smo priobčil v »Nar. Listu«, se nam pač dozdeva prepovršni in malenkostni, zato preidemo sedaj na notico: Vi se bodete prijeli, pa ne samo za nos, ampak tudi za žep, in utemeljujemo, da kakor se je po-gubonostno obč. gospodarstvo v občini Petro'če dokazalo, tako nameravamo mi dokazati, da obč. odbor v Dobji, kateri je duševno popolnom« ,>d župnika »Vurkelca« odvisen, pogubonosno in proti ljudskim interesom ravna. Kje je najmanj 2000 K, katere bi občina dosedaj že imela, ako bi bila hotela dati občinsko hišo plodonosno v najem? Kako so se od države in dežele podeljene podpore zaradi toče in suše razdelile? Kdo je dobil prvo in največjo podporo? Komu so se davki v najv.čii meri odpisovali? Dokažite, hinavci pri obč. odboru z župnikom vred, če se je to po postavnih predpisih godilo?! Mi bomo dokazali, da ne. Izgovarjate se, da ste plačali oskrbovalne stroške za uboge do 800 K na leto. Hm, hm, komu le? — Uboge naganjate, da si morajo po občini od hiše do hiše kruha prositi, obleke jim ne daste, stanovanja tudi ne, odkod torej ta velika svota za uboge? Večkrat po 800 K ste že porabili, pa za druge namene, ne za uboge. Da bi bili večkratno razveljavljenih občinskih volitev mi krivi, je tudi nesramna laž; tega ste krivi vi, klerikalni priga-njači, in župnik, ker niste volitve postavno izvrševali; to je določila c. k. namestnija v Gradcu, ne mi; ako bi bile volitve postavnim potom zvr-šene, bi tudi c. k. namestnija ne mogla poseči vmes. Vsem občanom pa res ne bodete natrosili peska v oči, ako ravno mislite, da ste jako briht-ne glavice. Vaši izgovori so tako neumni in hinavski, da se vam mora vsak otrok smejati. V omenjenem listu se povikšujete, da prepirati se z dopisniki »Nar. Lista« bilo bi. vam le v sramoto. No, to ste pa vendar enkrat zadeli, da je velika sramota za vas, ker vam mi moramo resnico dokazovati in* vaše zvijače in zahrbtnosti teptati. Dalje pravite, da bi načrte župnika vsestransko podpirali; podpirajte tiste vi, ker ste tako na visokem stališču neumnosti; župnik je nas t'arane že dvakrat
po 3000 K oškodoval, k sodniji poklicane priče h krivi izpovedbi nagovarjal; takih načrtov tni ne bodemo več podpirali. Vi bodete končno še njegov načrt v Gornjemdradu: Vurkelc-Kolenc podpirali. Ako ste ta načrt pozabili, vam ga lahko ponovimo. Na svidenje!
Dobje pri Planini. Z ozirom na dopis, kateri je bil priobčen 20. oktobra v Narodnem listu št. 42. smo sprejeli sledeči popravek: Ni res, da sem jaz imenoval svoje sedajno poslovanje v občini Dobje — zlate čase—, res pa je. da nisem nobenega tozadevnega dopisa za »Slov. Gospodarja« pisal in tudi ne takega izraza iabil. Ni res, da .sem pred poslovanjem v Dobju mnogokrat lačnega belil, res je pa, da sem s potrebnimi računi oskrbljen v toliko, da ni povoda me sramotiti s takimi izrazi. Dobje, 29. okt. 1910. Martin Vrečko, t č. tajnik občine Dobje. (Besedo ima naš dopisnik.)
bolečine?
Od revmatizma, protjna, glavobola, zobobola ? Ali ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali ? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim; kiepčtfjoCim Fellerjevim fluidom z znamko ,Elsafluid'. To ni samo reklama. Tucat za poskužnjo 5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feiler v Stabici, Elzin trg*št. 264,-Hrvaško.
Dobje pri Planini. Z ozirom na dopis, kateri Je bil priobčen 20. okt. v Narodnem listu št. 42, sjno sprejeli sledeči popravek: Ni res, da se je plača županu, tajniku in slugi ogromno zvišala, res pa je, da se je samo tajniku zvišala za 60 K, župan in sluga pa imata isto plačo kakor pred 12timi leti. Ni res, da se pri občini s tujim denarjem nevarčno ravna, res pa je, da se niti vinarja brezpotrebno ne izda. Ni res, da dobi pri delitvi podpore sedanji župan prvo in največjo podporo, res pa je, da sedanji župan nikdar ni kake podpore sprejel. Dobje, 29. okt. 1910. Pintar, župan. (Besedo ima naš dopisnik.)
üjtttowersKi «Kraj.
Od Malenedelje. V nedeljo zjutraj je zadel našega župnika Šoštariča mrtvoud. Ko so ljudje prišli k rani maši, ga ni bilo od nikoder. Sii so ga pred sobo klicat, a se nikdo ni oglasil. Končno so s silo odprli sobo in našli župnika ležati brezzavest-nega sredi sobe. Razun suknje je imel vse oblečeno. V pondeljek je mož umrl. V sredo je bil pogreb.
Tatinski mesarji. Iz Radgone se poroča: V noči od 28. m. m. so ukradli neznani tatovi iz svinjskega hleva pos. Rauterja v Ključarovcih 120 kg težko svinjo, jo za hramom okradenega zaklali in čisto pravilno razpravili. Ko so tatovi do konca domesarili, so naložili meso na voz in brez sledu izginili. Še prej pa sta iz hleva, kjer sta bili dve svinji skupaj, vzeli eno in jo zaprli v oni hlev, kjei so eno ukradli.
Slotajegraiki oHraj.
Zaročil se je grof Auersperg, nadporočnik 5. dragonskega polka, z gospodično Mici pl. Adaino-vič, hčerko grajšča.va pl. Adamoviča v Velenju.
Turiška vas pri Siovenjgradcu. Izzivanje in drznost šmarskega nadžupnika Janeza Lenarta presega že vse meje potrpežljivosti in prizaneslji-vosti. Ta človek misli, da mu je vse dovoljeno, kar stuhta njegova modra butica. Vsakega, naj si bo kmet ali učitelj, uradnik ali žandar, ki ne raja tako, kakor on gode, napada, preganja in tožari. Ce vidi, da bo s svojo tožbo propadel, pa potegne rep, plača stroške in podpiše častno izjavo, kakor bi to ne bilo nič. Vrhunec svoje drznosti pa je pokazal n<» šmarsko nedeljo, ko je s prižnice oznanil, da so do-šle knjige družbe svetega Mohorja in da mora vsak ud še plačati poleg voznine »za prekoristno mariborsko »Stražo« 12 h. Prej ko bomo iz tega izvajali posledice, vprašamo vodstvo in odbor družbe sv. Mohorja: ali je družba sv. Mohorja pokroviteljica klerikalne »Straže« in g. nadžupnik Janez Lenart pooblaščen, da v imenu družbe sv. Mohorja pobira prispevke zanjo? — 2. ali družba odobrava neču-veno izzivanje naprednih udov družbe sv. Mohorja s strani g. nadžupnika Janeza Lenarta in 3. ali se strinja s tem, da g .nadžupnik Janez Lenart zlorablja družbo sv. Mohorja v strankarske namene? Pričakujemo za enkrat odgovora!
Konjiči ograj.
Iz Konjic. (Surova sinova.) Pred nekaterimi dnevi sta prišla sina posestnika Arbeiterja v oplot-niški občini zvečer domu. Sin Peter je začel očeta psovati in je konečno davil ubogega moža tako dolgo, da se je skoraj zadušil. Potem ga je sunil s tako močjo proti oknu, da je razbil šipe in konečno sta zbratom Gašparjem vrgla očeta pred hišni prag. Oba suroveža so zaprli.
JtiariborsHi oKraj.
Dvojna obsodba na smrt radi umora. (Maribor, 30. nov.) V Vodolu (okraj ptujski), je stanoval 56 letni želar Janez Krepša in 19 letni sin Alojz Krepša. Žena se nahaja radi več zločinov v ženski kaznilnici v Begunjah. Obitelj Krepša je bila sploh na slabem glasu. Vedno so imeli opravka s sodnijami. Tako se je vračal Janez Krepša dne 29. avg. t. 1. od ptujske sodnije domov, ob enem 301etni Franc Šori, želarski sin, 251etni posestniški sin Alojz Kranjc, oba iz Vodol, in 361etni želar Anton Hojnik iz Bodkovec. V Pacinjih so slednji trije napadli Krepša, ga natepli in ga potem zasledovali do doma, kjer je moral izročiti Šoriju njegovo suknjo in klobuk, koje je Šori izgubil že prej pri Krepšu povodom nekega napada na njegovem domu. 5. sept. t. 1. sta planila v Krepšovo kuhinjo Šori in Kranjc, ter sta zahtevala patrone in druge predmete, ki so se baje nahajali v odvzeti suknji Šorija. Ker jima Krepša tega ni mogel izročiti, sta ga vrgla na tla ter ga obdelavala s topo-rišči. Potem sta ga vlekla ven v sadovnjak in gu tam zopet pretepla. Ko se ni več ganil, sta ga vrgla čez plot v klanec. Drugo jutro so našli Krepša mrtvega z razbito lobanjo v klancu. Porotniki so spoznali oba obtoženca Šorija in Kranjca krivim umora in javnega nasilstva. Radi tega sta bila obsojena k smrti na vešalih. Obtoženec Hojnik je bil oproščen.
v Brezsrčna mati. Dne 1. dee. je pripeljala v Maribor neka ženska iz Bregenca 3 otroke, katere je njihova mati, neka v Št. Jakob v Slov. gor. pristojna dekla Došič zapeljala v Kolin ob Reni in je tam brez kruha in strehe pustila. —
Nemške oblasti so spravile deco v Bregenc in od tam so jih spravili po izgona v Maribor in potem k Sv. Jakoba v Slov. gor.
v Odlikovanj« mlade skladateljice. Gospdč. Fanika Brandl, enajstletna hčerka gosp. Josipa Brandla, izdelovalca orgelj v Mariboru, je za 80' letni rojstni dan cesarjev zložila in nglasbila pesem ter jo poslala Njegovem Veličanstva, ne da bi starisi ali kdo drugi kaj vedel o tem. Njegovo Veličanstvo je nad tem izkazom ljubezni in nadarjenosti otrokovo bilo tako uzradoščeno, da je odredilo, da se pesem ia skladba pridruži c. in kr. družinski fidejkomisni biblioteki. V nedeljo, 4. tm je mariborski okrajni glavar izročil gdč. Faniki najvišji odlok.
v Mrtva ženska v kanala. 4. tm. so našli pri Špilfeldu v tamošnjem tvorniškem kanala mrtvo truplo neke ženske. Oblečena je bila v črno obleko in imela popolnoma nove čevlje. Stara je kakih 30 let, ime dolgo, »vetlorujive lase, zlat zakonski prstan ia zlate uhane. Trnplo so prepeljali v mrtvašnico v Št. Ilj.
»Španski ropar« v Pohorju. Pred nekaj časom je nadlegovala prebivalce v Dravski dolini neka roparska banda. Orožništvo je patruljiralo noč in dan v pohorskih gozdovih, da bi jo izsledila. Zajela je pri tem nekega sumljivega moža, ki pa ni znal ne nemški, ne slovenski, ne kak drugi avstrijski jezik. Na sodniji v Marenbergu niso vedeli kaj z njim početi, pač pa so spoznali, da ne govori italijanski. Mož se jim je zdel »španski« in poslali so ga v Maribor. Tudi tukaj ga na sodniji nikdo ni mogel razumeti. Končno so,ga tudi spoznali za »Španca«. Izvedeli so, da neki koncipijent zna nekaj španskega. Ta je res spravil iz »španskega« roparja, kolikor je bilo ravno potrebno za informacijo. Mož se piše Manuel Lamas, rojen je 1. 1875 v nekem kraju 30 km oddaljenem od »mesta na morju« v provinciji Galiciji na Španskem; služil je tri leta pri španskem 17. pešpolku in potem hodil po svetu brez dela, ne da bi vedel, kod je hodil. Živel je od beračenja. Sodnik mu je dal tri dni v zaporu časa, da se odpočije od »španskega« potovanja, potem bo izročen španskemu konzulu v
Trstu.
Gospodarji paberKi.
Varstvo konj po zimi. Velikemu številu konje-rejcev se lahko očita brezbrižnost ali pa premalo razuma za razumno konjerejo. Kdor že ima konje, bi pač moral vedeti, kako mu je ž njimi postopati, kako jih oskrbovati, da ostanejo zdravi in sposobni za delo. Proti temu osnovnemu namenu se še po-gostoma greši. Najbolj greše posestniki konj s tem, ker ne pazijo dovolj na dobro podkovo. Da se n. pr. po zimi, ko so pota gladka in polzka, obvaruje konje pred prenapenjanjem močij, ali pred padci in njenimi posledicami, je vedno potreba, da so podkovani z ostrimi podkvami, ki omogočijo, da se varno hodi, in izključujejo vsako nevarno poškodbo, kakor je nastop na kopitni svitek. (Kronentritt.) Jedini ozobec (štola), ki odgovarja vsem tozadevnim zahtevam, in ki je dosedaj še nedosežen in nenadomestljiv, je originalni H ozobec iz tovarne firme Leonhardt & Co. Priporočajo ga vsi veščaki. Ne prepuščajte skrbi za drago imetje samo voznikom ali kovačem, temveč vsak posestnik konj naj se briga sam, da so njegovi konji tudi po zimi pri gladkih cestah sposobni za delo. To pa doseže, če gleda na to, da so vedno podkovani z originalnim H-ozobcem. Nahajajo se tudi ponaredbe; zato pa nosijo izvirni komadi varstveno znamko, ki se nahaja med današnjimi oglasi. Kadar boste toraj kupovali ozobce, zahtevajte vedno in povsod jedino le Leonhardtove izvirne H-ozobce, in pazite na varstveno znamko.
Zbirke umetnih gnojil. Ker se po takih zbirkali večkrat povprašuje, poročamo tukaj, da se bodo iste proti koncu tega meseca lahko dobile brezplačno. Šolska vodstva torej, ki bi želela te zbirke za šolski pouk, naj se blagovolijo javili pri g. Fr. Mulec-u, zastopniku kalijevega sindikata v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Zbirke umetnih gnojil
se bodo razpošiljale v lesenih zahojčkih; v vsakem bo 6 ali 7 steklenic (16 cm visoke», napolnjenih z gnojili, ki pridejo za naše kraje v poštev. Da je možno zadostno potrebnega materijala pripraviti, naj se blagovoli priglase kolikor mogoče takoj do-jwjslati. Prosi se nadalje, da se pošlje 60 v. v znamkah za pošto.
Posestniki, ki se zanimajo za osuševanje mokrega in močvirnega sveta, si lahko ogledajo prihodnjo nedeljo dne 11. t. m. ob pol 9. uri predpoldan drenažiranje njiv na kmetijski šoli v Bezovju. Na licu mesta se bo praktično razkazovalo izvršitev in učinek osuševanja. Pri zadostni udeležbi se vrši kratko predavanje. — Kmetijska podružnica Št. Jur ob Juž. žel.
Znana ie, da so premočna odvajalna sredstva škodljiva. Uporablja naj še torej v tp svrho dr. Rosa-jev balzam za želodec, ki odvaja: zmerno brez vsakih slabih posledic in nikakor ne moti redne prebave, ampak jo še pospešuje in krepi. Dobiva sé to sredstvo v lekarni B. Fragnerja, c. kr. dvor. zalag. v Pragi, kakor tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!
Rum soVosti.
v Hudič na prižniel pri župnika. V nekem ultrakatoliškem mestecu na Bavarskem je pridlgo-val župnik svojim backom o starokatoličanih in jim pravil take grozovitosti, da so se poslušalcem ježili lasje. Koncém svoje propovedi je vzkliknil z emfazo: „Starokatoličani so vsi tako izprideni, da jih bodo pekli hadiči na dna pekla, in če to ni res, naj me pri tej priči hudič vzame!" Pri teh besedah je udaril s tàko močjo po prižnici, da je padel evangelij med poslušalce. Nedaleč od prižnice pa je sedel nek Amerikanec s svojim služabnikom, zamorcem. Zamorec je pobral knjigo in jo nesel nazaj župniku na prižnico. Koje videl župnik črnca za seboj, je mislil, da ježe prišelhudič po njega. Tedaj pa mu je upadlo srce in s tresočim glasom se je obrnil zopet do svojih vernih. „Mogoče je med starokatoličani tudi nekaj pravilnih!" Obrnil se je zopet, zamorec pa je stal nepremično za njim. „Hudič naj me vzanie, če niso starokatoličani bolji, kakor mi!" je še vzkliknil župnik obupan, potem se je onesvestil.
Vsled prevrnjene svetHke se ie 38 glav živine zadušilo. Iz Beljaka poročajo: V noči na soboto je v hlevu posestnika in gostilničarja Cegnarja v Moljčah pri Beljaku poginila vsa živina. Hlapec je namreč pustil v hlevu pri svoji postelji goreti svetilko. Konj, ki je stal poleg postelje hlapčeve, je svetilko prevrnil. Ker je bila v hlevu velika sopara, se sicer ni vnel hlev, pač pa se je vsa živina zadušila. Posestnik ima 6000 K škode, ker mu je poginilo 13 glav goveje živine, 2 konja, 11 prašičev in 9 ovac.
v Kranjski deželni odbor je sklenil v seji dne 31. avg. t. I., da se prirede po raznih okrajih dežele tečaji za župane, občinske tajnike in občinske svetovalce. Prvi poučni tečaj za ljubljansko okolico se vrši 27. dee. t. 1.
opozarjamo
na novo vrsto valjanih „Pekatet" enako doma delanim sa juho in prikuho. Vdobivajo se le v rumenih ovojih po V2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko:
„Štiri rumenjaki ' „Osem rumenjakov".
naznanilo.
Opozarjam si. občinstvo, da bom pričel z božičem gostilniško obrt v lastni hiši aa Lavi 1 poprej vila „Kuhn". Cenjeni gostje bodo vedno postreženi z najboljšimi pristnimi štajerskimi vini in dobro kuhinjo. — Na Novega leta dan koncert s plesom! — Za mnogobrojen obisk se priporoča Ivan Speiser, Celje-Lava.
£ Zastopstvo p Celju, Brašha cesta 11
Loterijske številke.
Trst, dne 3. novembra 1910: 13, 16, 90, 24, 84. Line, „ „ „ „ 60, 12, 61, 38, 24.
Zelo redka prilika!
Tovarna mi je izročila po neki nezgodi več 1000 komadov krasnih težkih flanelastih odej, da jih prodam pod roko; vzorci so najnovejši, moderne barve in imajo le skoro nevidne madeže od vode, kar pa nikakor ne brani, da bi se ne mogle porabljati v vsakem gospodarstva za pokrivanje posteli in ljudi j ; dclge so 190 cm, široke 135 cm, jako fine, tople in trpežne. Pošiljam jih po poštnem povzetju: 3 krasne flanelaste odeje v vseh barvah in vzorcih za 9 kron, 4 gospodarske od8je za 10 kron. Vsak, ki čita to, naj naroči zaupljivo, kajti prepričan sem, da bo zadovoljen. Oton Bekera, c. kr. finančni nadpaznik v pokoju, Nàchod, (Če^ko). 290 2-1
Edina slovenska kisla voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča	650 8-7
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi
na Dunaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbniitvu Tolstovr&ke •latine pošta GuStanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
Delano iz najboljših snovi!
o
>0
ce
ui
o >
o -SÉ
X» 03
O
>0 E
'«T
N
Vse naše gospodinje
hvalijo in kupujejo le
Pfeifer-j evo milo
ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pfeifer in znamka tiger.
Delano iz najboljših snovi!
Ni B>
SU
3
rs< CD
CD
VX
m
3
p»
o<
CD
Listnica uredništva.
Nova Štifta: Za take brezpomembne osebne napade zaradi stvari, ki nimajo s političnim življenjem nič opraviti, vender ni naš list. Kaj drugega! — Žetale: Le pošlite dotične podatke. Jih bomo porabili. Glede drugega Vam odgovorim pismeno. Pozdrav! — Podsreda Ali bi nas radi spravili pred porotnike in za par tednov v luknjo ? Ne gremo! Je premalenkostno! Kaj drugega! — Sv. Bolfenk pri Središču; Za Vas velja isto kakor dopisniku iz Noveštifte. Kaj drnzega! Zdravo!
Ženitna ponudba. j
Mlad stavbeni vodja se želi kmaln poročiti s	n
pridno deklico od 19 do 24 let star«, ki bi imela	J
par sto kron premoženja. Prednost imajo deklice iz Sav.	■
dol. po mogočnosti Šivilje. Ponudbe naj se pošljejo če mo-	|
goče s sliko, kacera se vrne do 23. decembra 1910	]
pod naslovom: „Sreča R. I. 1111'*, poste	■
reatante, Celje.	S
>
mmnmmmmmimn^^
Učenca
za trgovino z mešanim blagom, čvrstega, zdravega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmeta
Norbert Zanier & sin,
Sv. Peter, Savinska dolina. 279 3-2
!	Meso!
W. Steinbock, Skalat 37 Galicija
pošilja goveje ali telečje meso iz zadnjih stegnov v zavojih po 5'60 kg franko po poštnem povzetju za K 4"80 ; gosi
race ali pularde v zavojih po 5 60 kg za 6 K. Kolje se vsaki dan! Kolje se vsaki dan!
Stara, dobro idoča in dobro znana
kleparska obrt
se da z vsemi stroji in drugo spiavo v najem. Ta obrt je v sredini trga Žalec. Natančneja pojasnila pismeno ali ustmeno: Žalec, h. št. 31., do tačas se pa išče
kleparski pomočnik
vajen vsacega dela, tudi na stroje. — Nastop takoj.	268 5-4
6 belih
rjuh, zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2'/< m Iti K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2 '/< m 20 K, razpošilja franko narodna veleirgovaka hiša
R. Stermeckl v Celju
Najprimernejše darilo otrokom za so knjige s podobami, dobijo se v Zvezni trgovini v Celju
Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Hrošči in žuželke v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil AsjPavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikamirin 57 strani besedila. Trdo vezan 6 K.
A-B-C v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Elegantno vezana 1 K 60 v.
Deca roma, okrog doma. Eolorirane slike s pesmicami. Broširana 24 v.
Kaj pripoveduje čarovnica. Zbirka kratkih pravljic s krasnimi koloriranimi slikami. Kart. 1 K 20 v.
Kaj pripoveduje čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 E 40 v.
Naie domače živali. Eolorirane slike iz domačega živalstva biez besedila. Broširana 40 v.
Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami.
Eolorirana izdaja, 1 E 50 v. Palčki Poljanci. Slike in besedilo napravil E. Erei-dolf, preložil Oton Zupančič. Eleg. vez 3 K 60 v. Pavluša in Nuša — dva škrata. Eolorirana in
kartonirana izdaja, 1 K 60 v. Podobe iz živalstva. Eolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na močni
lepenki s platnenimi hrbti, 1 E 50 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 E 60 v. Vesela družbica. Eolorirane slike s pesmicami 70 v. Vesela mladina. Eolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Vesela mladina, Leporello-izdaja na močni lepenki
1 K 50 v, Snegulčica. Eartonirano 1 E 20 v. Sneguičica. Na lepenki 2 E 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v.
feTnToToTnìnL)ToTnIoToìaInlc
ic
M
tWMWiyWMÄi!!!/!
ToTnToTnTflInTnToTnTn*oTQT(g
Na debelo I
Na drobnoI
Priporoča se
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar Celje
Graška in Krožna ulica.
511 35-26

\ [c
7
H
3
M
3
M
3
M
f
M
3
M
3
M
3
(9
Za Božič
in
Novo leto
fflQMIMMIBflNE5!Niffl8
i
in slovenske plošče z najnovejšimi posnetki; nadalje pisala, drsalke, otroške sanke, samovare, čajne opreme ter vsakovrstne hišne in kuhinjske predmete, stojala za božična drevesca.
Peter Maj die, veletrgovina „Merkur", Celje
aiS
Prodase
radi družinskih razmer na lepi legi, 16 oralov
obsegajoče, dobro obdelano posestvo. Plačilni pogoji so zelo ugodni in cena nizka. Vsa tozadevna pojasnila daje Matko Lešnik, p. Vojnik.
Trgovski pomočnik
ki je prost vojaščine in spreten manufakturist želi vstopiti v službo kakšne večje manufak-turne trgovine, zlasti v tako. ki ima veliko kmetiških in delavnih odjemalcev. — Pisma se naj blagovolijo nasloviti na „J, F. 11" Arvcž (Arnfels) poste restante. 286 2-1
Pozor trgovci!
Najceuejši
reklamni koledarji
s torbico ali brez, z ogledalom s tiskom in blokom, kakor tudi
božične in novoletne
razglednice
več vrst svilnati papir, cvetje, perje in žica za cvetlice, okraski za božično drevo, jaslice itd., po najnižjih en gros cenah se dobi v
Zvezni trgovini v Celju.
Prvi pogoj zdravja
je popolno prebavljenje redilnih snovi.
DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinknjočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbnja tek in pospešuje prebavo, sredstvo. ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico. napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzani za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———
GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga. Malà stranà 203, vogel Nerndove ulice.
Pošilja se vsak dan 'WI 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4"70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrski monarhije. -
Zaloga v lekarnah Avstro-ogrske.
n
297 —37
:iaaii:
Šubieeva slika
i i
«
Franceta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar /..
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. ________
II
hib ir
TL

šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
-■i, -	i. 31	.
Brzoparilniki za krmo
Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma to so največje prednosti istega!
Zahtevajte cenike[!|^ Dopisuje se slovensko!
Delniška družba
ftlja Jcparafor
Dunaj XII.

po»tne hran. raèun «t. 64.866. najboljša prilika zs sigurno itei§«n|c je plodonosno nalaganje gotovine
— ===== pri denarnih zavcdih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon St. 48.
,LASTNI DOIH(
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju» Rotovske »lice št. 12
© G ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
54
sprejema hranilne «Šege od vsakega, je član	. . / IT O / \
zadruge ali ne, na iekeči račur* aH na hra- BJdlla OÜJ ŽS&llCI I Ö /al nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po	^	V 1 '
Hranilne knjižice drugih denarnih zavedo« sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga iu ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanjn ua osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©©
Uh zahtevajte viorce i -m
Barhant, flanele, modno blago, ——opreme ———
platno, damasi., kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brat v Podébradeh na Čeikem.
Razpošilja tadi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K.
Ugodna prilika! Izredno cen! 249 15-5
o še 19 gramofonov
novih in izvrstnih, komad po 15 K in po 20 K oddamo od danes naprej proti takojšnjemu plačilu. Istotam 1000 igel samo K 1'60 in nove velike dvostranske plošče po K 2*50.
Zinaner & Co., K'
Ostanki
parbasti za žensko cbleke po 20 m. trpežni 10 K, zelo močni 12 K, posebno fini 14 K; platna po 20 m, močnega 8 K, zelo trpežnega 9 K, posebno močnega 11 K, razpošilja narodna veletrgovska hlsa
R. Stermeckft v Celju
Širite „Narodni List!"
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, paljenega
2	E. boljšega 2 E 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, paljenega 6 E 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 E ; 7 E ; belega, finega
puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
10 K, najfinejSi prsni
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 2 K. 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke E 13—. 14 70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok E 4"50, 5 20, 5'70 ; podpornica iz močnega rižastega gradina. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-18
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko*
Z. 49.175 n., 6701.
287 2-1
Da se povzdigne v deželi še zelo nerazvito kletarstvo (postopanje z vinom in sadnim moštom), je sklenil deželni odbor prirediti na deželni viničarski šoli v Silberbergu petdnevni viničarski tečaj od 16. do vštevši 20. januarja 1911, pod vodstvom deželnega ravnatelja za vino- in sadjerejo g. Antona Stiegler-ja.
Obiskovalci tečaja imajo pouk, ki se vrši dopoldne in popoldne, brezplačen, za hrano in stanovanje pa si mora vsak zase skrbeti.
V tečaj se sprejme 30 udeležencev, ki so v deželi vinogradni posestniki in krčmarji.
Priglasiti se mora najpozneje do 10. januarja 1911 pri deželnem odboru.
GRADEC, dne 2. decembra 1910.
Štajerski deželni odbor.
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu'' v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih tir, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Nagrobne 5: vence 5
v razni!) velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
KS		RS^Ei			fE	FE			ss sni
129			iSSB&SSl	SSKEsJ	W	W	ESBPSS		ESPSS!
Vinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prr Celju
= prevzame vsakovrstna	: « ^
stavbena zlasti tesarska dela.
i