KOROŠKI Leto XXVIII Ravne na Koroškem, 25. januarja 19 ^8 V LETU TITOVIH JUBILEJEV 200 0001 JEKLA Gregor Klančnik, gen. dir. SZ OB VSTOPU V URESNIČEVANJE CILJEV RAZVOJA 1976—1980 ZAOSTAJA. ZAMUJENO BO TREBA NADOMESTITI Jugoslovansko železarstvo ni porok hitrega razvoja gospodarstva. Nizka produktivnost v sedanjosti in še neubran razvoj za prihodnost nista vzpodbudna. Tudi slovenske železarne svojo vlogo pomanjkljivo izpolnjujejo. V petletnem načrtu SŽ zaostajajo in ovirajo tudi druge. V dohodkovni povezanosti mora jeklarstvo postati po-speševalnik razvoja. Večje plodove naj da že tretje leto sedanjega srednjeročnega obdobja. Na podlagi naše nove ustavne ureditve je zvezna skupščina konec leta 1975 sprejela zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Ta dokument pomeni, da je planiranje na vseh območjih in dejavnostih združenega dela in splošne družbene aktivnosti dobilo mesto in vlogo, ki mu v samoupravni ureditvi pripada. Sistem družbenega planiranja pa še ne kaže takih sadov, kot jih od njega pričakujemo. Pozno sprejet zakon je vplival tudi na izdelovanje ter sprejemanje družbenega plana Jugoslavije, družbenih planov republik in organizacij združenega dela za obdobje 1976 do 1980. Ti so bili sprejeti šele v drugem polletju prvega leta novega petletnega obdobja, vsi dogovori o razvoju posameznih dejavnosti, ki so sestavina družbenega načrta Jugoslavije, pa še pred vstopom v tretje leto srednjeročnega plana niso dobili domovinske pravice. To brez dvoma vpliva na uresničevanje zasnovanih ciljev gospodarske krepitve in zboljševanja družbene ter življenjske ravni. V teh dogajanjih nas najbolj zanima gibanje proizvodnje in razvoj črne metalurgije, ali še več: celotnega jugoslovanskega železarstva. NIZKA RAVEN PROIZVODNJE Jugoslovanska črna metalurgija k razvijanju naše samoupravne ureditve ne prispeva pomembnega deleža. Njeno stanje v proizvodnji, produktivnosti, ekonomičnosti in usklajenosti v razvoju je tako, da na njenih temeljih ni možno zgraditi stabilne nadgradnje kovinsko predelovalne industrije. In če še upoštevamo, da tudi kovinsko predelovalni kompleks pestijo podobne slabosti, je razumljivo, da na primer v strojegradnji v borbi z razvitimi zahodnimi gospodarstvi nismo konkurenčni. Najboljše so primerjave z Avstralijo. Avstralija je celina, ki je po površini 30-krat večja od Jugoslavije, prebivalcev pa nima niti dve tretjini naše države. Zaradi lastnih surovin je ta daljna dežela znana po volni, mesu in kožah, s proizvodnjo in uporabo jekla pa je pričela v glavnem šele po drugi svetovni vojni. Primerjava iz leta 1976 pa je naslednja: Avstralija SFRJ ■—- prebivalcev 13,916.000 21,560.000 — izvoza — 000 S 9,556.000 4,880.000 — proizvodnja jekla — ton 7,937.000 2,751.391 — proizvodnja jekla na prebivalca — kg 567 128 — poraba jekla na prebivalca — kg 554 185 Ze iz teh podatkov, zlasti v dvakrat večjem izvozu, se vidi, da ima Avstralija razvito gospodarstvo. To je jasno tudi v jeklarski industriji. Proizvodnja jekla je v Avstraliji kljub avtonomnosti posameznih držav vodena enotno, celotno obsega ena sama korporacija Broken Hill. Razdeljena je na štiri železarne, od katerih je najpomembnejša Port Kembla. Leta 1976, ko je recesija že imela posledice, je ta železarna izdelala: — koksa 2,8 milijona ton — grodlja 4 milijona ton — jekla 4,8 milijona ton in imela zaposlenih 20.000 ljudi, od tega 3150 Jugoslovanov. V istem času je celotna jugoslovanska črna metalurgija dala 1,8 milijona ton koksa, 1,6 milijona ton grodlja, 2,75 milijona ton jekla ter skupaj zaposlovala 77.500 ljudi in to v sedmih železarnah. Res je, da je mehanska in druga predelava jekla v naših železarnah bolj razvita, razlika v produktivnosti v Port Kemblo pa je vendar 1 : 4. Jugoslovansko črno metalurgijo pesti razdrobljenost, vsaka republika ima železarno, ki ima tudi svoj razvoj, želijo pa graditi še nove. Neusklajen razvoj pa je problem, ki bi moral družbi povzročiti večjo skrb, saj tudi za prihodnost ne obeta nič dobrega. VELIKE ZELJE ZA NALOŽBE, MAJHNE ZA PROIZVODNJO Po dolgem prerekanju predvsem strokovnih delavcev in republiških struktur smo pred objavo dogovora o temeljih družbenega načrta Jugoslavije za razvoj črne metalurgije za obdobje od 1976 do 1980. Ta dokument predvideva, da se bodo letne proizvodne zmogljivosti surovega jekla povečale na 7,130.000 ton. Posamezne republike bodo imele naslednje deleže: — Bosna in Hercegovina 2,650.000 ton — Srbija 1,670.000 ton — Makedonija 1,100.000 ton — Slovenija 960.000 ton — Hrvatska 450.000 ton — Črna gora 300.000 ton Za nas je neprijetno, ker tabelarni pregled omenjenega dogovora prikazuje, da so proizvodne zmogljivosti v slovenskih železarnah že leta 1975, to je v izhodiščnem letu sedanjega petletnega plana, znašale 450.000 ton SM jekla in 510.000 ton elektro Gregor Klančnik jekla, skupaj 960.000 ton, kar pomeni, da do leta 1980 v Sloveniji niso potrebne naložbe v nove talilniške peči. Dogovor o razvoju črne metalurgije v petletnem obdobju 1976 do 1980 pa vendar tudi SŽ odpira možnost, da že v tem srednjeročnem obdobju s pomočjo olajšav za prioritetne dejavnosti povečajo in kakovostno spremenijo strukturo proizvodnje surovega jekla. V točki 4, členu 6 je rečeno, da bodo imele pri razvoju prednost: »zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla (skupaj s konti livom), razen elektro jekla za navadne kvalitete (JUS, kvalitetna skupina 1).« To pomeni, da se proizvodnja kvalitetnih in plemenitih elektro jekel lahko razvija. Isti dokument razvoj proizvodnje elektro jekla odobrava tudi v zadnjem odstavku 9. člena, ki pravi: »Na podlagi planov in programov razvoja organizacij združenega dela ter družbenih planov republik in avtonomnih pokrajin je za optimaliziranje obstoječih železarn mogoče zgraditi tudi večje zmogljivosti za proizvodnjo elektro jekla, kot so predvidene v tem členu, s tem da bo celotna proizvodnja tega jekla usklajena z možnostmi trga, da temelji predvsem na domačih surovinah in da ji je zagotovljena dolgoročna preskrba z električno energijo. Potrebne količine surovin iz uvoza za proizvodnjo elektro jekla bodo proizvajalci elektro jekla zagotovili z lastnim izvozom.« To določilo torej poleg spremembe strukture proizvodnje SM na elektro kvalitete daje možnost tudi za povečanje zmogljivosti nad omejitvijo po tabelarnem pregledu, ki slovenskim železarnam zapira razvoj, vendar s pogojem, da so oskrbljene uvozne surovine in da je tako povečanje usklajeno s tržnimi potrebami. Dogovor o temeljih družbenega načrta Jugoslavije za razvoj črne metalurgije v sedanjem petletnem obdobju je le delne zadovoljil ambicije republik. Tudi republika Slovenija ne more biti zadovoljna, saj kljub specializirani proizvodnji in relativno skromnemu planu povečanja proizvodnih zmogljivosti v tabelarnem predlogu nima manevrskega prostora za svoj razvoj in ga bo morala uresničiti z drugimi zahtevnejšimi določili dogovora. Odprtih pa je v celoti ostala vrsta zahtev in načrtov republik, med katerimi je najbolj problematična dilema, ali je umestna gradnja nove železarne v Prijedoru in optimizirati Sisak. To naj bi rešil tako imenovani načrt o kontinuiteti črne metalurgije do leta 1985. Velik del tega je že v načrtih, v gradnji ali celo že zgrajeno, potrebnega sporazuma pa še ni. Začnimo pri SR Bosni in Hercegovini. Železarna Zenica je pred sklenitvijo svoje največje razširitve. Obratujejo že: nova konvertorska jeklarna z napravo za ulivanje gredic, valjarna gredic, profilov in žice, gradijo že plavž s 1386 m3, povečati bo treba le še koksarno in železarna Zenica bo postala zaključena celota s proizvodnjo 2.650.000 ton surovega jekla letno. RMK Zenica pa ima večje ambicije. Zahteva še gradnjo nove železarne Prijedor za polizdelke, gredice in slabe. Po načrtih, izdelanih v Sovjetski zvezi, naj bi postavili plavž in konvertorsko jeklarno s kapaciteto okrog 2 milijona ton gredic in slabov. Ta projekt je v konfliktu s projektom MK železarne Sisak, zato kljub pritisku ni dobil zelene luči v sedanjem petletnem planu, računajo pa na obdobje do leta 1985. SR Hrvatska je odložila načrt za gradnjo velike jadranske železarne, ne odstopi pa od povečanja železarne Sisak, za katero načrtuje nov plavž in konvertorsko jeklarno z zmogljivostjo 1,3 milijona ton gredic in slabov. Koksarna v Bakru z zmogljivostjo 850.000 t koksa je pred dograditvijo. V predelavi jekla načrtuje Sisak gradnjo nove valjarne za brezšivne cevi z zmogljivostjo 450.000 ton cevi letno. Tudi Jadranska železarna Split se bo povečala na zmogljivost 120.000 ton. SR Srbija nadaljuje z gradnjo železarne Smederevo. Gradijo nov plavž z zmogljivostjo milijon ton grodlja, valjarno za toplo valjane trakove, zgradili bodo še tandem progo za hladno valjane trakove; ostali obrati že obratujejo, kar pomeni, da bodo v dogovoru predvidene zmogljivosti 1.670.000 ton jekla lahko dosežene pred letom 1980. SR Makedonija — železarna Skopje ima že zgrajene predelovalne obrate, povečati mora še proizvodnjo jekla, in to z gradnjo plavža, konvertorske jeklarne in naprave za ulivanje slabov. To bo možno uresničiti v prihodnjem petletnem obdobju in tako bo ta železarna imela zmogljivost okrog 2,2 milijona ton jekla, od tega 300.000 ton v elektro obločni peči. SR Črna gora ima vse svoje načrte v železarni Nikšič. Tam že gradijo novo elektro jeklarno s ponovčno tehnologijo z zmogljivostjo 400.000 ton in napravo za ulivanje gredic s propustnostjo 200.000 ton letno. Gradijo prav tako bločno progo 850 0, kovačnico, jeklolivarno, vzmetarno in druge obrate. Železarna Nikšič bo torej v tem petletnem obdobju dosegla zmogljivost blizu pol milijona ton kvalitetnih in plemenitih jekel letno, razpolagala pa bo tudi s predelovalnimi obrati. KAKOVOST IN IZVOZ, PRIHODNOST SLOVENSKIH ŽELEZARN SR Slovenija s SŽ nima na področju črne metalurgije velikih ambicij. Prihodnost slovenskega jeklarstva je v kvalitetnih in žlahtnih jeklih. Do sklenitve naslednjega petletnega obdobja mora biti sklenjen proces strukturalnega spreminjanja proizvodnje jekla, v celoti opuščen SM postopek in povečane zmogljivosti elektro jekla na milijon ton letno. Proizvodnja bo znašala: na Jesenicah okrog 570.000 ton, na Ravnah 250.000 ton in v Štorah okrog 180.000 ton. Vsaka železarna bo imela v glavnem svoj sklenjeni ciklus proizvodnje, z večjo izmenjavo polizdelkov pa bodo lažje obvladale tehnologijo in dosegale višje izplene. Po teh načrtih se bodo proizvodne zmogljivosti jekla v Jugoslaviji brez upoštevanja Prijedora do leta 1985 povečale na okrog' 9,5 milijona ton letno, realne potrebe pa ne bodo presegale 8 milijonov ton. Vzporedno je namreč treba povečevati porabo jekla ali razvijati konkurenčno sposobnost predelovalne industrije; za kitajske skoke pa še Kitajci niso sposobni. To pomeni, da našo samoupravno družbo čaka težko in politično zahtevno usklajevanje. Neskladnosti pa se v celoti ne moremo več otresti. Ob deficitarnosti določenih asortimanov jekla je hiper produkcija že na pohodu predvsem v ploščnatih asortimanih, zlasti, v hladno valjanih trakovih in pločevini. Imeli bomo zmogljivosti: v Skopju, ki so že zgrajene, okrog milijon ton, v Smederevu v načrtu 800.000 ton in na Jesenicah že zgrajenih 150.000 ton hladno valjane pločevine. Izvoz bo edini izhod racionalnemu koriščenju za naše potrebe dvakrat prevelikih zmogljivosti. Izvoz pa ni lahka rešitev, saj vemo, da dežele v razvoju same gradijo svojo črno metalurgijo, železarne zahodnih razvitih držav, zlasti evropske, pa preživljajo težko recesijo, ki ne kaže na skorajšnjo ozdravitev. Podobno bo tudi na področju plemenitih jekel, kjer bo zbir proizvodnje SŽ in Nik-šiča presegal jugoslovanske potrebe. Pospešena gradnja predelovalnih obratov za končne izdelke iz plemenitih jekel, namenjenih za zmanjšanje uvoza in za izvoz bo edina in tudi zelo koristna rešitev. Tega se moramo zavedati zlasti v SR Sloveniji, zato ni naključje, zakaj smo prav pri nas ustanovili skupnost izdelave in predelave jekla. Težji problem kot proizvodnja bo torej plasma jekla, ki zahteva enotno in učinkovito prodajno organizacijo zlasti pri uveljavljanju na zunanjih tržiščih. Družbeni plan Slovenije za obdobje 1976 do 1980 že odpira možnost za orientacijo slovenskega železarstva na kakovostna in žlahtna jekla, dogovor nosilcev tega plana, med katerimi so tudi slovenske železarne, pa nam neposredno nalaga dolžnost, da pogumno stopamo po tej poti in da damo svoj prispevek ne le proizvodnji jekla, temveč tudi razvoju industrije, ki uporablja žlahtna jekla. Zavedati se moramo, da vsaka specializirana proizvodnja zahteva širši tržni prostor in da to velja tudi za žlahtna jekla. Izvoz jekla in jeklenih izdelkov je torej imperativ prihodnosti slovenskega železarstva. To je jasno izraženo v družbenem planu SR Slovenije. Počasi nam vsem postaja jasno, da je dohodkovna povezanost med proizvajalci reprodukcijskega materiala, predelovalno industrijo, blagovnim prometom in neposred- Zima v železarni nimi porabniki pogoj za hitrejši in skladnejši razvoj jugoslovanskega gospodarstva. Minili so časi, ko smo zaradi deficitarnosti lahko samostojno razvijali proizvodnjo jekla. V prihodnosti brez neposredne podpore in celo brez sovlaganja in medsebojnega pretakanja sredstev od proizvajalcev surovin do končnih izdelkov in obratno ni možno pričakovati uspešnega poslovanja tudi pri dobro zasnovanem razvojnem programu slovenskih železarn. RAZPOKA MED IZDELAVO IN PREDELAVO JEKLA SE SIRI Lansko leto so bile slovenske železarne prve med sozdi, ki so oblikovali in sprejeli samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja v obdobju 1976 do 1980. Dogovor o družbenem planu SR Slovenije je v celoti vključil naš petletni plan, upošteval pa ga je tudi samoupravni sporazum o načrtu razvoja skupnosti izdelave in predelave jekla. To vse skupaj pa vendar še ni zagotovilo, da — surovo železo — ton — surovo jeklo — ton — blagovna proizvodnja — ton — realizacija — v 000 din ■— izvoz — v $ — zaposleni bomo sicer lepo izdelani petletni načrt do leta 1980 tudi uresničili. Slovenska kovinsko predelovalna industrija in ostali jugoslovanski porabniki od prednostnih dejavnosti pričakujejo odpravo deficitarnosti oziroma zavor za razvoj njihove proizvodnje. Po dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja pa na žalost s proizvodnjo še ne moremo dokazati, da nove naložbe že dajejo plodove. Med porabniki je zato čutiti nezaupanje pri obravnavi združevanja sredstev za nove razvojne projekte slovenskih železarn. Povod za tako razmišljanje je predvsem v gibanju proizvodnje in še več, v izvrševanju sklenjenih pogodbenih obveznosti. Kljub obstoju posebne skupnosti se je spor med proizvajalci in predelovalci jekla v Sloveniji celo zaostril. Glavni razlog upravičene kritike porabnikov so kakovostna, količinska in časovna odstopanja od planirane proizvodnje. Rezultati poslovanja v letih 1976 in 1977 v delovnih organizacijah slovenskih železarn niso zadovoljivi. V primerjavi z izhodiščnim letom smo lansko leto dosegli: 1975 1977 indeks 195.775 179.964 91,9 795.008 779.402 98,0 740.841 759.310 102,5 7,148.516 8,550.867 119,6 38,749.945 39,798.140 102,7 16.584 17.109 103,2 Iz teh številk se vidi padec proizvodnje surovega železa in jekla, skromna rast blagovne proizvodnje, stagnacija izvoza, hitrejša rast zaposlovanja od rasti proizvodnje ali padec produktivnosti dela. Ti rezultati, ker niso izraženi z vrednostjo, ne dajejo sicer popolnoma točne, pa vendar zadosti verno sliko poslovanja za prvi dve leti srednjeročnega obdobja 1976 do 1980. Objektivnejšo in tudi boljšo sliko gibanja produktivnosti bi dala stopnja povečane realizacije ali prodaje blaga, vendar le, če bi izločili poviševanje cen. Tudi primerjava fizične proizvodnje 1976 : 1977 je ugodnejša, to pa zaradi tega, ker je zaradi recesije proizvodnja jekla pri nas 1976 stagnirala. Da bi vedeli, kje smo, je zato potrebno izdelati primerjavo z izhodiščnim letom 1975. Vse delovne organizacije niso poslovale enako. Rezultati se najbolj odmikajo železarni Ravne in Tovilu Ljubljana. Posamezne delovne organizacije so dosegle: 1975 1977 indeks ŽELEZARNA JESENICE — surovo železo — ton 149.020 134.654 90,4 — surovo jeklo — ton 512.862 481.610 93,9 — blagovna proizvodnja — ton 398.229 406.365 102,0 — realizacija — v 000 din 3,306.570 3,913.649 118,4 — izvoz — v $ 10,315.850 7,255.050 70,3 — zaposleni 6.456 6.531 101,2 ŽELEZARNA RAVNE — surovo jeklo — ton 193.656 201.272 103,9 — blagovna proizvodnja — ton 132.925 142.522 107,3 — realizacija — v 000 din 1,901.836 2,299.550 120,9 — izvoz — v $ 11,544.853 19,618.003 160,9 — zaposleni 4.546 4.671 102,7 ŽELEZARNA ŠTORE — surovo železo — ton 46.755 45.310 69,9 — surovo jeklo — ton 88.490 96.601 109,2 — blagovna proizvodnja - ton 172.957 174.756 101,0 — realizacija — v 000 din 1,219.249 1,474.620 120,9 — izvoz ■— v $ 6,496.459 5,233.825 80,6 — zaposleni 3.040 3.258 107,2 PREDELOVALCI — blagovna proizvodnja — ton 36.730 35.667 97,1 — realizacija — v 000 din 720.861 863.048 119,7 — izvoz — v $ 10,392.783 7,691.262 74,0 ■— zaposleni 2.542 2.649 104,2 Železarna Ravne je ob 2,7 °/o povečanem številu zaposlenih dosegla 3,9 ®/o več jekla, 7,2 % več blagovne proizvodnje, 20,9 0/° večjo vrednost realiziranega blaga in 69,9 %> večji izvoz izdelkov. Tovil pa je rezultate iz leta 1975 v blagovni proizvodnji izboljšal za 5,7 %>, realizaciji za 28,8 %>, iz* vozu za 15,5 "/o, število zaposlenih pa je povečal le za 1 %>. Iz teh podatkov sledi, da železarna Ravne za poslovanje v letu 1977 zasluži posebno priznanje. Dosegla je vse planirane cilje, prebila zvočni zid in prestopila mejo 200.000 ton izdelanega jekla letno, prispevala 50 % v izvozu vseh DO SŽ, izboljšala nove naložbe za zboljašnje tehnologije tet opremljenosti in povečanje proizvodnje tet predelave žlahtnih jekel. S tako poslovno politiko hitrih in pogumnih korakov se delavcem te železarne ni treba bati borbe za pridobivanje in obstoj na zahtevnejših tržiščih v prihodnosti. Le s težkimi nalogami raste sposobnost za še višje dosežke. Ravenska jeklarna jih bo gotovo dosegla. Na žalost pa pri drugih delovnih organizacijah gibanje proizvodnje ni bilo tako ugodno, najbolj pa je nazadovala Žična, ki je blagovno proizvodnjo znižala za 16,8 °/o, število zaposlenih pa je znižala za 10,5 %• Z doseženimi rezultati izpolnjevanja srednjeročnega plana torej ne moremo biti zadovoljni. Vzrokov ne moremo iskati v težavah s prodajo, saj je poznano, da je konjunktura za jeklo lani bila ugodna in da delovne organizacije SŽ niso izvršile svojib pogodbenih obveznosti. Tudi oskrbovanje s surovinami ni bilo problematično. Nekaj težav je nastopilo z novo energetsko krizo decembra, ki je zavrla zaključni polet za uresničevanje plana, kar pa vendar ni glavni razlog takemu zaostajanju proizvodnje. Osrednje razloge bodo delavci morali iskati v subjektivnih sferah, predvsem v tozdih in delovnih organizacijah. Za nas je pomembna ugotovitev, da so porabniki s kakovostjo izdelkov delovnik organizacij SŽ zadovoljni. To se odraža predvsem v zahtevah za povečanje obsega oskrbovanja, ki nas silijo k boljšemu izrabljanju razpoložljivih potencialov. V LETU 1978 HITREJE K CILJU V novem letu 1978, ki je že tretje leto srednjeročnega obdobja, je treba okrepiti ugled slovenskih železarn pri porabnikih in z višjimi proizvodnimi uspehi izboljšati uresničevanje ciljev načrta proizvodnje in razvoja petletnega obdobja. Ti so leta 1980: 850.000 ton blagovne proizvodnje, 12,4 milijarde din realizacije in 99 milijonov dolarjev izvoza. Težki nalogi sta planirana realizacija in zlasti izvoz. Realizacijo je namreč treba obračunati po cenah iz leta 1975, kar da realno sliko rasti vrednostnega obsega proizvodnje in gibanja produktivnosti dela. Temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije sozda SŽ so že oblikovale in sprejele proizvodno-poslovne naloge za leto 1978. Ti načrti predvidevajo: indeks 75/78 - surovo železo — ton 207.000 105,7 — surovo jeklo — ton 805.700 101,3 — blagovna proizvodnja — ton 817.326 110,3 indeks 75/78 — realizacija — v milijonih din 10.486 146,7 — izvoz — v $ 55,301.401 142,7 — zaposleni 17.764 107,1 Za lažjo orientacijo je treba prikazati, kako se bomo po tem gospodarskem načrtu leta 1978 približali ciljem srednjeročnega obdobja 1976 do 1980. Po planu naj bi letos dosegli: — surovega jekla 80,57 °/o plana za leto 1978 a u ŽELEZARNE £ Ul c/. Oi l-3 indeks 75/78 surovo železo — t 160.000 107,4 surovo jeklo — t 505.000 98,5 blag. proizvod. — t 465.960 117 realizac. — 000 din 4,836.032 146,3 izvoza — 000 $ 12.056 116,9 zaposlenih 6.753 104,6 PREDELOVALCI Veriga indeks 75/78 Plamen - blagovna proizvod. — t 16.314 124,1 9.000 — realizacija v 000 din 537.690 166 180.000 -- izvoza — 000 $ 5.518 123,4 2.932 — zaposlenih 1.393 124,3 520 Ti kazalci občutno popravljajo stanje dinamike uresničevanja petletnega plana proizvodnje, zaostajanje pa je še vedno veliko. Upoštevati pa je treba, da bodo večje naložbe šele poti koncu petletke dale svoje prve plodove. Največji novi objekt, nova hladna valjarna železarne Jesenice, bo postopoma povečevala vrednost proizvodnje in s tem dvigovala raven celotne proizvodnje SŽ. Tovarna traktorjev bo povečevala letno število izdelanih in plasiranih traktorjev in tako zboljševala sliko realizacije in izvoza železarne Štore in sozda SŽ. Do konca petletnega obdobja pa bodo dale prve plodove tudi naložbe v kovačnico in jeklarno železarne Ravne in v predelovalne delovne organizacije SZ, kar bo olajšalo približevanje ciljem srednjeročnega plana. Temeljne razvojne naloge, ki jih opredeljuje resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980, dajejo v letu 1978 slovenskemu železarstvu možnosti za izpeljavo razvojnih programov. Omenjeni republiški dokument za proizvodnjo in predelavo jekla vsebuje naslednji tekst: SOZD Slovenske železarne bo nadaljevala napore za povečanje in zboljšanje strukture proizvodnje jekla in jeklenih izdelkov. V ta namen bo nadaljevala vlaganja v razvojne projekte srednjeročnega načrta za povečevanje in posodabljanje talilnic, livarn ter obratov plastične in termične predelave. V SOZD Slovenske železarne bodo nadaljevali z razvojem dodelave kvalitetnih in žlahtnih jekel, v poslovni skupnosti izdela- — blagovne proizvodnje 86,76 '%> plana za leto 1980 — realizacije 84,68 %> plana za leto 1980 — izvoza 55,86 “/o plana za leto 1980 - zaposlenih 100,67 %> plana za leto 1980 Planirana realizacija je obračunana po tekočih cenah, zato ta kazalec ne kaže realne slike rasti vrednosti proizvodnje oziroma približevanja cilju, načrtovanem za leto 1980. Plan proizvodnje in prodaje blaga za leto 1978 za posamezne delovne organizacije SZ predvideva naslednje: Ravne indeks 75/78 Štore indeks 75/78 47.000 100,5 211.700 109,3 89,200 100,8 142.950 107,5 139.470 98 2,645.000 139,1 1,997.288 163,8 20.000 173,2 14.157 217,9 4.840 106,5 3.439 113,1 indeks 75/78 Tovil indeks 75/78 rt g >N indeks 75/78 101,9 1.899 106,7 11.733 90,4 124,2 96.152 121,1 193.947 112,4 73,4 310 159,1 328 18,9 99,4 319 104,2 500 84,5 ve in predelave jekla pa z dohodkovnimi odnosi krepili medsebojno sodelovanje. SOZD Slovenske železarne bo z bilanci-ranjem potreb članic poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla ter drugih porabnikov kovinske ter elektro industrije zagotovila boljše oskrbovanje z jeklom in jeklenimi izdelki iz programa proizvodnje delovnih organizacij slovenskih železarn in za nepokrite potrebe skrbela za koriščenje drugih jugoslovanskih virov jekla. Nismo torej še zamudili vlaka, še vedno obstaja možnost, da naše, v dogovoru republiškega družbenega plana sprejete obveze do leta 1980 izpolnimo. Zaostali bomo le v količini jekla, kar pa bi morali nadomestiti z višjo kakovostjo. Zavedati se moramo, da so to naloge, ki od vseh nas zahtevajo skrajne napore. Zlasti izvoz blaga in storitev, ki je imperativ prodaje, oskrbovanja s surovinami, rezervnimi deli in opremo, je za nas najtrši oreh, ki ga bomo strli samo s složnim in vzajemnim delom vseh združnih delovnih organizacij. V letu 1977 nismo dosegli vseh planiranih rezultatov, napravili pa smo velik korak v samoupravnem organiziranju. Povečali smo število tozdov, uredili združevanje tozdov v DO, oblikovali samoupravni sporazum združevanja v sozd Slovenske železarne, zasnovali ustroj sozda SZ po zakonu o združenem delu, trasirali pot kontinuiranega delovanja interne banke, blagovnega prometa in raziskovalne dejavnosti ter predvideli ustanovitev inženiringa v sozdu SZ. V letošnjem letu imamo pri samoupravnem izpopolnjevanju lažjo nalogo. Prednosti sproščene iniciative za zboljše-vanje poslovanja v tozdih bodo dale svoje sadove, večje rezultate pa bo dalo tudi združevanje sredstev in dela na področju planiranja, razvoja, tehnologije, marketinga in enotnega nastopa, zato lahko z optimizmom gledamo v prihodnost. Dohodkovni odnosi, ki jih uvajamo, bodo v prihodnosti usklajevali do sedaj nerešljive probleme. Proizvajalci jekla bomo s predelovalci pekli skupni kruh in spoznali bomo, da je moč le v vzajemnosti. Če bomo vpregli naše delovne sposobnosti, bo leto 1978 srečno in poslovno uspešno. K soncu na, tam mora biti apoteka. Tvoja naloga je, da odstraniš hitlerjanske usedline, omogočiš preporod in razvoj jeklarne na Ravnah.« Tovariš Luka je s posebno ljubeznijo zasledoval razvoj in proizvodnjo železarne Ravne. Svetoval je in tudi neposredno načrtoval gradnjo novih obratov. V času prve faze večje graditve je bil minister težke industrije in član politbiroja CK KPJ. Iz strateških razlogov je bila gradnja novih tovarn takrat predvidena v centru države, zato sta bili potrebni iznajdljivost in pogum, ki jih Luki nikoli ni manjkalo. In to je vplivalo, da je bila železarna Ravne z imenom vključena v prvo petletko in da je leta 1952 že dosegla prvi veliki skok — zmogljivost 50.000 ton jekla letno. Lukovo navzočnost smo na Ravnah vedno čutili in visoko cenili. Postal je naš častni občan. Njegove nasvete in napotke smo na Ravnah s pridom upoštevali tudi potem, ko ni več neposredno odgovarjal za proizvodnjo in razvoj, s svojim razvitim industrijskim čutom pa je vendar vedno našel optimalne rešitve za poslovne odločitve. Velike izkušnje in neizčrpna življenjska moč so nam še danes opora pri razvoju tovarne in kraja. Ponosni smo lahko, kar smo dosegli, s Korošci pa je lahko ponosen tudi Luka. Za njegov visoki jubilej je Železarna Ravne dosegla 200.000 ton kvalitetnega in plemenitega jekla, kar je naša najlepša zahvala in čestitka. Vsi koroški fužinarji tovarišu Luki iz srca želimo, da bi še dolgo zdrav in krepak živel med nami ter sodeloval pri gradnji humanega, samoupravnega socializma Jugoslavije. Gregor Klančnik FRANC LESKOŠEK — LUKA v devetem desetletju Decembra v letu Titovih jubilejev sta celotna Jugoslavija in še posebej Slovenija slavili še en pomemben jubilej — 80-1 etni-co Franca Leskoška-Luke. Tovariš Luka, kot mu pravimo, je jugoslovanski pojem borbe za nacionalno in socialno osvoboditev. Za nas je posebno pomemben njegov delež pri industrializaciji dežele. Tovariš Luka se je rodil 9. 12. 1897. Izučil se je za kovinostrugarja, kot vojak okusil grenkobe prve svetovne vojne, postal mojster svojega poklica, spoznal izkoriščanje delavca in kriza bremena kapitalistične ureditve. Kot revolucionar je leta 1926 postal član komunistične partije, leta 1937 je bil izvoljen za prvega sekretarja KP Slovenije, v narodnoosvobodilni vojski pa je bil imenovan za njenega prvega komandanta. Po osvoboditvi je imel tovariš Luka vrsto odgovornih dolžnosti, ki so neposredno vplivale na temelje in rast jeklarne na Ravnah. Bil je minister industrije in rudarstva republike Slovenije, zvezni minister težke industrije, član federacije in ves čas tudi član najvišjih forumov v zvezi komunistov. Tovariš Luka je s svojo dalekovidnostjo pogumno in razsodno vodil obnovo in industrializacijo Jugoslavije. Proizvodnjo jekla je imel vedno za temelj gospodarskega razvoja, zato je tudi s posebno pažnjo skrbel za slovensko železarstvo. Takoj po osvoboditvi je začel uresničevati že med narodnoosvobodilno borbo zasnovani načrt rasti industrijske proizvodnje, v katerem je jeklarni na Ravnah dal mesto izdelovalca žlahtnih jekel. Tovariš Luka me je v začetku leta 1946 imenoval za upravnika jeklarne na Ravnah in mi rekel: »Guštanjska železarna je stara. Odločili smo se, da bo tam specializirana tovarna žlahtnega jekla. Tam ne bo tovar- Franc Leskošck-Luka Karel Prušnik-Gašper KOROŠKI PARTIZANI SO ZBOROVALI Občinski zbor Zveze koroških partizanov nismo sklicali samo zaradi formalnosti, da izvršimo našo dolžnost napram avstrijskim društvenim zakonom, ko je potekel rok zakonite veljavnosti naše organizacije. Občni zbor smo sklicali tudi zaradi tega, da damo obračun našega delovanja v zadnjih treh letih, da utrdimo našo borčevsko organizacijo in da okrepimo našo protifašistično vsebino in demokratično zavest pri naših članih in simpatizerjih. Pred tridesetimi leti, 25. septembra 1947, ko je bil ustanovni občni zbor, smo se bivši borci proti nacistični Nemčiji prav dobro zavedali, da bo boj proti ostankom nacistične ideologije na Koroškem težak in dolgotrajen. Že angleške zasedbene sile, saj so leta 1946 ustanovljeno partizansko organizacijo prepovedale, so dajale s svojim slabim odnosom do koroških partizanov, bivših zaveznikov, vso pomoč včerajšnjim nacistom in iz Jugoslavije pri-beglim belogardistom, ustašem in četnikom, ko so jim nudili svoje službe. Za bivše borce, partizane je bila samo ena želja in potreba: postaviti na noge lastno organizacijo. In to smo storili. Sedaj že 30 let neprenehoma bedi Zveza koroških partizanov nad usodo koroških Slovencev, ki so v svoji medvojni zgodovini dali za svoj obstoj vse, kar more dati na žrtvenik za narod del majhnega naroda. ZKP in njen glavni odbor sta se zavedala, da bodo koroški Slovenci dosegli svoje pravice, ki so zajamčene v avstrijski državni pogodbi v členu 7, samo če se bodo trdno naslonili na tradicijo NOB. Naša načela, ki so zapisana v program, so danes prav tako veljavna in potrebna kot nekdaj: združevati vse bivše aktivne člane odbora proti fašizmu; gojiti in dvigati protifašistično in demokratično zavest v smislu tradicije in zgodovine NOB. Že prvi zarotki ZKP so bili izpostavljeni hudim preizkušnjam. Tudi naš narodni in socialni sovražnik se je zavedal že od vsega začetka ustanovitve naše borčevske organizacije, da jim je le ta najbolj napoti, bolj kot vse druge slovenske narodne organizacije na Koroškem. Udarce smo sprejemali od desne in leve, prekrmarili pa smo vse viharje, vse napore, ki nam jih je zadala z izdajstvi v lastnih vrstah, z blatenjem ter diskrimi- niranjem naših borcev informbirojevska : resolucija na levi in ekskomunikacija : Slovenskega vestnika, ki je zvesto in dosledno širil resnico o partizanskem oboroženem boju proti fašizmu na Koroškem na desni. Sovražniku je s tem zaenkrat uspelo razbiti enotnost našega naroda. Biti neenoten pomeni oslabljenje, pomeni nevarnost, da postaneš suženj političnim načelom svojega nasprotnika. Partizani, ki smo žive priče triletne, krvave narodnoosvobo- ! dilne in protifašistične borbe na naših tleh, : pa smo lahko spoznali, da so koroški Slo- i venci vredni, da jih ljubimo in spoštujemo, i Mlada generacija že spoznava in je že i prisluhnila tisti generaciji svojega ljud- ! stva, ki je doživljala medvojna straho- 1 vanja. Prisluhnila je pripovedovanju na- ! ših kmetov in delavcev, obrtnikov in 1 izobražencev, kaj vse so morali prestati, 1 ko so bili na milost in nemilost izpostav- ( ljeni nacistični strahovladi. Prav bi bilo, 1 da bi naša mladina začela zbirati tudi po- • datke o žrtvovanju našega civilnega pre- ' bivalstva med vojno v predelih partizan- ! skega gibanja na Koroškem. ZKP je vsa 1 povojna leta zbrala in napisala že mnogo 1 Karel Prusnik Gašper hišnih kronik, zgodovinskih reportaž, izdala dve knjigi: Koroška v borbi in Gamsi na plazu, ki nam govorijo o družinah, ki so bile do zadnjega človeka uničene, o nečloveških naporih in trpljenju koroških Slovencev v oboroženih bojih, zaporih in koncentracijskih taboriščih. In če se zamislimo v duševnost teh naših trpečih, ki so umirali pod nacističnimi rabeljskimi sekirami in na vislicah, potem se že rodi ljubezen in spoštovanje do ljudstva, ki mu pripadamo, ko ni klonilo v najhujših preizkušnjah, pod najhujšim terorjem. In bolj bomo spoznavali to svojo težko, a slavno zgodovino, bolj jo bomo zasidrali v naših srcih, toliko bolj bomo gojili in utrjevali ljubezen do svojega naroda. Dela in ustvarja pa lahko človek samo, če dela z ljubeznijo. Ta ljubezen in spoštovanje do žrtvovanja naših prednikov v boju proti nacizmu, za osvoboditev, pa bo imela še druge pozitivne lastnosti, ki bodo krepile naše organizirano delo za naš narod in za solidarnost tudi s sosednjim avstrijskim narodom. Ta ljubezen bo odpravljala neštete »podedovane grehe« pri nas samih m krepila enotno gledanje na boj za naš narodni napredek v slovenskih narodnih organizacijah. Poznanje naše zgodovine in trpljenja našega ljudstva bo odpravilo škodljivo idejo, ki ustvarja nesoglasje, kot bi bili koroški Slovenci dvojne vrste, saj se ponekod govori MI in VI. Naš nasprotnik pa pozna samo ENE koroške Slovence. Odpraviti moramo slab odnos do svojih aktivnih tovarišev in do preprostega ljudstva sploh, kajti netovariški odnos lahko koristi samo našim nasprotnikom in slabi naše organizirano delo. Da je kdo bolj sposoben in izobražen kot drugi, to je bilo in bo tudi v prihodnje. To pa še ne pomeni, da bi smel le-ta svojega predanega, manj šolanega tovariša, ki si z dušo in telesom prizadeva za naš skupni boj, gledati postrani ali od zgoraj navzdol. Celota naroda je delavec, kmet in delovna inteligenca. Te resničnosti nas je najbolj naučila živa zgodovina. Po tem vrstnem redu so naši tovariši tudi stali v prvih vrstah in padali. Omenil sem solidarnost tudi s sosednjim avstrijskim narodom. Rad bi povedal, kaj sem doživel 26. oktobra lani, na dan avstrijske zastave, ko smo od deželnega glavarja zveznega prezidenta dr. Kirch-schlegerja sprejeli odlikovanje za zasluge osvoboditve Avstrije. Tam v zrcalni dvorani sem srečal stare, predane protifašistične borce avstrijske narodnosti. Ko sem se za izročitev spomenice glasno zahvalil z besedami: »Hvala, gospod deželni glavar«, sem s temi tremi slovenskimi besedami pritegnil pozornost avstrijskih tovarišev. Z njimi sem nato tudi govoril. In v pogovoru z njimi sem dobil tudi ustno priznanje Slovencev na Koroškem, ko je Avstrijec Leopold Huber, doma iz Št. Vida na Gli-nji dejal: »Ihr habt genug zu tun im Un-terland. Alle Ehre Euch Slowenen und dan fiir euer tapferes Verhalten gegen-liber den Deutschnationalen Herrschaften mit dem KHD an der Spitze. Ich gratuliere Euch!« Torej nismo sami. Z našim neustrašnim in načelnim bojem smo zbudili zaskrbljenost tudi pri avstrijskih demokratih. In solidarnostni komiteji, ki jih vodijo mladi ljudje, so odmev morda širših plasti avstrijskega večinskega naroda, kot si mi predstavljamo. Tudi ti mladi ljudje se opirajo na tradicijo starejše generacije. Dobro je to in vsem koristno, manjšini in večini, kajti nemški nacionalizem, »GroBdeutsche Herschaften«, je skupni sovražnik avstrijskih in slovenskih demokratov. Tudi avstrijski demokrati se zavedajo, da je nemški nacionalizem v kratki dobi 30 let že dvakrat pahnil Avstrijo v prepad in jo prvič (1914—1918) skrčil od 52 milijona prebivalstva na 6 milijonov, drugič (1938 do 1945) pa jo je sploh zbrisal z zemljevida. Z zadoščenjem lahko gledamo na prehojeno, 30 let dolgo politično pot ZKP. Stari partizani želimo, da bi vse, kar smo se dobrega in koristnega naučili med vojno in v dolgi povojni dobi, varovali in hranili tudi še za prihodnje rodove. Zaradi tega poudarjam, da tisti, na Koroškem, ki bi nas hoteli razbiti s svetovno nazorskim, strankarskim ali družbenim šovinizmom in nas in naša načela slabiti, posredno ali neposredno podpirajo politična načela KHD. Naša načela in vera v lastno moč, naslonitev na matični narod, iskanje in mobilizacija našega naravnega zaveznika-avstrij-ske demokratične množice vse to je zacementirano s krvjo in kostmi padlih protifašističnih borcev. Na štiridesetih pokopališčih koroškega Obdravja, visoko v Svinji planini in severno od Vrbskega jezera so pokopani borci raznih narodov. To tudi priča, da je bil naš boj internacionalen v pravem pomenu besede. Da pa smo se koroški Slovenci prisiljeni še vedno boriti za našo narodno osvoboditev, je krivda v popuščanju avstrijskih oblasti velenemškim pohlepnežem po tujem ozemlju, po tuji delovni sili, to je popuščanje tradiciji Hitlerjevih nacistov. To pa je za razvoj nevtralne republike Avstrije zelo slabo. To popuščanje ji jemlje ugled v svetu. Ves svet se danes zavzema za pravično ureditev narodnostnih vprašanj. Ves svet obsoja nacistično južno Afriko, ki zatira in surovo izkorišča črnce, tam rojene, tam živeče, tam delujoče in ustvarjajoče. Tudi koroški Slovenci smo tukaj rojeni, tukaj živimo, tukaj delamo in tukaj plačujemo samo davke. Zato človek pričakuje od države izpolnitev njenih obveznosti do koroških Slovencev tudi zaradi tega, ker zgodovina druge svetovne vojne pove, da smo se slovenski partizani na Koroškem borili tudi za osvoboditev Avstrije. ZKP o tem ni molčala. Neštetokrat smo na naših proslavah, sestankih in srečanjih naglašali z govorjeno in tiskano besedo, da ni moralno od avstrijskih državnikov, ko puščajo Hei-matdienstu v zvezi z vprašanjem pravic koroškim Slovencem. Koroški Slovenci so s svojimi velikimi človeškimi žrtvami pomagali Avstriji, da je dobila po sklepih moskovske konference status napadene dežele, status prve žrtve hitlerjeve agresije; s tem je bila Avstrija tudi oproščena plačevati vojno odškodnino. Če pa pogledamo skozi prizmo širokega kota na dogajanje na Koroškem, kjer prebivajo Slovenci, ugotovimo naslednje. Sedmi člen avstrijske državne pogodbe ni samo last koroških Slovencev samih, zanj so se žrtvovali partizani celotnega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci. V grobovih na avstrijskem Koroškem leži namreč poleg slovenskega par-tizana-korošca štajerski partizan, primorski partizan, partizan z Dolenjske in Gorenjske. Ja tudi srbski, hrvaški, skratka, možje narodnosti vse Jugoslavije in skoraj vseh narodov Evrope so koroškim partizanom pomagali do člena 7 avstrijske državne pogodbe in reševati v strašni zablodi živečo Ostmarko, da ji priborimo nazaj staro ime Avstrija in ugled, ki je potreben za suverenost države. Nemški nacionalisti nam očitajo, da smo se partizani borili za odcepitev dela avstrijskega ozemlja in za priključitev k Jugoslaviji. Saj to deloma drži, vendar šele po končani vojni. Med vojno o mejah nismo govorili, ker jih med Avstrijo, ki ni obstajala več, in Jugoslavijo, ni bilo; pri Nemčiji pa koroški Slovenci seveda nismo hoteli ostati. Meje so — in tudi to je zgodovinsko potrjeno — med Avstrijo in Jugoslavijo odpravili nemški nacisti, prav tisti, ki danes demagoško postavljajo vprašanje meja na dnevni red. To vprašanje pa postavljajo na dnevni red zaradi tega, ker ne želijo miru na tem koščku zemlje. »Meje so v nevarnosti«, kričijo, ko razstreljujejo partizanske spomenike, ko podirajo dvojezične napise. »Meje so v nevarnosti«, ko gre za ustrezajočo rešitev šolskega vprašanja, »meje so v nevarnosti«, kričijo, ko gre za gospodarsko utrditev našega ozemlja. Nemški nacionalisti se danes penijo o zvestobi Koroški, ko meje niso v nobeni nevarnosti, saj so z državno pogodbo določene tudi meje med Avstrijo in Jugoslavijo. Med kraljevino Jugoslavijo in prvo republiko Avstrijo to ni bilo rešeno. Meje med Avstrijo so bile vse do 15. maja 1955, ko je bila podpisana državna pogodba, odprto vprašanje. Odtlej pa je to vprašanje rešeno in kdor ga še postavlja na dnevni red, je lopov, ki mu ni za dobre sosedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, ki mu ni za mirni razvoj ne ene ne druge države, največ pa škoduje koroški deželi sami. Koroški partizani smo vedno razkrinkavali nemško nacionalistične kričače kot pro-tiavstrijske elemente. In avstrijska javna občila. Ali se njihovo obveščanje in ustvarjanje javnega mnenja sklada z načelnopolitič-no vsebino nevtralne republike Avstrije? Tudi tukaj je ZKP neštetokrat naslovila na ljudi, ki vodijo javna občila, apel: »Če ljubite svojo domovino, republiko Avstrijo, učite svoje bralce, poslušalce in gledalce korektno in nepristransko v korist, ne pa v škodo nevtralne republike Avstrije. Poglejmo še malo v zgodovino NOB in protifašistične vojne. Partizani smo na ozemlju Koroške vezali na 2500 km2 okoli 15.000 nacističnih policistov in vojakov. Partizani smo bili na Koroškem element, ki je razbremenil zavezniške evropske fronte za celo divizijo sovražnih vojakov. Partizani smo bili na Koroškem kot država v državi. Bili smo vojaki z ostrim orožjem proti ognjenemu nasilju Hitlerjeve Nemčije in- z dinamitom v nahrbtnikih, vendar nam takrat še na misel ni prišlo, da bi razstrelili eno samo koroško zgodovinsko znamenje, a kaj takega nismo počeli, čeprav nam določeni spomeniki na Koroškem niso bili simpatični. S tem hočem pokazati moralno razliko med nami, osvobodilnimi vojaki in nacisti, katerih ostanki se še danes poslužujejo dinamita, 30 let po vojni, v dobi miru v Evropi, rušijo po koroški zemlji partizanske spomenike in jih ni sram, da se lotijo celo nagrobnih kamnov borcev na pokopališčih in jih onečaščajo. S tem sem hotel povedati, da je bila partizanska vojska celo med vojno bolj kulturna, kot so nacisti 30 let po vojni v globokem miru. Če so še danes taki, potem si lahko predstavljamo, kaj vse so počenjali med vojno, ko so bili na oblasti. Zaradi tega bo ZKP tudi naprej vodila boj proti fašizmu, ki na Koroškem še obstaja, in v ta boj bo poskušala z vsemi razpoložljivimi demokratičnimi sredstvi vključiti široke plasti našega in sosednjega naroda. Poskušala bo ustvariti široko protifašistično fronto na Koroškem, ker je to zgodovinsko potrebno zlasti v času, ko se po vsem svetu krepijo sile, ki se organizirano borijo za mir. ZKP se bo borila tudi proti histeriji antikomunizma. Saj ta histerija ne pomeni nič drugega kot je pomenila za Hitlerja med drugo svetovno vojno, ko je z antibolj-ševizmom ščuval narod proti narodu in človeku proti človeku. Ko obiskujem na domovih stare partizanske borce, ki so odmaknjeni od naših Edo Pogorevc REFERAT sekretarja komiteja občinske konference ZKS na 1. seji občinske volilne konference ZKS Ravne na Koroškem 10. decembra 1977 Živimo v zapletenih in dinamičnih mednarodnih razmerah. V Beogradu se predstavniki evropskih in drugih držav pogovarjajo o izboljšanju medsebojnega sodelovanja in miru na osnovi »helsinške listine«. Na bližnjem vzhodu je zabit klin v arabsko stvar, zato je še naprej ostala negotova rešitev palestinskega vprašanja in miru za vse države v vojni z Izraelom. Odprta so še druga žarišča vojaških spopadov in trenj, veča se razkorak med razvitimi in nerazvitimi itd. V takih razmerah Jugoslavija išče in daje pobude za mirno reševanje vseh odprtih vprašanj na osnovi medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Takšna vloga Jugoslavije pri večini narodov sveta zbuja zadovoljstvo in simpatije. To se je najbolje pokazalo ob Titovi veliki poti prijateljstva in miru, ko je obiskal Sovjetsko zvezo, Demokratično republiko Korejo in Kitajsko. Jugoslavija je pod vodstvom zveze komunistov in tovariša Tita postala v svetu simbol trdnosti, miru in sodelovanja. To pa lahko postane edino država, ki omogoča demokratičen in enakopraven razvoj vseh svojih narodov in narodnosti. Naša revolucija in nadaljnja gra- društvenih centrov, me je že marsikateri vprašal, kako pa stoji, ali bomo dosegli naše pravice? Vsakemu odgovorim, da je boj za pravico in resnico dolgotrajen proces, ki ga lahko primerjamo z vrtnarstvom ali kmetijstvom. Tudi vrtnar ali kmet mora vedno zopet ruvati in uničevati plevel, da obvaruje zemljo in jo ohranja plemeniti® sadežem. Pri delu na narodnem polju je isto. Plevel v naši družbi je nacizem in fa* šizem. Tudi to bomo morali stalno, neprenehoma in stanovito zatirati, ruvati in Čistiti našo družbo za plemenite sadeže, za demokracijo in svobodo. Več bomo vložili dela, samoodrekanja za narod, bolj bo®0 sposobni, toliko več uspeha bomo imeli i® bolj bomo srečni. Naj se, preden končam, zahvalim naši® sodelavcem za njih trud in požrtvovalnost v delu naše organizacije. Posebej še zahvala slovenski mladini za njeno prizadevanja v boju za izvedbo člena 7 avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci smo lahko ponosni na našo mladino! Ponosni in srečni, ker stopa predano in krepko ter pogu®" no po stopinjah svojih revolucionarnih dedov in očetov. Za nas stare partizane je tako mladinsko gibanje veliko zadoščenj0 in priznanje za žrtve, ki smo jih prestajali med drugo svetovno vojno in za vse obrekovanje in poniževanje po vojni. Naj končam z gesli: V boj za izvedbo člena 7! V boj za enotnost vseh demokratov slovenskeg3 in nemškega jezika! V boj za prepoved delovanja KITD! V boj za celotno izvedbo avstrijske državne pogodbe! ditev političnega sistema pa sta vsa ta vprašanja rešila v dobro in srečo vseh delovnih ljudi in občanov, da lahko sami postanejo gospodarji svojega dela, urejujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, skratka postajajo nosilci oblasti v TOZD. KS, občini, republiki in federaciji. V letošnjem letu smo proslavili velike obletnice naše zgodovine, revolucije i® borbe. Na vseh proslavah sta prišli do izraza velika podpora in priznanje tovariš® Titu za njegovo vztrajno prizadevanje pr* reševanju notranjih vprašanj razvoja vseh jugoslovanskih narodov, kakor tudi p*1 urejanju mednarodnih in državnih zadeV> Lahko rečemo, da smo zaradi takšne politike in naravnanosti tudi spremenili poglede na nadaljnji razvoj komunističnih partij v svetu, posebno se to odraža po berlinski konferenci komunističnih in delavskih partij. Z Italijo smo dokončno rešili spor® vprašanja meje ter s tem odpravili hipoteko, ki je v trenutkih mednarodne napetosti ovirala in kalila medsebojne sosesk0 odnose. Sporazum ima tudi velik pomen z® družbeni in gospodarski razvoj obeh obmejnih območij in lahko pričakujemo, d® se bodo izboljšale delovne in življenjsk0 razmere prebivalstva v teh krajih. Ni se pa izboljšal položaj naših manjši® v Avstriji in Bolgariji. V Avstriji prevl® Z VOLILNE KONFERENCE KOMUNISTOV OBČINE RAVNE Udeleženci občnega zbora Zveze koroških partizanov, ki je bil novembra 1977 v Celovcu dujejo sile, ki nasprotujejo državni pogodbi, zato se uresničevanja 7. člena državne pogodbe tako odmika. To so predvsem sile, ki so se vrinile celo v vlado, njihova preteklost pa je znana že iz časa fašističnega režima. Zaradi teh problemov pa se slovenska in hrvaška manjšina srečujeta z nenehnimi pritiski, šikaniranjem in zaničevanjem v vsakodnevnem življenju prav s strani teh sil. Zato bo naša nadaljnja naloga, da manjšinam pomagamo v njihovem prizadevanju za dejansko uresničitev vseh členov državne pogodbe, zlasti kar zadeva izboljšanje njihovega položaja v družbenopolitičnem in gospodarskem življenju v Avstriji. Na današnji seji občinske konference ZKS Ravne na Koroškem moramo kritično spregovoriti o naših uspehih in problemih o dosedanjem delu, se dogovoriti za smernice nadaljnjega delovanja vseh komunistov pri uresničevanju ustave, Zakona o združenem delu, drugih sistemskih zakonov ter ne nazadnje tudi o predkongresnih nalogah ZK in o vprašanjih, ki zadevajo organiziranost in razvoj ter družbeno vlogo ZK. V političnem poročilu smo ocenili, da smo dosegli pomembne premike v družbenem razvoju in iz njega je moč tudi razbrati, da se je ZK v naši občini pomembno številčno in idejnopolitično okrepila. Uspešnost našega dela moramo ocenjevati skozi dejansko spreminjanje družbeno ekonomskih odnosov in položaja delavcev v združenem delu. Potem bomo lahko ugotovili, koliko smo bili uspešni v razrednem delovanju članstva ZK. Zakon o združenem delu, zakon o samoupravnem družbenem planiranju, zakon o kreditnem in bančnem sistemu in drugi zakoni, posebno pa resolucije 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ so nam omogočile pospešeno prizadevanje v boju za uveljavljanje boljših družbenih odnosov in utrjevanje oblasti delavcev, zato da bi sami odločali o delovnih razmerah in rezultatih našega dela. Ugotavljamo, da smo uspeli ustrezneje organizirati delavce v združenem delu, saj smo med javno razpravo o zakonu o združenem delu, zlasti pa po njegovem sprejemu, organizirali večje število novih temeljnih organizacij združenega dela. In to predvsem v železarni Ravne, rudniku Mežica in Inštalaterju na Prevaljah. V drugih delovnih organizacijah ti problemi ne bodejo toliko v oči, kljub temu pa imamo organizacije združenega dela, ki za ustreznejše organiziranje delavcev niso storile dovolj. Tu predvsem mislim na neustrezno organiziranje trgovskih, gostinskih in storitvenih organizacij združenega dela. Res pa je, da so v zadnjem času o teh problemih že začeli razmišljati v Timi Maribor, PTT Maribor, Viatorju Ljubljana in temeljni organizaciji konfekcije Prevalje za farmacevtsko in dentalno proizvodnjo. Ugotavljamo pa, da organizacijske spremembe niso dovolj povezane z vsebinskimi, kar pomeni, da smo se marsikje zadovoljili samo z organiziranjem novih temeljnih organizacij, za njihovo vsebino pa nismo dovolj poskrbeli. Zakon o združenem delu zavezuje vse delovne ljudi, družbenopolitične organizacije in s tem tudi nas, da se zavzemamo za vsebinsko uveljavitev temeljne organizacije združenega dela, v kateri bodo odločali delavci, ki v njej delajo. Tu pa naletimo na težave in različne izgovore, predvsem kar zadeva urejevanje dohodkovnih odnosov. Najpogosteje slišimo, da je urejevanje dohodkovnih odnosov strokovnopolitično zahtevno področje, da nimamo ustreznih kadrov, ki bi znali to napraviti, niti nimamo urejenih vrsto zadev z republiškimi zakoni in drugimi izvršilnimi predpisi. Nekateri bi radi imeli vzorčne rešitve itd. Gotovo je nekaj resnice tudi v tem. Zato smo dolžni opozoriti republiška vodstva družbenopolitičnih organizacij na prepočasno zakonodajno dejavnost pri tistih zakonih, s katerimi bi morali bolj konkretizirati določbe zakona o združenem delu. Vendar pa bi bili naiv- ni, če bi verjeli samo tem izgovorom. Gre tudi za nezavzetost, za ohranjanje starih proizvodnih odnosov, ki naj bi še naprej zagotavljali manjšim skupinam in posameznikom odločujočo vlogo. Osnovne organizacije ZK in sindikata so v teh sredinah preveč popustljive, ne bojujejo se dovolj in večkrat se zanašajo tudi na čas, s katerim naj bi se stvari same po sebi rešile. Imamo primere, ko samoupravnih sporazumov ne dajo v javno razpravo, ali pa jih skrivajo, ker niso po volji ožji, predvsem poslovodni skupini. Osnovne organizacije ZK in sindikata pa nič ne ukrepajo. V takih primerih se res lahko vprašamo o odgovornosti osnovnih organizacij do delavcev, ustave in zakona o združenem delu. Urejevanje dohodkovnih odnosov na podlagi skupnega prihodka in dohodka TOZD pomeni dejansko spreminjanje produkcijskih odnosov, opravljanje odtujenosti delavcev od pogojev in rezultatov njihovega dela in novo kvaliteto, ki bo zaradi utrjevanja položaja delavcev dajala boljše perspektive, socialno varnost, omogočila hitrejši razvoj TOZD. To nas zavezuje, da mora ZK v predkongresnem obdobju izpolnjevati predvsem tovrstne naloge. Dohodek so doslej ugotavljali in razporejali na ravni delovne organizacije. Avtonomna koncentracija sredstev seveda slabi odnos TOZD DO SAMOUPRAVNEGA združevanja sredstev za skupne naložbe, za reševanje drugih vprašanj, ki so v širšem interesu delavcev TOZD. Zato smo si upravičeno prizadevali za razdelitev premoženja, pravic in obveznosti TOZD v delovni organizaciji, posebno kar zadeva žiro račune TOZD. Kljub temu pa imamo nekaj TOZD, ki še nimajo svojega žiro računa. Preobrazba finančnih služb tudi ne poteka zadovoljivo. Junija letos je občinska konferenca ZKS sprejela smernice za delovanje komunistov pri organiziranju finančnih služb in internih bank. Naša stališča se skladajo s sklepi drugih posvetov, ki so bili organizirani na ravni republike, zato jih ne kaže spreminjati, saj imajo razredni poudarek in so skladna z zakonom o kreditnem in bančnem sistemu. Zal pa še vedno oklevamo in se ne zavzemamo dovolj za to, da bi se dokopali do takšnih finančnih služb in internih bank, ki bi pospešile samoupravno združevanje sredstev in dela in bi v njih imeli delavci večji vpliv na pretok denarja, pa naj gre za investicije, obratna sredstva ali za druga združena sredstva v delovni organizaciji kakor tudi v temeljni in združeni banki. Seveda pa je to proces, ki bo silil temeljne organizacije, da bodo iskale take rešitve v združevanju sredstev in dela, s katerimi bodo najbolje zadovoljile svoje interese in potrebe. Odpraviti moramo tudi neracionalno in nerentabilno vlaganje sredstev za investicije, ki se zaradi pomanjkanja ustreženih in pomembnejših projektov rabijo za razne adaptacije, prizidke in nepomembne reči. Res je, da manjše OZD ne razpolagajo z velikimi investicijskimi sredstvi, toda če bi jih združili, bi laže reševali skupne probleme, npr. večje zaposlovanje žensk, razvoj novih dejavnosti, dvig produktivnosti in rentabilnosti proizvodnje in izboljševanje delovnih razmer. To bi nam omogočalo, da bi hitreje odpirali nove perspektive nadaljnjega razvoja v občini in regiji. Za reševanje teh nalog bo moral več narediti Ekonomski center skupaj z organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi skupnostmi v koroški pokrajini. Samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev morajo bolj kot doslej opredeljevati dohodkovne odnose. 2e vnaprej moramo vedeti, kakšen delež bo komu pripadal na osnovi dela ali skupnih naložb ter kakšne pravice, obveznosti in odgovornosti bo imel. Do sedaj so zaradi nejasnih odnosov večkrat nastajali nepotrebni spori in tudi odtujevanje sredstev. Posebej se je to pokazalo pri združevanju gradbeništva, delno pa tudi v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji, kmetijstvu in drugod. Tu gre pretežno za delovne organizacije, ki združujejo temeljne organizacije iz koroške pokrajine s sedežem v drugih občinah. Vsa ta nerazčiščena vprašanja so dobivala širše politične razsežnosti. Vključevanje občinskih dejavnikov v reševanje teh odnosov in spoštovanje zakonitosti pa so največkrat razglašali za lokalistične težnje občine, kar je nujno slabilo medobčinsko sodelovanje in povezovanje. Podobno se dogaja pri drugih vprašanjih, ki imajo prestižni pomen za razvoj občine. Srednjeročni plan koroške pokrajine pa je zelo načelen in pušča prostor za izsiljene odločitve. To so seveda s pridom izrabljali tisti, ki so bili bliže virom informacij ter so imeli še druge možnosti za ukrepanje in v ta namen izdelano strategijo. To pa pomeni, da smo do sedaj vse premalo upoštevali različnost interesov občin v koroški pokrajini. Ker so se nekatera vprašanja preveč zaostrila, se je pred nedavnim sestal sekretariat MS ZKS in z idejnopolitičnega vidika razčistil sporna vprašanja ter sklenil, da je treba taka vprašanja bolj demokratično reševati, upoštevati pluralizem samoupravnih interesov in od vseh predlagateljev zahtevati odgovornejši odnos ter bolj strokovno utemeljene rešitve, s katerimi se bomo izognili nenačrtnemu, lahko bi rekli odtujenemu razvoju. Tudi dveletno prizadevanje za združitev zdravstvenih delovnih organizacij v koroški pokrajini ni obrodilo pričakovanih sadov. K temu je precej pripomoglo nezaupanje zdravstvenih delavcev do združevanja, hkrati pa je to tudi odraz nerazčiščenih pojmov o nadaljnjem razvoju osnovnega zdravstvenega varstva in bolnišničnega zdravljenja. Svobodna menjava dela še zdaleč ni izpeljana tako, kot bi morala biti. Sporazumi med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi in zdravstvenimi domovi še niso podpisani, pa čeprav smo že sredi decembra. Financiranje v zdravstvu je več ali manj proračunsko urejeno, kar pomeni vsakoletno priznavanje višjih cen, po katerih zopet dobijo več tisti, ki so več porabili. Delovni ljudje še vedno nimajo dovolj vpliva na razvoj zdravstva, na investicije itd. Zato se moramo zavzeti, da se bodo razmere v zdravstvu spremenile, da bomo zagotovili razvoj zdravstvene službe v skladu s srednjeročnim načrtom, ki predvideva hitrejšo krepitev osnovnega zdravstvenega varstva. Vendar pa morajo plani zdravstvenih delovnih organizacij sloneti na družbeno sprejemljivih in verificiranih normativih in biti pod kontrolo delovnih ljudi, ki za to združujejo sredstva, pa bo večji del spornih vprašanj, ki zavirajo integracijo, odpravljen. Za telesno kulturo lahko ugotovimo, da dobiva vedno večjo veljavo. Delovni ljudje so spoznali, da jim ta dejavnost posebnega družbenega pomena omogoča aktivni počitek, ki je človeku pri današnjem načinu dela in življenja vedno bolj potreben, da krepi zdravje, jih dela bolj odporne, kar je pomembno tudi za SLO in družbeno samozaščito in omogoča rast ter smotrno izrabo prostega časa. Telesna kultura torej ni domena samo ozkega kroga ljudi, ampak mora priti do slehernega občana. Tako zastavljeno politiko samoupravni telesnokulturni skupnosti, ki daje prednost množičnosti, smo pri nas potrdili in jo tudi uresničujemo. Edo Pogorevc Pri uresničevanju vrhunskega športa v skladu s sprejetimi sklepi v republiki in občini pa smo naleteli na odpore pri posameznikih, ki uresničitev sprejetih sklepov zavirajo. Tudi idejnopolitičnemu delu v osnovnih telesnokulturnih organizacijah je treba posvetiti veliko več pozornosti, saj gre tu za vzgojo naših bodočih samoupravljavcev. Kljub temu, da smo v telesni kulturi dosegli velike uspehe, ne smemo mimo nakazanih slabosti, za katere so posebej odgovorni komunisti, katerih osnovna dolžnost je, da na samoupravni osnovi odpravljajo napake. Gospodarski rezultati, doseženi v devetih mesecih letošnjega leta, niso primerljivi z enakim obdobjem lanskega leta, predvsem zaradi organiziranja novih temeljnih organizacij, sprejetja zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, nove kategorizacije celotnega prihodka in nove bilančne sheme. Ne glede na te spremembe pa vendar lahko primerjamo nekatere kazalce gospodarske rasti: občina Ravne SRS indeks indeks 175% 129°/» 159% 154 % 127% 133% 101% 107% 81% 113% 117% 124% 103% 105% 113% 118% 133% 133% 373% 215% * Akumulacija zajema: del dohodka zaradi boljše konjunkture, amortizacijo nad predpi' sano stopnjo in del čistega dohodka za poslovni sklad — prej se je ta samostojno prikazoval. • gjPft .. 1 — izgube so se zmanjšale občina Ravne SRS SFRJ indeks 54 % 25 % 47 °/o — lani je poslovalo z izgubo 15 tozdov, sedaj 8 — dejanska izguba je znašala 77,818.000, sedaj 42,254.000 dinarjev v devetmesečnem primerjalnem obdobju. V OZD iz negospodarstva pa so kazalci gospodarske rasti naslednji: indeks — celotni prihodek 123 % — dohodek 133 % — čisti dohodek 126 % — število zaposlenih 105 % — poprečni OD/zap. 114% — družbeni proizvod 129 % — akumulacija 301 % Primerjava gospodarske rasti med gospodarstvom in negospodarstvom ne izkazuje večjih odstopanj v škodo TOZD materialne proizvodnje, opozoriti moramo le na hitrejšo rast zaposlovanja, pa še tukaj moramo razlikovati posamezne zaposlitve V TOZD družbenih dejavnosti, tako da ne moremo dati za vse enake ocene. Čeprav so kazalci gospodarske rasti na videz ugodni, pa je zelo zaskrbljujoča izguba v rudniku Mežica: — TOZD rudarski obrati 30,875.00 din — TOZD separacija 2,196.000 din Te izgube ostali tozdi rudnika Mežice kljub velikim prizadevanjem ne bodo mogli pokriti v celoti. Zato je potrebno pritegniti vse družbenopolitične in gospodarske dejavnike v občini, pokrajini in republiki, da bodo trajno usmerili nadaljnji razvoj rudnika Mežica. Slabo gospodarsko stanje rudnika Mežica in njegov vpliv na onesnaževanje okolja slabi tudi materialno bazo KS Črna ih Mežica, kar povzroča nezadovoljstvo delovnih ljudi in občanov iz teh dveh krajevnih skupnosti. Upravičeno nezadovoljstvo pa se včasih pri posameznikih sprevrže V splošno obtoževanje drugih dejavnosti, občinske politike, kadrovskih rešitev itd. Gotovo to ne daje ustvarjalnih predlogov K rešitvi problemov. Zato moramo tudi znotraj občine uveljaviti načelo pluralizma samoupravnih interesov pri reševanju razvojnih vprašanj posameznih krajevnil1 skupnosti in v postopku samoupravnega celotni prihodek dohodek čisti dohodek skupna amortizacija neplačani prihodek izplačani čisti OD poprečno število zap. izplačani OD/zap. družbeni proizvod akumulacij a::' planiranja uskladiti interese z možnostmi, upoštevati solidarnost, potem pa morajo vsi nosilci planiranja skrbeti za uresničevanje srednjeročnega plana. Opozarjajo naj na nepravilnosti pri uresničevanju plana ter se izogibajo posploševanja, kjer ni upravičeno. Izogibati se moramo tudi težnjam, da bi posamezne KS prevzemale iunkcijo občine, ampak se moramo veliko bolj zavzeti za ustavno vlogo KS, da bodo delovni ljudje in občani lahko uresničevali svoje interese in potrebe tam, kjer živijo. Druga večja izguba je v TOZD tovarna pohištva Prevalje, ki znaša v devetih mesecih 5,676.000 din in jo bodo drugi tozdi Lesne zelo težko pokrili. V zadnjem času sicer izpolnjujejo letni načrt, ki predvideva pozitivno poslovanje, vendar pa so zaradi nedoseganja cen na zunanjem tržišču in prevelike rasti ostalih materialnih stroškov rezultati slabši. Vse temeljne organizacije, ki poslujejo z izgubo, imajo izdelane sanacijske programe, manjka pa sprotno spremljanje izpolnjevanja sanacijskih ukrepov. Zato je komite OK ZKS na zadnji seji, ko je obravnaval gospodarsko problematiko, predlagal IS SO Ravne na Koroškem, naj bolj zavzeto spremlja izpolnjevanje sanacijskih programov. Če bo potrebno naj skupščina predlaga ukrepe za njihovo izpolnjevanje in za zavarovanje družbenega premoženja. Po pismu tovariša Tita, ko smo bolj pogumno začeli reševati pereče probleme razvoja naše družbe in odpravljati za delovne ljudi nesprejemljive rešitve, zlasti pa po republiškem in zveznem kongresu, se je zveza komunistov pomembno številčno in idejnopolitično okrepila. Delavci so videli, da se zveza komunistov resnično zavzema za razredne interese delovnih ljudi, zato so tudi vstopali v naše vrste. Tako se je število članov v Sloveniji povečalo na približno 100.000, v naši občini pa na 1300, kar je skoraj 12 odstotkov vseh zaposlenih. Imamo tudi delavsko večino in prepričani smo, da bomo tudi v prihodnje storili vse potrebno za razrednost naše partije. To pa pomeni, da se moramo idejnopolitično usposobiti za samoupravno reševanje vseh družbenih vprašanj našega razvoja. Bolj moramo okrepiti družbeno vlogo ZK posebno pri tistih vprašanjih, ki jih je izpostavila 5. seja CK ZKS. Kaže pa, da to ne bo tako težko, saj smo na osnovi poročil, zapisnikov in sprejetih sklepov volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK v naši občini ocenili, da so bile skrbno pripravljene, posebno kadrovsko in vsebinsko. Sekretariati OO ZK in komiteji konferenc so se močno potrudili, ko so oblikovali skupno oceno o družbenopolitičnih razmerah tam, kjer delujejo. Iz ocen, poročil in razprav je razvidno, da so komunisti kritično razpravljali o številnih vprašanjih in problemih svoje temeljne oziroma delovne organizacije, nekoliko manj pa so se razprave navezovale na probleme krajevne skupnosti, kar lahko štejemo še za določeno slabost v delu ZK. Uresničevanje načel demokratičnega centralizma zahteva od osnovnih organizacij^ da se s problemi najprej seznanijo, vodijo demokratično razpravo in se nato dogovorijo, kako jih bodo reševali. Ugotavljamo pa, da sklepe sicer sprejemamo, pre- malo pa storimo, da bi jih uresničevali. Zato bomo morali izostriti osebno odgovornost, če hočemo, da bomo postali tudi učinkoviti. Obnavljanje ZK je naša stalna naloga. Dogovorili smo se, da bomo sprejeli programe obnavljanja, s katerimi bomo bolj načrtno sprejemali v ZK v tistih okoljih, kjer še nismo organizirano prisotni. Sedaj ugotavljamo, da ta sklep le delno izpolnjujemo in tudi kriterijev za sprejem v ZK ne upoštevamo v celoti. Osnovne organizacije ZK bodo zato morale v prihodnjem obdobju bolj upoštevati dogovor in kriterije ter si prizadevati za boljše kadrovske in moralno politične kvalitete svojih članov. Izpopolnjevati moramo tudi metode in oblike našega dela, če hočemo, da se naša dejavnost ne bo izražala samo na sestankih, ampak da bomo aktivni tudi povsod tam, kjer delamo in živimo. Na koncu naj še na kratko ocenim dosedanje priprave na skupščinske volitve v naši občini. Do sedaj smo evidentirali za člane delegacij TOZD v zbor združenega dela 1152 možnih kandidatov, od tega 21,5 odstotkov članov ZK, 29 odstotkov žensk in 24 odstotkov mladih. Za člane delegacij TOZD v skupščine SIS smo evidentirali 2039 kandidatov, od tega 13,5 odstotkov članov ZK, 40 odstotkov žensk in 27,8 mladih. Za člane delegacij KS v zbor KS skupščine občine je evidentiranih 773 kandidatov, od tega 36 odstotkov elanov ZK, 29 odstotkov žensk in 10 odstotkov mladih; evidentiranih kandidatov za člane delegacij KS v skupščini SIS je 1050, med njimi 28 odstotkov članov ZK, 32 odstotkov žensk in 20 odstotkov mladih. K tem podatkom moramo prišteti še kandidate, ki so bili evidentirani v prejšnjem volilnem postopku, vendar pa tedaj niso kandidirali. Evidentiranje ni zaključeno in bo mogoče v predkandidacijskem postopku še izoblikovati ustrezne liste možnih kandidatov za delegate in delegacije za skupščinski sistem. V nadaljnjih pripravah na volitve pa se moramo zavzeti, da bomo v predkandidacijskem postopku vključili več žensk, poleg tega pa moramo politično delovati, da se pripravijo sklepi o oblikovanju delegacij v TOZD in KS, da bomo razpravljali o delu konferenc delegacij in delegatov ter o funkcioniranju delegatskega sistema nasploh. Čeprav sta nosilca izvedbe volitev SZDL in sindikat, pa naloge v zvezi s tem ne morejo iti mimo zveze komunistov, zato smo dolžni povsod sodelovati ter pomagati, da bomo tudi kadrovsko in vsebinsko s skupščinskimi volitvami uspeli. Gradnja nove telovadnice v Mežici (tako se je začelo — sedaj bo že končana) Ivan Močndik O DELU ZZB NOV OBČINE RAVNE UVODNE MISLI PREDSEDNIKA O DELU OO ZZB NOV OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Ko podajamo poročilo o delu naše organizacije od zadnje konference do danes, ne moremo iti mimo širših družbenopolitičnih dogajanj pri nas in v svetu ter mimo opredelitev vloge ZZB v našem samoupravnem sistemu. V letu ko praznujemo 85. obletnico Titovega rojstva ter 40. obletnico njegovega prihoda na čelo ZKJ, se je ZZB kot družbenopolitična organizacija v sklopu organiziranih socialističnih sil močno okrepila. Naša zveza je ves čas delovala kot organizacija udeležencev revolucije; njena prva in osnovna naloga je nadaljevanje tradicije ter revolucije same. Organizirano si prizadevamo za pravilno vrednotenje ter razvijanje vseh pozitivnih pridobitev NOB, bojujemo se za resnično osvoboditev človeka in njegovega dela, preseganje mezdnega odnosa in vsakršne manjšinjske nadvlade, za dejansko odločanje delovnih ljudi, tako v posameznih delovnih skupnostih kot tudi v celotni družbi. ZZB ima v skupni organizirani fronti socialističnih sil, v okviru SZDL, zelo pomembno mesto ter pomembne naloge. Če pogledamo na njeno delovanje v krajevnih skupnostih, ki so temeljne celice naše družbe, vidimo, da je aktivnost borcev velika in da marsikdaj daje osnovni ton pozitivnim pobudam v KS kot tudi v organizacijah ZK, SZDL, ZRVS, zlasti pa na tistih področjih družbenega dogajanja, kjer se intenzivno pripravljajo na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Tako kot podpiramo notranjepolitični razvoj v smeri uveljavljanja delegatskega sistema, borci enotno podpiramo tudi prizadevanja naše države v boju za enakopravnejše odnose v svetovni mednarodni skupnosti. Jugoslavija si je s politiko neuvrščenosti pridobila v svetu velik ugled in mnogo priznanj. Pri tem je posebej poudarjena vloga predsednika Tita, ki je obiskal skoraj vse države sveta. Tudi njegovi zadnji obiski v Sovjetski zvezi, Severni Koreji in Kitajski so potekali v vzdušju enakopravnosti ter nevmešavanja v notranje zadeve držav. Naša država se neprestano bori za mir v svetu ter za nekrvavo reševanje sporov med državami. Podpiramo palestinski narod v borbi za njegove pravice, zavzemamo se za mimo rešitev somalsko-etiopskega spora — brez uporabe topov in tankov ter nepotrebnega prelivanja krvi tisočev ljudi. Vprašanje Zahodne Sahare naj bi rešilo ljudstvo samo, brez vmešavanje Mavretanije, Maroka in Alžirije. Ostro obsojamo rasizem v Rodeziji in Južnoafriški republiki in podpiramo osvobodilni boj črnske večine proti njenim mučiteljem. Še posebej smo prizadeti ob dogodkih v sosednji Avstriji, ko našim rojakom ne priznavajo osnovnih pravic, zapisanih v državni pogodbi pred petindvajsetimi leti. Borci zahtevamo izpolnjevanje 7. člena te pogodbe ter ob tem opozarjamo na novo prebujanje fašističnih sil v Avstriji, Italiji in drugod po svetu. Take sile so prepreka naprednemu razvoju, v svoji orientiranosti v mračno preteklost se poslužujejo takšnih sredstev in načinov, kot so bili nedavni napadi na naša predstavništva v Avstraliji. Vzporedno s temi silami, oziroma v smislu pokroviteljstva nad njimi, nastopajo danes v svetu še vedno imperialistične težnje velikih siil do dežel v razvoju. Ravno tem silam naša država s svojo politiko neuvrščenosti križa račune ter na ta način prispeva k resnični krepitvi socializma kot svetovnega procesa. Ivan Močnik, predsednik OO ZZB NOV občine Ravne Velike sile seveda krčevito branijo svoje položaje, posledica tega je med drugim tudi oboroževalna tekma, ki je postala modema kuga, saj požira celo milijardo dolarjev na dan. Številke so tako velike, da bi bili vsi lačni na svetu siti in bi vsi neuki dobili šole, če bi le polovico teh sredstev porabili v humane namene. Pred mednarodno skupnostjo so torej še ogromne naloge, ki jih bo mogoče uresničiti le ob popolni podpori vseh sodelujočih držav. Zelo pomembna je beograjska konferenca o Evropski varnosti in sodelovanju, ki prav tako pomeni za Jugoslavijo potrditev mednarodnega ugleda ter priznanja naši neuvrščenosti. Danes imamo spoštovanja vredno mesto v svetu, polnem najrazličnejših protislovij, ki pa mu je vendarle taka smer razvoja in delovanja, kot ga predstavlja Jugoslavija, marsikdaj vzgled v boju za lastne pravice, svobodo in neodvisnost. Za lastne pravice, svobodo in neodvisnost smo se borili tudi mi. In smo zmagali. Naš cilj je zmagovati še naprej v novih pridobitvah revolucionarnega razvoja bratskih jugoslovanskih narodov, v krepitvi notranje moči in homogenosti. Vsebino in duh iz naše revolucionarne preteklosti bomo vnašali v sedanjost. Pri tem je seveda poglavitnega pomena ugled in vpliv, ki ga imajo borci med mladimi, ki za nami prevzemajo vrsto družbenih funkcij. Pravilu0 vzgojena mlada generacija je temelj za nadaljevanje revolucije na tistih idejah, za katere se mi borimo že trideset in več lob Tak položaj članov naše organizacije (ZZB) pomeni obenem veliko odgovornost za vse naše delo in ravnanje; ne samo organizacija kot celote, temveč tudi slehernega posameznika, kajti ljudje (in predvsem mladi) nas ocenjujejo po tem, kaj delamo, kako ravnamo in koliko prispevamo k reševanju perečih vprašanj. Naše pozicije in naloge v družbi so dovolj jasno določene, če k vsemu dodamo se tiste neposredne, ki jih izpolnjujemo v okviru subjektivnih organiziranih sil, kot so opredeljene v ustavi. Potrebna za to je vsestranska zavzetost slehernega našega člana, kajti, kot je pred kratkim zapisal Edvard Kardelj: »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko samo en cilj ■— da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri talkšnem osebneiU izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal in ustvarjal z3 svojo srečo. To je samoupravljanje.« Za takšno samoupravljanje se bomo berili tudi mi, skupno z ostalimi naprednim1 silami in z ZK na čelu. Delo občinskega odbora ZZB NOV Predsedstvo je imelo v svoji mandatni dobi 17 rednih in 8 izrednih sej. Povprečna udeležba na sejah je bila 93,6 odstotna. Delo odbora ni samo skrb za borce. Nasi člani so se vključevali v družbeno gospodarsko delo v kraju, kjer živijo. Se pa —" sicer številčno močni le premalo vključujemo v družbeno delo. Lahko bi pomagal1 še dosti več. Prizadevati si moramo, da bomo v delo vključili tudi ostale člane, k1 sedaj stojijo ob srtrani in so za delo še sposobni. V duhu programa ZK in SZDL si Zvez® združenj borcev NOV prizadeva za razvijanje pridobitev NOV in socialistične revolucije ter za prenašanje tradicij na mlade generacije, za napredek socialističnih odnosov ter samoupravljanja, za krepitev nacionalne enakopravnosti, bratstva in enotnosti, za dvig socialistične zavesti, za humane odnose in solidarnost delovnih ljudi in občanov, za samostojen in svoboden razvoj družbe ter za obrambo in nedotakljivost naše svobode. Predvsem pa sodeluje v raznih političnih akcijah, pri volitvah in evidentiranju delegatov, sodeluje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, v TOZD, največ pa pri delu z mladino. Nekateri naši člani so, kljub starosti, vedno aktivni v vseh družbenopolitičnih organizacijah in v TOZD. Sodelujejo pri uresničevanju za zakona o združenem delu in zastopajo stališča in interese borcev na osnovi naše zakonodaje. Tesno smo povezani z vodstvom mladinskih organizacij in tabornikov, še posebno pa z mladinsko organizacijo v železarni. Z mladino sodelujemo pri raznih akcijah ob dnevu mladosti, na raznih pohodih in srečanjih, ki jih organizirajo mladina ali taborniški odredi. Skupno z DPM, mladinsko organizacijo, šolami, JLA in ZRVS vsako leto organiziramo kurirčkovo pošto, ki poteka od Smrekovca, po partizanskih poteh mimo šol do Dravograda ali obratno. V tej akciji sodeluje vsa šolska mladina, ki ob sprejemu prireja bogate kulturne programe. Članstvo krajevnih odborov ZB, ZRVS in JLA pa spremlja kurirčkovo pošto po partizanskih poteh. To je ena izmed najbolj množičnih akcij v občini. Krajevni odbori ZZB NOV občine Ravne praznujejo svoje krajevne praznike v spomin na zgodovinski dogodek. To praznovanje je bogat kulturno politični dogodek kraja, saj pri programu sodelujejo družbenopolitične organizacije, predvsem pa mladina. Krajevne praznike v posameznih krajevnih odborih praznujejo: — v Mežici 3 aprila — v Žerjavu 6. maja — v Črni 29. junija — na Lesah 22. julija — na Prevaljah 18. avgusta — v Koprivni 20. avgusta —• na Ravnah na Koroškem prvo oktobrsko nedeljo — v Podpeci 10. oktobra — v Kotljah zadnjo oktobrsko nedeljo Te slovesnosti množično obiskujejo ne samo člani ZB, še bolj ostali krajani. Ponovno smo potrdili bogato dejavnost iz zgodovine NOB, saj smo po zadnji skupščini odkrili ali obnovili vrsto spomenikov iz NOB. 4. julija 1975 •— Odkritje spominske plošče padlim kurirjem pri Rosu v Koprivni. 17. avgusta 1975 — Odkritje spominske plošče na Mlinarskem v spomin borbe Koroškega odreda za preprečitev izselitve domačinov iz Bistre. 26. oktobra 1975 — Odkritje bolnice »MIRTA« nad Rožankovo domačijo pod Uršljo goro. 12. decembra 1975 — Odkritje spominskih obeležij ob prehodih železniške proge kurirjev in partizanskih enot na Dobri j ah in pri Markovi čuvajnici. 13. maja 1976 — Odkritje spomenika padlemu partizanskemu sekretarju za območje Strojna — Šentanel pri cerkvi na Strojni. 3. julija 1976 — Odkritje spominske plošče na topilnici v Žerjavu v spomin na streljanje talcev na tem mestu. 15. avgusta 1976 — Obnovitev in odkritje bolnice »PEPCA« v Bistri. Bolnica je delovala pod oznako 11-B. V njej je bilo 22 ležišč, imenovala pa se je po prvoborki Anici Erženovi — PEPCI, poročeni Toma-e zin, nosilki spomenice 1941. Umrla je 14. j oktobra 1976 in je pokopana pri Barbari. 28. novembra 1976 — Odkritje spomenika na Stražišču pod Brinjevo goro v spomin padlim kurirjem. 22. julija 1976 — Odkritje spomenika na Ravnah v spomin žrtvam tega kraja z napisom: »NIKOLI NE BOMO POZABILI 1941 — 1945 NIKOGAR NE BOMO POZABILI«. 25. septembra 1977 — Odkritje spomenika v Šentanelu v spomin padlim partizanom tega kraja. 29. oktobra 1977 — Odkritje spominske plošče kurirja — borca pod obronki Uršlje gore. — Vsa ta zgodovinska — spomeniška dejavnost je povezana z velikimi stroški. Zmoremo jih le ob velikem razumevanju in s pomočjo naših delovnih organizacij. Vsem se najlepše zahvaljujemo, posebno še delavcem in organom delavskega samoupravljanja v železarni Ravne za ogromno pomoč in razumevanje. Zahvaljujemo se tudi GG Ravne. Praznovanje dneva borca pa je lani pripravila krajevna organizacija ZB Kotlje, ki je praznovanje na Ivarčkem pod Uršljo goro uspešno izvedla. Prostor je bil skoraj premajhen za tako veliko udeležbo. — Članstvo je sodelovalo pri praznovanju dneva OF. Ob tej slovesnosti je več naših članov prejelo srebrna in bronasta odličja OF. — Ob dnevu zmage in konca bojev na Poljani, 15. maja, ko slavimo tudi občinski praznik, smo potrdili bratstvo in sodelovanje z odbori ostalih republik. Na praznovanje smo povabili delegacije pobratenih občin Čačak, Varvarin in Garešnica. Te občine je obiskala tudi delegacija naše občinske skupščine, da bi se utrdile vezi med njimi in nami. Dobro smo povezani tudi z borčevsko organizacijo onstran meje. Udeležujemo se njihovih prireditev v Podjuni, Selah in drugod, njihove predstavnike pa vabimo na naše prireditve. Prevzeli smo tudi skrb za grobišča padlih borcev, ki so pokopani na avstrijskem Koroškem. Posamezni krajevni odbori so zadolženi za oskrbovanje grobišč v: Šmar- jeti pri Pliberku, Libučah, Zitari vasi, Svincu in Komelju. Ob dnevu mrtvih, pa tudi za dan borca, obiščejo te grobove naše delegacije ter položijo vence. Vsako leto se ob dnevu mrtvih spomnimo naših padlih soborcev in skupno s šolo in drugimi organizacijami prirejamo svečane komemoracije. — Na sejah krajevnih odborov in občinskega odbora smo pogosto obravnavali vprašanje borcev po 9. septembru 1943. Zaradi posebnih razmer na našem predelu je večina naših borcev vstopila v NOV po tem datumu. Po umiku okupatorja z vzhodnih predelov Balkana so borci v letu 1944, predvsem v hudi zimi 1944/45, pretrpeli toliko napadov, da se jim ta žrtev mora priznati. Tako kot smo v tem letu rešili vprašanje borcev, ki so bili prizadeti po 163. členu TZPZ, tako moramo poskrbeti tudi za borce po 9. septembru 1943, borke in mladoletnike. Občinski odbor pa ne rešuje samo vprašanje pomoči članstvu. Vključil se je tudi v uresničevanje zakona o združenem delu. Naši člani delujejo kot delegati v mnogih organih: Na republiški ravni: — SIS železniško — luškega prometa — SIS republiškega odbora za pokojninska vprašanja — v republiškem predsedstvu ZZB NOV — v počitniški skupnosti »Valovine — Pohorje« —■ v združeni zvezi ZB Slovenije V koroški regiji: — v regionalnem odboru koroške regije — v področnem odboru koroških partizanov — v medobčinskem sindikalnem svetu — v odboru aktivistov dravograjskega okrožja s sedežem na Ravnah Na ravni občine: —• v družbenopolitičnem zboru SO — v občinski konferenci SZDL —■ v občinskem komiteju ZKS Pred raportom (s krajevnega praznika Kotelj) Red partizanske zvezde z zlatim vencem NAŠE ISKRENE ČESTITKE Poveljnik ljubljanskega armadnega območja Franc Tavčar-Rok in predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf sta 19. decembra v ljubljanskem domu JLA sprejela nekdanje borce več odredov, med njimi borce koroške grupe odredov, ki so prejeli zvezno odlikovanje REI) PARTIZANSKE ZVEZDE Z ZLATIM VENCEM. K visokemu priznanju, ki so ga dobili po ukazu predsednika SFRJ tovariša Josipa Broza Tita, jim iskreno čestitamo! — v SIS samoupravne stanovanjske skupnosti — v SIS izobraževalne skupnosti — v SIS za telesno kulturo — v SIS za gasilstvo — v izobraževalni skupnosti in skupnosti otroškega varstva — v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja — v koordinacijskem odboru za spremljanje družbenih organizacij in društev — v koordinacijskem odboru za boj proti alkoholu — v koordinacijskem odboru za SLO — v koordinacijskem odboru za CZ — v koordinacijskem odboru za varčevanje — v odboru volilnih komisij —■ v žiriji za podeljevanje priznanj in drugih nagrad — v občinskem sindikalnem svetu. V krajevnih skupnostih pa sodelujemo v vseh družbenopolitičnih organizacijah, SIS in ostalih organov ZD v DO. Zelo aktivni smo bili pri evidentiranju možnih kandidatov za organe krajevnih skupnosti. V krajevnih odborih ZB je bilo evidentiranih 219 možnih kandidatov. Množično se udeležujemo vseh prireditev. Naj naštejem le nekaj večjih akcij: — Pri konferenci SZDL ob praznovanju OF. Samo našim članom je bilo podeljenih več srebrnih in bronastih odličij OF. — Zelo dobro deluje regijski odbor aktivistov OF, za katerega je sprejela domicil SO Ravne. Ni pa še rešena vloga za dodelitev domicila IV. bataljonu III. VDV brigade, čeprav je bila vsa potrebna dokumentacija že predložena SO Ravne. — Naše članstvo sodeluje pri delu sindikata. V občinskem sindikalnem svetu je zastopanih 6 naših članov. Vendar opažamo praznino med občinskim sindikalnim svetom in odborom ZZB. Menimo, da je delo sindikata preveč enostransko, posvečeno je le delavcu v združenem delu, premalo pa se družbenopolitično udejstvuje. — Za dan žena krajevna združenja ZB obiščejo najstarejše in bolne članice, matere padlih borcev, in jih obdarijo s skromnimi darili. Tudi za dan borca, 4. julija, se spomnimo bolnih borcev s čestitko in skromnim darilom. —■ Vedno bolj se med našimi člani pojavlja misel o miru. Z raznimi predlogi in dopisi smo skušali zainteresirati naše višje organe in jih vključiti v to akcijo. Ugotavljamo pa, da ni bilo pravega odziva. Predsedstvo je zato sprejelo sklep, da akcijo o miru in razorožitvi sprožimo preko društev OZN. Ker v naši občini odbor OZN ne obstaja, smo navezali stike z odborom v Slovenjem Gradcu. — Sporedno z akcijo o miru vodimo že več let živo misel o spomeniku na Poljani. Ne moremo si predstavljati, zakaj republiški odbor temu vprašanju ne posveča pozornosti. Dogodki, ki so se odvijali 15. maja 1945 na Poljani, presegajo okvire občine in celo republike. Tu se je bila zadnja borba druge svetovne vojne. Uničene so bile umikajoče sile fašizma. Zato zasluži ta kraj večjo pozornost in opozorilo mladi generaciji. Menimo, da finančna sredstva tu ne bi smela biti vprašanje, saj jih veliko porabimo za manj pomembne stvari — tako v republiki, kot federaciji. Od novo izvoljenega republiškega odbora pričakujemo več razumevanja za to vprašanje. — Vsako leto ob letnih ali delovnih konferencah se spomnimo tudi naših članov — jubilantov, ki so dopolnili starost 50, 60, 70, 80 ali 90 let starosti. Tej mandatni dobi smo podelili našim članom — jubilantom za: 50 let — 244 diplom; 60 let — 135 diplom; 70 let — 95 diplom; 80 let — 40 diplom; 90 let — 4 diplome — skupno 518 diplom. Tudi letos bomo podelili jubilantom diplome za: 50 let — 93 diplom; 60 let — 47 diplom; 70 let — 39 diplom; 80 let — 12 diplom; 90 let — 1 diplomo — skupno 192 diplom z naslednjim posvetilom: NA POSTAJI LET ŽIVLJENJSKE POTI TVOJE TOVARIŠIJA GLEDAMO SADOVE NASE BORBE DOMOVINE RAST IN MOC GLEJ VANJO VTKAN JE DELEŽ TVOJ Za konferenco so bila pripravljena tudi obširna poročila o: — administrativnem poslovanju — delu komisij (komisije za internirance, izseljence in bivše politične zapornike) — komisije za ugotavljanje posebne ^ dobe č] — delu stanovanjske komisije ^ — delu komisije za SLO in DS —• komisije za zdravstvena vprašanja — komisije za razpored letovanja v Pun — komisije za negovanje tradicij narod' no osvobodilne borbe — komisije za dejavnost VI — komisija za odlikovanja — delu aktivov ZZB NOV — komisije za razdeljevanje kreditov borcem NOV pri SO Ravne SKLEPI IN STALlSCA REDNE LETNE SKUPŠČINE ZZB NOV OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM dne 18. decembra 1977 1. Z ZSMS v občini in krajevnih skup' nostih moramo v prihodnje še bolj organi' zirano sodelovati, predvsem pa trajno. Za' radi tega bo nujno, da predsedstvo občin' skega odbora ZZB NOV, predsedstvo ob' činske konference ZSMS in predsedstvo občinske konference ZRVS (kjer je tudi precej mladincev), sestavijo skupne prO' grame dela na ravni občine, ter jih posre- c dujejo ustreznim DPO in šolam po KS, da bi se sodelovanje še bolj konkretiziralo- s Potrebno bo razmisliti o vseh možnih obli' p kah in načinih prenašanja izročil NOV i® socialistične revolucije na mlado genera' ^ cijo. j, 2. Občinski odbor ZZB NOV, ozirom3 c predsedstvo, mora pravočasno, v sodelova' j nju z občinsko konferenco SZDL in drU' gimi DPO v občini načrtovati proslave ob n petintridesetletnim zelo pomembnih dogod' Q kov iz časa NOV na območju naše občine' Gre za obletnico ustanovitve I. Koroškega ^ partizanskega bataljona, napada na Mežico* konference političnih aktivistov na Beli ^ peči. j, 3. Odbori združenj borcev NOV po KS morajo poskrbeti, da bodo borci kar naj' p bolj in v čimvečjem številu aktivni v kra' jevni samoupravi, v organizacijah in orga' s nih SZDL v kraju in občini, kakor tudi V vseh ostalih samoupravnih skupnostih i® c skupščinah kamor bodo delegirani. n I z r 1 I r l s e v i: z t I I I I I Zastave v počastitev krajevnega praznik3 Kotelj 4. Odbori krajevnih združenj borcev NOV naj ugotovijo, zakaj so posamezni člani užaljeni ali prizadeti, da bi napake in pomanjkljivost lahko odpravili. 5. Iz podatkov, ki so na razpolago, in iz razprave na letni skupščini ZZB NOV občine Ravne na Koroškem izhaja, da smo bili na našem območju preveč skromni glede predlaganj borcev za odlikovanja, kakor tudi glede izrednih napredovanj v višjo vojaško stopnjo zaslužnih poveljnikov NOV, ki so obenem tudi rezervni vojaški starešine. Predsedstvo občinskega odbora bo pripravilo kriterije, ki naj bodo približno enaki kriterijem v regiji, za predlaganje članov naše organizacije za odlikovanja. Odbori združenj pa morajo obravnavati vsakega člana, da bodo ugotovili, ali ima ustrezno odlikovanje. To akcijo je treba zaključiti v letu 1978. 6. Občinski odbor ZZB NOV naj skupno z občinsko konferenco SZDL in občinskim sindikalnim svetom preuči razmere, v katerih živijo v naši občini delavci iz bratskih republik in pokrajin. Po takšni analizi pa bi se bilo potrebno zavzeti za odpravo morebitnih napak, ki postavljajo te delavce v neenakopraven položaj. To naj bo prispevek k razvijanju bratstva, enotnosti in enakopravnosti naših narodov in narodnosti. 7. Občinski odbor ZZB NOV naj ugotovi, kakšne pomanjkljivosti se pojavljajo pri izvajanju občinskega odloka o pogrebnem ceremonialu; če bo potrebno, naj potem delegati v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine sprožijo vprašanje sprememb, oziroma dopolnitev omenjenega odloka. Odbor naj tudi glede vencev za umrle borce zavzema enotno stališče v občini. 8. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV bo poskrbelo za indentifikacijo vseh borcev, ki so padli na območju naše občine. To akcijo je potrebno dokončati v 1978. letu. 9. Občinski odbor ZZB NOV in predsedstvo naj že v začetku 1978. leta pripravita program sodelovanja z zamejskimi Slovenci, predvsem pa z Zvezo koroških partizanov. 10. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV naj se pismeno obme na pomočnika zveznega sekretarja za LO, generalpolkovnika Ivana Dolničarja, da kot politkomisar 14. SNOU divizije v zaključnih bojih na Koroškem poda svoje mnenje glede spomenika na Poljani. 11. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV naj čimprej pošlje pripombo z naše letne skupščine na osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, in sicer: da se borci NOV izvzamejo od plačevanja participacije za zdravila in zdravstvene usluge. V zvezi s tem se popolnoma strinjamo s predlogi republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 12. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV naj poskrbi za finančna sredstva, namenjena za posojila kmetom-borcem. 13. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV naj pošlje republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije predlog, da se za borce NOV izdelajo značke, ki bodo manjše od dosedanjih. Značke naj bi bile opremljene z iglo in ne z vijakom, kot so dosedanje. Prav bi bilo, kolikor bi republiški odbor predlog sprejel, da ga posreduje zveznemu odboru ZZB NOV s pripombo, da naj bodo značke solidno izdelane, primernega materiala in cene. 14. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV naj se s primernim dopisom obme na krajevna združenja, ki naj vplivajo na borce, da bodo ob raznih proslavah nosili odlikovanja ali vsaj znake odlikovanj. 15. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV naj skupno s komisijo za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ukrene vse potrebno, da bo ZZB NOV v občinskem merilu in v združenjih lahko delovala tudi v najtežjih razmerah, to je ob prehodu naše države v vojno stanje ali celo v primeru začasne zasedbe. Združenja in občinski odbor ZZB NOV morajo sestaviti varnostne ocene ter ustrezne načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov. Komisija za LO in DS pri občinskem odboru ZZB NOV mora na podlagi obrambnega načrta nuditi združenjem borcev znatno več tovrstne pomoči. 16. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV naj vzpostavi stike z odborom kluba OZN v Slovenj Gradcu, da bi delovni ljudje in občani naše občine, predvsem pa člani ZZB NOV, lahko sodelovali za mir v svetu ter za aktivno in miroljubno sožitje med vsemi narodi sveta. 17. Komisija za negovanje tradicij NOB bo morala opravljati številne naloge, zato bo potrebovala vso moč občinskega odbora ZZB NOV in predsedstva. Na letni skupščini so se izoblikovale zlasti naslednje naloge: a) Komisija bo morala veliko pozornosti in truda posvetiti revolucionarni in narodnoosvobodilni dejavnosti v Mežiški dolini v obdobju 1941 — 1942. To dejavnost je potrebno temeljito in objektivno opisati, saj do danes nimamo jasne predstave o njej. Držati se je načela, da si narod piše zgodovino sam, torej brez omalovaževanja ali pretiravanja. b) Komisija naj pravočasno vzpodbudi borce NOV, da bodo pisali o NOB na Koroškem za posebno številko Koroškega fuži-narja, ki bo izšla ob 35. obletnici pomembnih dogodkov na tem delu Koroške. c) Komisija naj razmišlja o novih oblikah prenašanja dosežkov in tradicij NOB na mlado generacijo. Na ta način bo ustvarjalno pomagala krajevnim odborom združenj ZB, da bodo dosegli kar najboljše uspehe. č) Še nadalje je potrebno vzpodbujati pisanje spisov na tematiko NOB po osnovnih šolah. d) Borci NOV naj tudi v prihodnje pripovedujejo učencem in dijakom ob dnevih, ko se spominjamo NOB, o svojih doživljajih in izkušnjah. e) Komisija za negovanje tradicij NOB in komisija za LO in DS naj poživita delo ' .... . .................... rsir;. d KiVZ o A\ p sr n « i- n v ur \ • ''p* »KOI -ni OD /P/rU)p/ COI.IM V ,; . &A|E OVA POVEl| \ g 'K A N C E L A K I 1 A O K O E S A i »«OOKA.BV 4). Mfr^e.oniM ... . . osni \ \ članov ZZB NOV v specializiranih organizacijah in društvih (taborniki, strelci, radioamaterji itd.). f) Vzpodbujati je treba vse borce za opisovanje dogodkov iz NOB. Posamezni tovariši po krajevnih združenjih naj opišejo doživljaje soborcev (ki sami niso pripravljeni ali zmožni pisati) po njihovem pripovedovanju. g) Komisija naj posveti potrebno pozornost zbiranju slikovnega materiala iz NOB, zlasti iz naših krajev. Vse najboljše in pomembne fotografije naj da preslikati in povečati. Za to bo potrebno zagotoviti finančna sredstva. h) Komisija mora poskrbeti, da bodo varstvo spominskih obeležij in spomenikov postopno prevzele druge DPC. i) Urediti je potrebno zemljiško-pravna razmerja za spomenike. j) Komisija bo spomenike kategorizirala. k) Potrebno bo pripraviti družbeni do- govor o zbiranju sredstev za vzdrževanje in urejanje obeležij, spomenikov in okolja. 18. Komisija za zdravstvena vprašanja borcev NOB naj izpopolni evidenco o zdravstveno najbolj ogroženem članstvu, oziroma borcih, da bi jih lahko kar najbolj pravilno določali za klimatsko in topliško zdravljenje. 19. Komisija za internirance, izseljence in bivše politične zapornike naj le-te vzpodbudi k pisanju spominov. Komisija naj do konca 1978. leta dopolni evidenco teh kategorij članov ZZB NOV. 20. Komisija za stanovanjska vprašanja pri občinskem odboru ZZB NOV bo še naprej, kot do sedaj, sodelovala s samoupravno stanovanjsko skupnostjo pri reševanju borčevskih stanovanjskih vprašanj iz sredstev stanovanjskega sklada in kvote delovnih organizacij. 21. Predsedstvo predlaga, naj komisija uredi, da bodo delovne organizacije regre- sirale letovanje borcev v Valovinah po Puli. j 22. Še nadalje bomo skrbeli za ostarele ’ in onemogle vojaške invalide, matere in * žene padlih borcev, jih pošiljali na klimat-ska zdravljenja in oddihe. Utrjevali bomo družabno življenje med članstvom in kot v letu 1977, organizirali ( srečanje vseh vojaških invalidov v občini ‘ v povezavi z mladimi. Tudi v prihodnje bomo sodelovali na a k- ; cijah ZZB NOV, VI, ostalih družbenopoli' tičnih organizacij, posebno v krajevnih skupnostih, kjer živimo. , 23. Na podlagi teh sklepov in stališč ter ■ stalnih nalog bodo vse komisije pri občinskem odboru ZZB NOV izdelale svoje pro- i grame dela. Rok za izdelavo programov dela bo občinski odbor ZZB NOV določil na svoji prvi seji. Andrej Bukovec RAZVOJ OBČINE V LETU 1978 URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1978 Uvod Družbeno-ekonomsko usmeritev razvoja občine Ravne na Koroškem za leto 1978 sprejemamo z resolucijo o politiki uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1978. Resolucija za leto 1978 pomeni dogovor, kako bomo v tem letu izpolnjevali naloge, ki jih je globalno opredelil že srednjeročni načrt razvoja občine. Poudariti moramo zlasti tiste naloge in ukrepe, ki v letu 1977 niso bili popolnoma uresničeni, a je njihova realizacija neobhodno potrebna za uresničevanje skupnih ciljev in interesov družbenogospodarskega razvoja. Pri oblikovanju nalog in ukrepov moramo izhajati iz situacije v letu 1977 ter iz ocene možnosti razvoja za leto 1978. 1. IZPOLNJEVANJE SREDNJEROČNEGA NAČRTA V LETU 1976 IN 1977 Srednjeročni načrt občine Ravne na Koroškem smo sprejeli na podlagi dogovora o osnovah plana. Dogovor o osnovah plana so sprejele in podpisale vse organizacije in temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti na območju občine Ravne na Koroškem. Udeleženci dogovora so se zavezali, da bodo solidarno podpirali, izpolnjevali in odgovarjali za enotno razvojno politiko, kakršno načrtuje družbeni plan občine za obdobje 1976—1980. Srednjeročni plan je tako zasnovan na dogovorjenih skupnih interesih in ciljih družbenoekonomskega razvoja občine. Smernice razvoja pa se morajo odražati v vsaki dejavnosti, ker le tako lahko pričakujemo, da bomo dosledno uresničevali družbeni plan. Na podlagi podatkov družbenoekonomskih gibanj v dosedanjem obdobju uresni- čevanja srednjeročnega plana ugotavljamo odstopanja od načrtovane razvojne politike. Podlaga za analizo in oceno gospodarskih gibanj so doseženi rezultati v letu 1976, polletni in devetmesečni rezultati v letu 1977 in podatki iz ankete »Povzetek iz programa razvoja za leto 1978«, ki so jo izpolnile organizacije in temeljne organizacije združenega dela na območju občine Ravne na Koroškem. Rast družbenega proizvoda kot osnovnega pokazatelja razvoja občine je planirana v srednjeročnem načrtu povprečno v višini 8%, v resoluciji za leto 1976 8,3 %, v resoluciji za leto 1977 8 %, dejansko pa se je družbeni proizvod v letu 1976 povečal za 4 % in 15,8 % v letu 1977. Število zaposlenih naj bi po srednjeročnem načrtu naraščalo povprečno 2,5 % letno, v resoluciji za leto 1976 za 2,3 %, v resoluciji za leto 1978 za 2,5 %, dejansko pa se je število zaposlenih leta 1976 povišalo za 0,6 %, in sicer v družbenem sektorju gospodarstva za 0,4% in v negospodarstvu za 2,7 %. V letu 1977 pa se je število zaposlenih povišalo za 3,2 %. Tudi produktivnost dela se ne giblje v skladu s predvidevanji. Srednjeročni načrt predvideva povprečen porast 5,5 %, v resoluciji za leto 1976 za 6 %, v resoluciji za leto 1977 5,5 %, dejansko pa se je produktivnost povišala v letu 1976 za 3,6 % in v letu 1977 za 12,6%. Mesečni osebni dohodki na delavca v gospodarstvu so se povišali v letu 1976 na-pram letu 1975 za 13 %, v negospodarstvu za 17 %. Ce upoštevamo podatke zavoda za statistiko SR Slovenije, da so se življenjski stroški povečali za 13% napram letu 1975, ugotavljamo, da so redni osebni dohodki ostali na isti višini kot leta 1975, v negospodarstvu pa so se povišali za 4 %. V prvih devetih mesecih 1977 pa so se izplačani osebni dohodki na zaposlenega v občini povišali za 17%: v gospodarstvu za 17 % in za 16 % v negospodarstvu. Pri oceni gospodarskih gibanj in uresni' čevanja srednjeročnega načrta moramo upoštevati, da je v ravenskem gospodarstvu prišlo do kvalitetnih premikov. Ta pomembni faktor pa je pozitiven zlasti za dolgoročni gospodarski razvoj in se kaže V naslednjem: — organizacije in temeljne organizacije v občini, ki dosegajo slabše gospodarske uspehe, rešujejo zlasti notranje težave in iščejo izhod iz njih; —- gospodarstvo se usmerja v povečevanje izvoza; — opaziti je racionalno politiko zaposlovanja, saj je rast zaposlenih nižja od tiste, ki jo predvideva srednjeročni načrt. S srednjeročnim planom so se temeljne organizacije obvezale, da bodo po svojih možnostih uresničevale načela ekonomske stabilizacije. Izboljšale in dopolnjevale so organizacijo dela in poslovanje v skladu Z zakonom o združenem delu. 2. POGOJI IN MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1978 Težišče nalog za pospeševanje družbenogospodarskega razvoja v letu 1978 je zlasti na: a) nadaljnjem razvijanju in utrjevanju samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov. V zvezi s tem bo najpomembnejše kar najbolj učinkovito uveljavljanje zakona o združenem delu; b) usmerjenosti razvoja v skladnejšo gospodarsko strukturo; c) postopnem intenziviranju proizvodnega procesa, da bi se povečala produktivnost dela; d) povečevanju stopnje predelave jekla, svinca in lesa; e) učinkovitosti in pravočasnem prilagajanju strukture ponudbe potrebam in zahtevam domačega in tujega tržišča; f) zadrževanju in obvladovanju najrazličnejših pritiskov na rast cen, ki se mora dosledno gibati v dovoljenih okvirih; g) takšni politiki zaposlovanja, ki bo dejansko odraz objektivnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in bo prispevala k stabilizaciji družbenogospodarskih gibanj; h) dosledni odvisnosti realnih osebnih dohodkov od produktivnosti dela; i) politiki usklajene rasti osebne, skupne, splošne in investicijske porabe, ki naj bo odvisna od gospodarskih gibanj; 3. NALOGE IN CILJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA Naloge in cilji gospodarskega razvoja v občini izhajajo iz nalog, ki so opredeljene v srednjeročnem planu in smo jih začeli izpolnjevati v letu 1977. To so zlasti ukrepi ekonomske stabilizacije: izboljšanje organizacije dela in poslovanja, preusmeritev na cenejše domače surovinske vire, krepitev materialne osnove združenega dela ter ugotavljanje novih razvojnih možnosti. Vse prizadevanje za politiko hitrejšega gospodarskega razvoja bo temeljilo na doslednem uveljavljanju in razvijanju samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov. Temeljni cilj gospodarskega razvoja je vzpostavitev takih proizvodnih odnosov, kakršne določa zakon o združenem delu. Med najpomembnejše naloge gospodarskega razvoja uvrščamo temeljito proučevanje domačega in tujega tržišča in temu ustrezno dinamično prilagajanje domače proizvodnje. Izvozna dejavnost mora postati dolgoročen in stabilen dejavnik gospodarskega razvoja. V naslednjem obdobju bo potrebno voditi racionalno izvozno politiko, ki bo odražala splošni družbeni interes. Več pozornosti bodo morali proizvajalci posvetiti tudi domačemu tržišču in tržišču v drugih republikah in pokrajinah. Da bi izboljšali ekonomsko tehnično strukturo ravenskega gospodarstva, bo potrebno v znatno večji meri aktivirati razvojno in raziskovalno dejavnost v temeljnih organizacijah združenega dela. Na ta način bo možno ugotavljati perspektivnost obstoječega proizvodnega programa ter hkrati proučevati možnosti za začetek proizvodnje — predvsem novih izdelkov. Vzporedno z raziskovalno in razvojno dejavnostjo bo potrebno tudi v letu 1978 pospešeno razvijati racionalizatorsko in inovacijsko dejavnost. Inovacije in racionalizacije lahko v veliki meri pozitivno vplivajo na ekonomičnost poslovanja. Zato naj organizacije združenega dela dejavnost primerno stimulirajo. Uspehi navedenih dejavnosti so odvisni od usposobljenosti delovnih ljudi v združenem delu. Razen učinkovitih organizacijskih oblik raziskovalne razvojne in inovacijske dejavnosti so namreč potrebni tudi sposobni kadri in ustrezen sistem nagrajevanja. Na osnovi prognoz temeljnih organizacij združenega dela in zastavljenih ciljev v širšem družbenem merilu predvidevamo v občini Ravne na Koroškem v letu 1978 naslednjo gospodarsko dinamiko: stopnja rasti 1978/77 po srednje- po ročnem povzetkih planu TOZD, OZD družbeni proizvod 8 % 11,6 % zaposlenost 2,5 % 3 °/o Produktivnost dela 5,5 °/o 8,6% Da bi dosegli postavljene cilje, je potrebno sodelovanje vseh nosilcev razvoja v občini. Nosilci razvoja posameznih področij so naslednji: — OZD železarna Ravne za predelavo in finalizacijo jekla — OZD rudniki svinca in topilnica Mežica za predelavo svinca — LESNA Slovenj Gradec za biološko proizvodnjo in lesnoindustrijsko proizvodnjo — TZE TRATA Prevalje za kmetijstvo — VIATOR Ljubljana — TOZD promet in delavnice in TOZD potniški promet v prometu — OZD in TOZD s področja trgovine, gostinstva in turizma na osnovi skupno oblikovane razvojne politike — za infrastrukturo samoupravne interesne skupnosti. 3.1 GOSPODARSKE INVESTICIJE V LETU 1978 Predvidene so naslednje investicije po posameznih področjih gospodarstva: Industrija — OZD železarna Ravne v letu 1978 predvideva naložbe v moderniza- cijo jeklarne, modernizacijo kovačnice, gradnjo livarne — posebna litina, modernizacijo valjarne, modernizacijo orodjarne, razširitev proizvodnih valjev za hladno valjanje, modernizacijo proizvodnje pnevmatskih strojev in orodja, preusmeritev proizvodnje pil, proizvodnjo odvalnih rez-karjev in armatur; OZD rudniki svinca in topilnica Mežica predvidevajo naložbe v odpiranje spodnjega dela rudnika na koti + 300 m, modernizacijo separacije, eksploatacijo revirja Topla, čiščenje in odvajanje flotacijskih vod, gradnjo filtra »Intenziv« za čiščenje ulovljene poletine za ponovno predelavo v Žerjavu in gradnjo skladišča v Žerjavu; LESNA Slovenj Gradec — TOZD tovarna pohištva Prevalje predvideva naložbe v rekonstrukcijo tovarne in nabavo opreme; TOZD žaga Mušenik predvideva naložbe v rekonstrukcijo žagalnice in skladišča žaganega lesa in hlodovine; tovarna lesovine in lepenke Prevalje namerava postaviti avtomatski stroj II. za izdelavo lepenke in graditi industrijsko halo. Gozdarstvo — LESNA Slovenj Gradec — TOZD gozdarstvo Črna in obrat za koope- Novi oddajnik na Uršlji gori Remont v bobnasti peči racijo Ravne predvidevata naložbe v gozdno kamionske ceste in stroje in naprave. Gradbeništvo — Gradis Ljubljana — TOZD GE Ravne predvideva naložbe v gradnjo skladišča in betonarne v Logu; TOZD Stavbenik Prevalje predvideva naložbe v mehanizacijo, samski dom, upravne prostore v Mežici in skladišče na Prevaljah. Trgovina in gostinstvo — MERX Celje — TOZD prodaja Ravne predvideva naložbe v adaptacijo prodajalne gradbenega materiala Prevalje; MERX Celje TOZD gostinstvo Ravne predvideva adaptacijo bifeja Ravne, bifeja Črna in adaptacijo DOMA ŽELEZARJEV. 4. NALOGE IN CILJI GRADNJE STANOVANJ, INFRASTRUKTURE IN PROSTORSKEGA RAZVOJA V letu 1978 se bodo v skladu z usmeritvami, začrtanimi v planskih dokumentih do leta 1980, izvajale naslednje naloge: — skladno z družbeno akcijo za pospeševanje stanovanjske gradnje (letno 200 stanovanj) bomo tudi v letu 1978 še reševali problematiko in izboljševali stanovanjski fond. Razmerje med novo zgrajenimi stanovanji v družbeni in zasebni lastnini naj bi bilo 70 : 30 v korist družbene gradnje; — v cestni in komunalni infrastrukturi bodo nadaljevali dela na že zastavljenih komunalnih kompleksih (Javornik, Suha, Reka, Gonje, blokovna zazidava Kertovo, Stržovo, center Mežica, Rudarjevo in Pristava). V letu 1978 načrtujemo tudi rekonstrukcijo ceste Reht, preplastitev asfaltnih površin po krajevnih skupnostih in rekonstrukcijo križišča pred avtobusno postajo na Ravnah ter ureditev cestišča do starega trga. Pri načrtovanju komunalnih del bomo težili za tem, da bomo oddajali komunalno urejene parcele v skladu z zakonom o urejanju stavbnih zemljišč; — v zvezi z varstvom okolja si bomo v letu 1978 prizadevali popraviti sedanje stanje ter preprečevati nove in dodatne oblike onesnaževanja okolja. Prva naloga pri čiščenju voda in zraka je prizadevanje za takojšnjo graditev čistilne naprave za čiščenje odplak rudnika Mežica ter postavitev čistilnih naprav za čiščenje zraka v Žerjavu. 5. NALOGE IN CILJI RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Skupnost otroškega varstva bo v letu 1978 skrbela za čim večje vključevanje otrok od 0 do 3 let v vrtce, saj jih po zadnjih podatkih vključujejo le 8,3 °/o. Skupnost bo preuredila igrišča, poskrbela za letovanje vsaj ene skupine predšolskih otrok, poskrbela za razne druge oblike vzgojnega dela ter skušala vključiti v vrtce čim več otrok, ki še niso vključeni v vzgojnovar-stvene ustanove. V manjših krajih, kot so Kotlje, Leše, Lokovica in Šentanel, pa bo poskrbela za 120-urno malo šolo, ter s tem dala otrokom najosnovnejše znanje, potrebno za vstop v prvi razred. V letu 1978 predvidevajo gradnjo novega vrtca na Prevaljah, kar je v skladu z investicijami negospodarskih dejavnosti. Izobaževalna skupnost v letu 1978 predvideva, da bodo prešle vse šole od sedanjega 1,4 na 1,2-izmenski pouk. Šole se bodo opremile z novejšimi priznanimi učnimi pripomočki in razvijalo se bo podaljšano bivanje učencev v šoli. Izobraževalna skupnost namerava v osrednjih šolah nuditi brezplačne malice vsem socialno šibkim otrokom. Z integracijo osnovnega šolstva predvidevamo postopno izenačevanje pogojev šolanja za vse otroke v občini. Bolj bodo uresničevali dogovorjeni program, ki je pomemben dejavnik za razvoj vsestranske osebnosti. Vse šole bodo opremljene z učnimi knjigami; do leta 1980 naj bi bili opremljeni že 1., 2. in 3. razredi. V letu 1978 bodo začeli pri- pravljati gradnjo podružnične šole na Strojni. Posebno skrb pa bodo posvetili pO' klicnemu usmerjanju ter pripravam za organizacijo celodnevne šole na Ravnah. V letu 1978 bo kulturna skupnost Ravne uresničevala naslednje programe: — program občinskih kulturnih ustanov (koroška osrednja — študijska knjižnica Ravne z notranjimi enotami: študijske knjižnico, skupnostjo splošno izobraževalnih knjižnic, likovnim salonom in delavskim muzejem; odbor za varstvo kulturne dediščine, odbor za varstvo spomenikov NOB); — programe medobčinskih kulturnik ustanov — pokrajinski arhiv v Mariboru, zavod za spomeniško varstvo Maribor, muzej ljudske revolucije v Slovenjem Gradcu; — programe občinske zveze kulturnik organizacij — odbor za gledališko dejavnost, odbor za glasbeno dejavnost, odbor za filmsko vzgojo, odbor za knjižničarstvo; — programe občinske zveze za tehnično kulturo — fotoklubi, kinoklubi; — varstvo kulturne dediščine — nadaljevali bomo obnovo spomenikov NOB (Črna, Poljana), drugih kulturnih in zgodovinskih spomenikov (Prežihova bajta, Kefrov mlin, domačija Janež na Strojni, Fajmut v Topli, leške cerkve); — nove naloge — zagotavljanje sredstev za amortizacijo kulturnih domov in drugik proštov za kulturno dejavnost, ureditev dislociranega oddelka tehničnega muzeja in etnografske zbirke v Črni, urejanje spominskega parka ZMAGE na Poljani. V letu 1978 bodo v telesnokulturni skupnosti nadaljevali s politiko razvoja množičnosti po telesnokulturnem minimumu; na področju vrhunskega športa pa bodo uresničili sklepe glede selekcioniranja ekip in športnikov v naši občini ter sodelovali pri akcijah in delu koroške območne skupnosti za vrhunski šport. Namestili bodo profesionalnega strokovnjaka za alpsko smučanje, odbojko in učenje plavanja, ter si prizadevali, da bi imela vsaka krajevna skupnost profesionalnega strokovnjaka za rekreacijo. Pri izgradnji večjih objektov je telesnokulturna skupnost odvisna od skupnih vlaganj, medtem ko bo manjše objekte gradila — tako kot doslej — s pomočjo prostovoljnega dela in delovnih organizacij. V letu 1978 bo v Mežici zgrajena nova telovadnica. S sredstvi kreditnega sklada TKS SRS pa bodo v Mežici uredili tudi atletsko stezo. V letu 1978 si bo skupnost socialnega skrbstva s pomočjo svojih organov in strokovne službe poleg dosedanjega rednega dela prizadevala predvsem za: — doslednejše izpolnjevanje nalog in obveznosti pri usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Posebno bodo skrbeli za varstvo in delovno usposabljanje težje duševno prizadetih otrok z zgodnjim odkrivanjem, vključevanjem v strokovno vodeno varstvo ali posebnim mobilnim ortopeda-goškim svetovanjem staršem pri delovnem usposabljanju in socializiranju težje duševno prizadetih otrok na domovih; — urejanje varstva in zaposlovanja invalidov po novem zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov; — izpopolnjevanje meril in kriterijev za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči, i po katerih naj bi v prihodnjih letih zgra- - dili sistem nacionalne starostne pokojnine . za osebe, ki nimajo sredstev za preživljanje in nimajo pravic do socialne varnosti po i drugih predpisih, ter jih redno valorizirali v skladu z dviganjem življenjskih stroškov; — zagotavljanje rednih družbenih de-^ narnih pomoči staršem duševno prizadetih 1 otrok in mladoletnikov, če so v domači 1 oskrbi in nimajo pravice do invalidnine, ter starejših oseb, če jih ni mogoče vključiti v delavnico s posebnimi pogoji. Osnovna smernica razvoja zdravstvene 1 dejavnosti na območju občinske zdravstvc-^ ne skupnosti v letu 1978 je izboljšati zdravstvene storitve in uvajati vse uveljavljene „ novosti na področju medicine, tako zunaj ; bolnišnice kakor tudi v bolnišničnih dejav-3 nostih. Še naprej bodo v prvi vrsti skrbeli - za preventivno varstvo delavcev, otrok, r mladine in žena ter borcev NOV. Glavni '< namen medicine dela je ugotavljanje spo-o ! NAŠA i, Tov. Franc Tušek, tokrat ste vi kot pred-ir sednik delavskega sveta delovne organi-x zacije železarne Ravne na vrsti, da odgo-/ vorite na »Naša tri vprašanja« in lepo vas 3 prosimo za čim bolj izčrpne odgovore. 1. Delavski svet je že sprejel politiko uresničevanja gospodarskega načrta za le-' to 1978, ki izhaja iz ciljev in nalog srednjeročnega plana razvoja. Želeli bi vedeti, •i kakšno nalogo ima delavski svet pri ure- 0 sničevanju gospodarskega načrta v letu ? 1978 in kaj vi kot predsednik mislite o na- 1 Črtih in njihovem uresničevanju? Delavski svet delovne organizacije je 0 skupni organ upravljanja v delovni orga-0 nizaciji, ki ga sestavljajo delegati delav-r cev temeljnih organizacij in delovnih 3 skupnosti. Glede na to ima tudi določene 3 pristojnosti. Sprejema smernice skupne e poslovne politike v delovni organizaciji, ki morajo biti v skladu s cilji in nalogami e srednjeročnega načrta in na osnovah zvez- 0 ne, republiške in občinske resolucije. S sprejemom teh osnov in skupne poli-3 tike gospodarskega načrta delovne orga-3 nizacije si delavski svet utira pot, po kateri bo hodil med letom. Kakšna bo ta pot, pa je odvisno od raznih dejavnikov, * oziroma ovir na tej poti. Naj jih navedem - nekaj: 3 — položaj v mednarodnem gospodarst- vu, ki nam ga napovedujejo vse prej kot 1 rožnatega; — gospodarski položaj Jugoslavije, ki pa je v veliki meri odvisen od mednarod- a nega; — problemi, ki bodo nastali v delovni - organizaciji. d Jasno nam je, da bo vpliv delavskega sveta delovne organizacije na mednarodne a in jugoslovanske razmere zelo majhen, čeravno se bodo le-te odražale v DO. Veliko nalog in velik vpliv pa ima lahko delavski svet delovne organizacije na X probleme, ki bodo nastali v zvezi z uresničevanjem gospodarskega načrta znotraj 3 delovne organizacije. Število problemov, ki [( se bodo porajali v delovni organizaciji, pa sobnosti za delo in obremenitev na delovnem mestu. S tem bomo dosegli boljši delovni učinek in zmanjšali bolniški stalež. V letu 1978 bodo razširili popoldanske ordinacije, tako da bo ob koncu planskega razdobja že omogočen obisk vseh ambulant tudi v prostem času. 6. POLITIKA SPLOŠNE PORABE (PRORAČUNA) V LETU 1978 Zakon o združenem delu je postavil nove družbenoekonomske osnove za oblikovanje vseh oblik porabe v družbi, tako osebne, skupne in splošne. Ustrezno tem osnovnim ugotovitvam bo potrebno pri opredeljevanju splošne porabe v letu 1978 izhajati: —• iz spoštovanja načela, da bo oblikovanje splošne porabe v okviru celotne porabe zagotavljalo uresničevanje ustavnih funkcij vsake družbenopolitične skupnosti; omogočati mora izpolnjevanje nalog, ki so je odvisno od naravnanosti posameznih temeljnih organizacij, njihove notranje politike (medsebojnih odnosov v temeljni organizaciji), in politike, ki je dogovorjena na ravni DO. Delavski svet delovne organizacije bo moral s svojimi akcijami in sklepi prispevati k temu, da se bodo problemi, ki bodo nastali v posameznih te- Franc Tušek meljnih organizacijah, oziroma posameznih področjih, pravočasno in v duhu dobrega gospodarjenja reševali. Zahteval bo posebno zavzetost odgovornih služb in tistih temeljnih organizacij, ki bodo dosegale slabe poslovne uspehe. Zavzemal in skrbel bo za take medsebojne odnose temeljnih organizacij, ki bodo omogočali čim pravičnejšo delitev po delu in poslovnih uspehih. Ena od bistvenih nalog delavskega sveta DO je, da prispeva k ustvarjanju jih temeljne politične skupnosti dolžne izpolnjevati po sprejetih družbenih planih; —• iz doslednega uveljavljanja načela samofinanciranja temeljnih družbenopolitičnih skupnosti ter načela o odvisnosti proračuna od materialne osnove občine; seveda je izvrševanje temeljnih nalog, opredeljenih z ustavo in zakoni, treba zagotoviti vsem občinam; —• iz nadaljnjega procesa preoblikovanja poračuna, tako da bomo izločali iz proračuna vse tiste dejavnosti, ki ne sodijo v splošno porabo. Sočasno pa je potrebno ustvarjati pogoje, da se bodo lahko drugače organizirale in nemoteno delovale —■ v skladu z interesi delavcev v združenem delu in občanov v krajevni skupnosti. Sredstva za splošno porabo v naši občini bodo v letu 1978 rasla počasneje kot družbeni proizvod. V primerjavi z letom 1977 se bodo povečala v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in občine za leto 1978. akumulacije in skrbi, da se ustvarjena akumulacija pravilno in po dogovorjenih kriterijih tudi porabi. V zvezi s tem bo nujno sprejeti posamezne sporazume med TOZD. Združena sredstva je potrebno v večji meri kot do sedaj uporabiti za izboljšanje delovnih razmer v težkih obratih in za odpravo ozkih grl. To je tudi ena od možnosti, kako izboljšati poslovne uspehe. Odpravljanje ozkih grl v obratih in izboljšanje delovnih razmer sta glavni nalogi TOZD Razvoj in raziskave. Ena od akcij, ki jih bo moral delavski svet DO izvesti, da bi dosegli boljše gospodarske uspehe, je izboljšanje delovne in tehnološke discipline. Gre predvsem za znižanje izmečka, zvišanje izplena, znižanje materialnih stroškov, izboljšanje že osvojenih (dobrih) organizacijskih metod. Pri delovni disciplini pa gre predvsem za odnos do delovnih priprav (preveliko število strojelomov), vzdrževanje in čiščenje (delavci, ki delajo z napravami in vzdrževalci), preveliko število izostankov, prihajanje in odhajanje na delo, nemogoči odnosi med neposrednimi proizvajalci in vodilnimi, neizvrševanje dogovorov, odtujevanje in uničevanje družbene imovine itd. Menim, da je gospodarski načrt za leto 1978 mogoče izvesti. Seveda sta potrebna vzajemnost in disciplina na vseh ravneh, od najvišjega do najnižjega, od posameznih proizvodnih tozdov preko tozdov spremljajoče in skupne dejavnosti in DSSS. Pri uresničevanju gospodarskega načrta pa ne smemo zanemariti naše osnovne sa-moupravljalske dejavnosti in pogojev, ki posredno vplivajo na doseganje tega načrta. 2. Samoupravno organiziranje v ŽR jc z ustanovitvijo novih TOZD in delovnih skupnosti doživelo tudi svojo razširitev. Prosimo vas, da nam odgovorite, kaj je treba storiti za poglobljeno samoupravljanje v naši železarni, o povezavi in smotrnem delovanju samoupravljanja od posa- TRI VPRAŠANJA mezne TOZD do delovne organizacije in do slovenskih železarn; kako si samoupravni organi prizadevajo za krepitev delegatskih razmerij v delovni organizaciji in povsod, kjer naši delavci nastopajo kot delegati v družbenopolitičnih in drugih skupnostih? Številčna razširitev delovne organizacije na več manjših enot, to je temeljnih organizacij, ne bi imela nobenega smisla, če tem enotam ne bi omogočili osnovno materialno in družbeno veljavo. Ustava in zakon o združenem delu sta osnovni listini, s katerima smo si državljani SFRJ predpisali recepte, po katerih naj bi se obnašali v naši samoupravni družbi. Naloga nas vseh pa je, da te osnove spravimo v življenje, krajani v kraju, delavci v temeljnih organizacijah, skratka vsak tam, kjer živi in dela. Na žalost pa se kljub takim osnovam obnašamo tako, kot da nam je to nujno zlo. Vse preveč je tistih, ki se ne zavedajo pravic in dolžnosti, ki jih imajo pri samoupravljanju, ne zavedajo se, da sami lahko odločajo o tem, kako bodo ustvarjali dobrine in kako jih bodo porabili. Število TOZD smo v železarni Ravne povečali zato, da bi omogočili čim večjemu številu ustvarjalcev — delavcem, da lahko razpravljajo, odločajo, soustvarjajo politiko v svoji delovni skupnosti, tozdu in v DO. Dosegli smo določene uspehe, vendar spričo možnosti nismo in ne moremo biti zadovoljni. Še vedno imamo delovne skupine le zato, da zadostimo formalnosti. Premalo se pripravijo tisti, ki vodijo skupino in razlagajo gradivo tako da govorijo suhoparno in preveč na široko. Na drugi strani pa imamo take, ki mislijo, da je pravica in dolžnost samoupravljati — privilegij nekaterih, naj si bo to na ravni TOZD ali delovne organizacije. Moram priznati, da smo to dostikrat tisti, ki imamo takšne funkcije — bodisi v samoupravnih organih, poslovodnih organih ali družbenopolitičnih organizacijah. Kljub temu, da posamezna gradiva dobro poznamo, jih premalo razlagamo tistim, ki o tem malo vedo. Dostikrat se ne zavedamo, da drugi nimajo možnosti, da bi se seznanili z gradivom. Na vprašanje, kaj naj za poglobljeno samoupravljanje storijo posa- mezne TOZD, delovna organizacija in slovenske železarne, bi rekel tole: — Spremeniti bi bilo potrebno način informiranja v tem smislu, tako da bi bile obveščene tudi manjše skupine. Informacije pa bi morali podajati neposredno nadrejeni, med njimi tudi aktivni družbenopolitični delavci. — Informacije morajo biti kratke in jedrnate, vnaprej pripravljene. Podane naj ne bi bile samo v obliki teksta ali številk, ampak tudi drugače (stolpci, skice, diapozitivi, filmi). — Samoupravljalci morajo sodelovati pri ustvarjanju osnutkov, bodisi v obliki anket, intervjujev, diskusij ali s pismenimi predlogi, ne pa, da jih postavimo pred dejstvo: ali-ali. — Sprejemanje na zborih naj bi bilo res zadnje glasovanje. — Vse sestanke moramo vnaprej planirati — racionalizirati, od delovnih skupin pa do občine in samoupravnih interesnih skupnosti. S tem se bomo izognili tolikemu število sestankov, ti bodo bolj pripravljeni, izgubili bomo manj časa. — Eden od vzrokov, da še samoupravljanje ni tako poglobljeno, je v premajhni vlogi članov družbenopolitičnih organizacij, članov ZK, sindikata, mladine. Ni dovolj, da taki člani — samoupravljalci — samo kritizirajo, ustvarjalno pa ne sodelujejo. Manjka nam samokritike in zdrave tovarniške kritike, postajamo kompromisarski. — V vsej samoupravni praksi je preveč ozkosti, vidimo samo svoje interese ali interese obrata, TOZD, ne vidimo pa problemov drugih ali širše družbe, kraja, občine, regije itd. Velikokrat smo dvoličneži: ko gre za naš interes v temeljni organizaciji, se strinjamo z odločitvami, ki nas pa kot občana takoj razburjajo in kritiziramo posledice odločitev, ki smo jih prej v TOZD sprejeli. — K bolj vsebinskemu in poglobljenemu samoupravljanju lahko veliko pripomorejo vodstva posameznih organov. Njim so samoupravljalci — delegati zaupali, da jih v veliki meri tudi zastopajo. Udeležujejo se raznih sestankov, kjer se kot samoupravljalci oborožujejo s kopico infor- macij, skratka izobražujejo se. Takšno znanje pa morajo prenesti na ostale delegate in sredino, ki jih je izvolila. Čudimo se, kako da posamezni člani kolektiva ne razumejo gradiva, ki jim ga prvič razlagamo, čudimo se, zakaj se ne pripravljajo k razpravam na sejah posameznih organov, pri tem pa pozabljamo, da smo bili tudi mi prvič nemi, ko smo pa slišali snov dvakrat ali trikrat, smo že imeli izoblikovano mnenje in smo se lahko vključili v razpravo, predlagali in predloge presojali. — Zelo plastičen primer nejasnega odločanja so sestanki delegacij, ko obravnavamo zelo obsežno gradivo za seje občinske skupščine. Niti tisti, ki se imajo za zelo aktivne v družbenem življenju, ne vedo, za kaj gre, kaj šele tisti, ki niso aktivni. Ni se treba čuditi, da v takih primerih posamezni člani delegacij izjavljajo, da je za njih tako gradivo nejasna slikanica. Vprašam se, kako naj tak neinformiran, nepodučen delegat opravi svoja poslanstva, ki mu ga je zaupala volilna sredina, kako naj oblikuje stališča volilcev in obratno z oddaljenostjo od delovne sredine je prepad med poznanim in nepoznanim vse večji, težje se opredeljujemo in odločamo. V takih primerih lahko veliko pripomorejo tisti, ki pripravljajo gradivo. Podobno kot na ravni občinskega delegatskega odnosa je na ravni združenega podjetja slovenskih železarn. Delegati DS niso seznanjeni tako, kot bi morali biti, o gradivih, ki so na dnevnih redih. Strokovne službe posameznih DO sodelujejo pri oblikovanju politike združenega dela podjetja, o tem pa ne seznanjajo svojih delegatov. Tako obravnavajo in sprejemajo razne resolucije, o katerih pa delegati bore malo vedo. Te delegate potem neupravičeno kritiziramo in jim dajemo nezaupnice. — Vzrok za neaktivnost delegacij oziroma delegatov v delegatskem sistemu pa je v veliki meri pripisati tudi premajhnemu individualnemu študiranju gradiva. Veliko je delegatov, ki si gradiva sploh ne preberejo, kaj šele, da bi o njem razpravljali med volilci. — Čep rav sem kritično obravnaval delovanje delegatskega sistema, pa smo le dosegli celo kopico uspehov. Delavci v temeljnih organizacijah, krajani in njihovi delegati imajo posluh za reševanje pr obl e-nov v podjetju, kraju ali občini. To so dokazali s samoprispevki, s sprejemom posameznih sporazumov in dodatnim vlaganjem rezultatov svojega dela v družbeni in splošni standard. To razumevanje pa bo toliko večje kolikor bolj bo to izvedeno na samoupravnih osnovah, neprisilno in argumentirano. Potrebno bo podajati obračune tistim, ki so svoja sredstva prispevali za posamezna področja, v nasprotnem primeru se bodo čutili prevarane. Tu gre predvsem za poročila SIS in drugih. 3. Delavski svet je na zadnji seji v letu 1977 sprejel tudi okvirni načrt razvoja družbenega standarda, kar je novost, saj takega načrta do sedaj še nismo imeli-Družbeni standard mora slediti tudi gospodarskemu razvoju, zato verjetno v prihodnje ne gre ločevati gospodarskega razvoja od razvoja družbenega standarda, saj sta popolnoma odvisna drug od drugega. Za- Uršlja gora URESNIČEVANJE RAZVOJA DRUŽBENEGA STANDARDA nima nas naloga in prizadevanje samoupravnih organov, predvsem pa delavskega sveta delovne organizacije, pri uresničevanju razvoja družbenega standarda naših delovnih ljudi in njihovih svojcev? Res je, da sta gospodarski razvoj in razvoj družbenega standarda delovnega človeka močno povezana. Še več! Pri planiranju ene tone jekla moramo planirati tudi vse ostale potrebe, ki pogojujejo povečanje proizvodnje jekla, oziroma katere druge proizvodnje. Za mene so načrti o razširitvi proizvodnje brez načrtov o drugih vlaganjih polovičarski, nestvarni. Dober gospodar je tisti, ki skrbi za normalno in razširjeno reprodukcijo, pri tej razširjeni reprodukciji pa predvidi tudi, koliko bo potreboval delavcev, kje bodo stanovali, kje kupovali, kje se kulturno in športno izživljali, kje se bodo šolali, kdo bo skrbel za njihove otroke, kje in kdo jih bo zdravil itd. Zato ni slučaj, da smo v delovni organizaciji ustanovili temeljno organizacijo za družbeni standard. Ni slučaj, da je delavski svet poleg politike gospodarskega načrta sprejel tudi okvirni načrt razvoja družbenega standarda od 1978. do 1980. leta in po letu 1980. Načrt obsega stanovanjsko gradnjo, družbeno prehrano delavcev, preventivno zdravstveno in delovno varstvo ter varstvo okolja, počitniško letovanje in gradnjo rekreacijskih in kulturnih objektov. V srednjeročnem načrtu smo se dogovorili, da bomo še naprej izločali deset odstotkov za gradnjo stanovanj in da bomo iz čistega dohodka namenili tudi sredstva za gradnjo objektov družbenega standarda. Planirali smo okrog 30 milijonov dinarjev sredstev letno, seveda je vsota odvisna od poslovanja. Spričo velike akcije, ki jo je pred letom vodil sindikat železarne Ravne o družbenem standardu delavcev, zaposlenih v železarni, o družbeni prehrani, letovanju in drugem, sta naloga in prizadevanje delavskega sveta za uresničitev sprejetega programa še večja in pomembnejša. Jasno je, da bo moral delavski svet pri uresničevanju programa upoštevati stvarne možnosti. Delavski svet delovne organizacije je ob sPrejemu okvirnega programa zadolžil odgovorne službe, da izdelajo podrobnejši Program, v katerem bo razviden vrstni red gradnje objektov s finančno kvantifikacijo. Sklenil je tudi, da bomo rekreacijski center ob Ivarčkem jezeru pričeli urejati že v začetku leta 1978 in, da bomo začeli graditi kegljišče na Ravnah. Potrebno je pripraviti projekt za obnovo počitniškega do-ma v Portorožu. Cim prej moramo urediti družbeno prehrano v 2R, ter postaviti avtomate za brezalkoholne pijače po obratih. Poskrbeti bo treba za boljšo preventivno zdravstveno varstvo delavcev z ambulantnimi pregledi in zobozdravstveno ambulanto. Potrebno bo urediti medicino dela 111 skrbeti za varstvo okolja. Kolikor bomo hoteli te zahtevne naloge kmalu izpolniti, bomo morali poiskati tu-di dodatna sredstva v obliki kreditov. Ne s™emo pa izključiti tudi možnosti zbiranja Sredstev na druge načine. Tovariš predsednik, za odgovore najlepša hvala! I. UVOD Da bi si olajšali delo in olepšali življenje v železarni — na delovnem mestu, kot tudi zunaj nje — v kraju, kjer prebivamo ali želimo v prihodnje prebivati, moramo skrbeti za stalno zboljševanje delovnih razmer v temeljnih organizacijah (urejeno in varno delo na delovnem mestu, zdravo delovno okolje, organizirano zdravstveno varstvo, urejena družbena prehrana) in življenjskih razmer v krajevnih skupnostih (urejene stanovanjske razmere, zdravo okolje, urejena vzgoja, izobraževanje in varstvo otrok in mladine, kultura in telesna kultura). Urejene delovne in življenjske razmere večajo našo delovno sposobnost in ustvarjalnost, kar vpliva na naše skupne delovne uspehe. II. ZNAČILNOSTI RAZVOJA DRUŽBENEGA STANDARDA OD 1972—1975 Skrb za razvoj družbenega standarda v železarni je bila pogojena z napredkom in gospodarsko rastjo železarne. Gospodarske težave, ki so pestile tudi delavce železarne od leta 1965 dalje, in vrhunec »gospodarske krize« leta 1969 (negotov položaj črne metalurgije), so pustile sledi tudi na področju družbenega standarda. Uspehe, ki smo jih dosegli v prejšnjem obdobju, je zasenčila »stagnacija« stanovanjske gradnje, kot tudi ostalih področjih družbenega standarda. Neurejene razmere so povzročile precejšnje nezadovoljstvo med delavci. Na zahtevo sindikata, ki se je soočal z omenjenimi problemi, smo v letu 1972, ko smo želi prve večje gospodarske uspehe, vključili v samoupravne programe reševanje problemov na področju družbenega standarda. Rekli bi lahko, da je sledil preporod. Program — zgraditi 100 stanovanj letno — je bil več kot vzpodbuden. Obenem ne gre prezreti vlaganj v nove obrate, stroje in naprave, ki zagotavljajo varnejše delo, čistejše okolje (čistilne naprave, toplovodno ogrevanje), nova telovadnica pri osnovni šoli Prežihovega Voranca, pričetek gradnje nove jedilnice, združevanje sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda v ravenski občini (šola na Javorniku) in razni prispevki (odstopili smo denarna sredstva sklada skupne porabe in druga sredstva) za adaptacijo objektov in prostorov raznih društev in drugih organizacij ter za gradnjo manjših rekreativnih objektov in za opremo zdravstvenih ustanov. Gre za precejšnja denarna sredstva, zlasti iz sklada skupne porabe. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na sredstva za regresiranje družbene prehrane in dopustov. III. RAZVOJ DRUŽBENEGA STANDARDA V SREDNJEROČNEM programu Železarne od 1976—i98o Ko smo določali osnove za sestavo srednjeročnega načrta razvoja tozdov in železarne, smo se glede na zastarelost proizvodnih zmogljivosti, tehnologije, pomanjkanja možnosti novega zaposlovanja (odpiranje novih delovnih mest z uvajanjem nove proizvodnje) in sprejetih obveznosti, da se bomo vključili v razvoj nerazvitih območij v SR Sloveniji, odločili, da si bomo v srednjeročnem obdobju predvsem prizadevali vlagati v razširjeno reprodukcijo. Vlaganja nam morajo zagotoviti takšne poslovne rezultate, ki nam bodo omogočili tudi nadaljnji razvoj družbenega standarda. V srednjeročnem načrtu smo se glede družbenega standarda dogovorili, da bomo še naprej izločali 10 odstotkov za stanovanjsko gradnjo in da bomo iz čistega dohodka namenjali tudi sredstva za gradnjo Naše bodoče rekreacijsko središče Najmlajši iz prevaljskega vrtca objektov družbenega standarda po programu razvoja družbenega standarda (dokončanje telovadnice pri osnovni šoli Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, šola na Javorniku, telovadnica v Mežici itd.), kot tudi za ureditev družbene prehrane, počitniškega letovanja in toplovodnega ogrevanja v okviru železarne. Načrtovali smo okrog 10 milijonov din sredstev letno. Uresničitev tega dogovora je odvisna od rezultatov poslovanja v posameznih letih. IV. OKVIRNI PROGRAM RAZVOJA DRUŽBENEGA STANDARDA OD 1978—1980 IN OD 1980 DALJE Načrtovana vlaganja v razširjeno reprodukcijo (kovačnica, jeklarna, livarna posebne litine, valjarna, pnevmatični stroji, valji, orodjarna, armature itd.) pogojujejo tudi ustrezna vlaganja v družbeni standard, o čemer nismo dovolj temeljito razpravljali ob sprejemu srednjeročnih programov. Zadnje razprave med delavci pa narekujejo hitrejše reševanje problemov, ki nastajajo v zvezi z družbenim standardom (neurejena prehrana, slabi pogoji počitniškega letovanja in rekreacije, preventivno zdravstveno in delovno varstvo, izenačevanje pogojev kulturnega in telesno-kulturnega udejstvovanja, zdravo okolje, primerno bivanje samcev). V skladu z dejanskimi potrebami po dobrinah družbenega standarda in materialnimi možnostmi ugotavljamo za kratkoročno obdobje od 1978—1980 in srednjeročno obdobje od 1980 dalje reševanje prednosti nalog na področju stanovanjske gradnje, družbene prehrane, preventivnega zdravstvenega in delovnega varstva ter okolja, počitniškega letovanja in gradnje rekreacijskih in kulturnih objektov. V obdobju 1978—1980 moramo urediti: A) Stanovanjska gradnja: 1. Stanovanjsko gradnjo moramo nadaljevati vsaj v dosedanji višini združenih sredstev (10-odstotni stanovanjski prispevek in del sredstev čistega dohodka). 2. V projekte stanovanjskih objektov je vključiti ustrezne prostore za otroško var- stvo in bivanje samcev ter urediti klubske prostore, ustrezna otroška igrišča in rekreacijske površine. 3. Sedanje samske domove je treba obnoviti: to bo omogočilo, da bo bivanje samcev »kulturnejše« (oprema sob in ureditev klubskega prostora). 4. Za nadaljnjo gradnjo stanovanj je treba izdelati zazidalni načrt. Glede na zasnovo bodočega mesta Ravne in Prevalje in prostorskih možnosti je najbolj primerna zazidava na območju Prevalj (ob osnovni šoli Franja Goloba). 5. Pospeševati je še naprej tudi zasebno gradnjo v organiziranih zazidalnih okoliših. Pri tem je treba poiskati tudi možnosti za gradnjo v že obstoječih naseljih in na ustreznih obronkih ob naseljih (nove posamezne lokacije). 6. Ker združujejo delo v železarni tudi sodelavci iz sosednjih krajevnih skupnosti, ki želijo prebivati v teh krajevnih skupnostih, moramo tudi v prihodnje reševati njihove stanovanjske probleme z nakupi družbenih stanovanj in s kreditiranjem zasebne stanovanjske gradnje. 7. Spreminjanje podobe železarne in urejenost novih naselij narekujeta tudi ureditev kraja: porušiti neprimerne objekte, druge pa ustrezno obnoviti. Pri tem moramo sodelovati tudi delavci železarne. B) Družbena prehrana: 1. Po podatkih ugotavljamo, da se povečuje število uporabnikov družbene prehrane in da sedanje prostorske zmogljivosti kot tudi urejenost prostorov niso zadovoljive (stara jedilnica s čajno kuhinjo). Ker bi bilo obnavljanje stare jedilnice neekonomično, bi bilo treba zgraditi novo ter vključiti prostore za čajno kuhinjo. Obstaja možnost, da omenjeni objekt vključimo v projekt centra za preventivno zdravstveno in delovno varstvo. 2. Pri objektih, ki jih bomo zgradili, je treba upoštevati gradnjo novih jedilnic. Postopoma je opremiti obrate z ustreznimi avtomati za pijačo in cigarete. 3. V zvezi s stališči sindikalne organizacije moramo tudi ustrezno urediti način in oblike priprave družbene prehrane (možnost večje izbire obrokov, ureditev dietne prehrane, priprava kosil). Glede na načrtovano obnovo in razširi' tev Doma železarjev, ki jo načrtuje OZD Merx Celje v letu 1978 in ki vključuje tudi razširitev posebne kuhinje za pripravo družbene prehrane, je smotrno in racionalno reševati vprašanje družbene prehrane s sodelovanjem OZD Merx Celje na podlagi združevanja del in sredstev, skladno Z zakonom o združenem delu. Nosilec sporazumevanja v imenu in za račun temeljne organizacije v železarni bi bila TOZD družbeni standard Ravne. C) Preventivno zdravstveno varstvo in varstvo okolja: 1. Ugotavljamo, da sedanje zmogljivosti Koroškega zdravstvenega doma ne zagotavljajo učinkovitega preventivnega zdravstvenega varstva, kar povzroča negodovanje sodelavcev in delavcev Koroškega zdravstvenega doma (neustrezni prostori in oprema, dolg čakalni čas in s tem prekomerna odsotnost z dela, prevelika obremenitev zdravstvenega osebja, zlasti v obratni ambulanti). Prav tako premalo skrbimo za pravočasno ugotavljanje delazmožnosti delavcev kot tudi za primerno zaposlovanje delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo (ustanavljanje novih delovnih mest oziroma preureditev delovnih mest). Na podlagi naštetih ugotovitev se moramo zavzeli za gradnjo posebnega centra za zdravstveno in delovno varstvo ob TOZD valjarna. V okviru tega centra lahko gradimo že omenjeno jedilnico s čajno kuhinjo. 2. Nadaljevati je treba z gradnjo in kreditiranjem toplovodnega ogrevanja na Ravnah. 3. Pri nadaljnji graditvi stanovanj na Prevaljah je upoštevati tudi gradnjo objektov in naprav za toplovodno ogrevanje. D) Počitniško letovanje, gradnja rekreacijskih in kulturnih objektov: 1. Skladno z dolgoletnimi zahtevami delavcev, da se uredi počitniško letovanje, moramo obnoviti in razširiti počitniški dom v Portorožu. Pri načrtovanju je treba upoštevati postopno gradnjo, ki ne bo ovirala vsakoletnega letovanja. Poleg že ustaljenih organiziranih oblik letovanja (Portorož, domovi članic SŽ) je načrtovati nakup hotelskih zmogljivosti, prikolic in šotorov. 2. Pričeti moramo s sanacijo Ivarčkega jezera in z gradnjo turistično-rekreacijske-ga objekta z rekreacijskimi površinami. 3. Skladno z interesi delavcev, izraženih v javnih razpravah v preteklih letih, je treba zgraditi kegljišča v sestavu doma telesne kulture. 4. Z gradnjo primernih objektov v primerjavi s kulturno dediščino in aktivnostjo delavcev in krajanov Raven in Prevalj močno zaostajamo. Zaradi urbane zasnove bodočega mesta moramo načrtovati in zgraditi našim potrebam in razmeram primeren kulturni objekt, posvečen našemu revolucionarju in pisatelju Prežihovemu Vorancu. V tem obdobju moramo poskrbeti za projekte. Jože Šegel, dipl. inž. UPORABA PROCESNIH RAČUNALNIKOV V JEKLARNI ŽELEZARNA RAVNE proizvaja več sto vrst ogljičnih, nizko, srednje in visoko le-giranih jekel za potrebe vroče valjarne, kovačnice in jeklolivarne. Za izdelavo jekla se uporabljajo med drugim tudi štiri elektroobločne peči z zmogljivostjo od 15 do 45 ton. Pri analizi možnosti uporabe procesnih računalnikov za zahtevno in raznoliko proizvodnjo smo ugotovili, da je mogoče s primerno računalniško opremo in programi AVTOMET firme Process Corporation v razmeroma kratkem času vključiti procesni računalnik v skoraj vse faze tehnološkega procesa izdelave jekla na elektroobločnih pečeh. Takšna pot je bila zaradi izredne rentabilnosti naložbe učinkovitejša kot lastni razvoj. Obdobje od leta 1980 dalje: A) Stanovanjska gradnja: Pričeti je z gradnjo stanovanj na Prevaljah in nadaljevati s politiko nakupa družbenih stanovanj v drugih krajevnih skupnostih ter pospeševati zasebno gradnjo. B) Družbena prehrana: Pri gradnji novih obratov je treba upoštevati tudi dodatne jedilnice in avtomate. Nenehno je skrbeti za kvaliteto in širitev izbora obrokov. C) Gradnja kulturnega objekta »Prežihov Voranc«: Pričeti je z gradnjo kulturnega objekta »Prežihov Voranc«. D) Varstvo okolja: Pričeti je z gradnjo toplovodnega omrežja na Prevaljah. E) Letni bazen z ogrevano vodo: S krajevnim samoprispevkom se že zbirajo sredstva za gradnjo letnega bazena z ogrevano vodo. Le-ta pa ne bodo v celoti zadostovala. Stalno večje potrebe delavcev narekujejo sofinanciranje objekta. Z gradnjo naj bi pričeli po letu 1980. V. ZAKLJUČEK Program razvoja družbenega standarda bomo uresničili z večjimi prizadevanji pri delu in poslovanju in doseganju načrtovanega čistega dohodka tozdov in železarne. e si bomo vsi prizadevali, pa lahko upravičeno pričakujemo, da bomo uresničili program in s tem dosegli enak napredek, kot ga načrtujemo na gospodarskem področju. Pripravila: Adi Cigler in Jože Šater (Zasnove razvoja družbenega standarda sta obravnavala poslovodni svet in odbor družbeni standard in stanovanjske za-eve> delavski svet DO ŽR pa je na svoji • seji sprejel program uresničevanja enega standarda, ki je v skladu s sta-\ sindikata in družbenopolitičnih organizacij). V posameznih fazah izdelave jekla se uporabljajo različni sistemi uporabe računalnika. Tabela in slika 2 nam dajeta pregled uporabe računalnika za vse faze izdelave jekla. Vidimo, da je večina teh na ravni »ON-LINE OPEN LOOP« in da je za celoten proces izdelave jekla na elektro pečeh značilno, da ga ni mogoče obravnavati kot en model. Ob uvajanju vseh naštetih vrst uporabe se pojavlja problem enotnega sistema zbiranja, prenosa in uporabe informacij. Glavni procesni računalnik jeklarne mora zagotavljati ustrezno povezavo (slika 1): VL OŽKA Slika 1: Informacijski računalniški sistem jeklarne v Železarni Ravne. — s pripravo dela in obratovodstvom jeklarne, — s štirimi elektroobločnimi pečmi, — s pripravo vložka, — z računalnikom v kemijskem laboratoriju, — z računalnikom za krmiljenje električne energije, — z osrednjim računalnikom podjetja in — posredno ter neposredno z nabavno službo. Na kratko bom opisal vsebino pomembnejših področij uporabe procesnega računalnika v jeklarni železarne Ravne: Računanje sestave vložka Za vložek pri izdelavi legiranih in visoko legiranih jekel se uporablja staro že- lezo in znaten del legiranih odpadkov, tj. staro železo z višjo vsebnostjo legiranih elementov. Iz več deset ali celo sto vrst legiranih odpadkov je treba izračunati sestavo vložka tako, da bomo dobili po raztalitvi želeno kemijsko sestavo in težo jekla v peči. Ta cilj lahko dosežemo z različnimi kombinacijami količin in vrst legiranega odpadka, vendar je samo en izračun za določeno situacijo optimalen —- najcenejši in tehnološko sprejemljiv. Pri optimalizaciji izračuna sestave vložka s pomočjo linearnega programiranja z računalnikom poiščemo najcenejšo mešanico vložka in pri tem upoštevamo: — razpoložljive zaloge legiranih odpadkov, ferolegur in starega železa, — želeno kemijsko sestavo po raztalitvi vložka, — ceno posameznih vložnih materialov in — tehnološke omejitve. Zaradi točnega in enotnega izračuna sestave vložka se delno zoži razsipanje kemijske sestave po raztalitvi, kar ugodno vpliva na vsakdanjo prakso izdelave jekla. Pomembna je pravilna nastavitev želene kemijske sestave po raztalitvi. Pri legiranih elementih, ki ne odgovarjajo, optimi-ramo kemijsko sestavo po raztalitvi. S tem ukrepom znatno prihranimo drage domače in uvožene ferolegure. To je delno mogoče izvesti tudi pri jeklih z visokim predpisanim odstotkom ogljika za tiste elemente, ki zmerno odgorevajo. Računanje dodatka ferolegur S pomočjo procesnega računalnika, v jeklarni inštaliranih industrijskih računalniških terminalov in »time sharing« računalniškega sistema, lahko optimalno, natančneje in hitreje izračunavamo dodatek ferolegur pri izdelavi jekla v elektro pečeh (slika 3 in 4). Slika 2 : V Železarni Ravni uporabljeni AVTOMET programi •NAROČANJE 'AŽURffANJE •KNJIGA NAROČIL 'FEROLBj •.STARO ŽELEZO IZRAČUN SESTAVE VL OŽKA OPTIMALNA IZBIRA JEKLA K ARAK. JEKEL. ENAČBE OOGOROV itd. ^ IZRAČUN DODA TKA FEROLEGUR KOMUNIKACU PROGRAMI ZALOG MA T. IZRAČUN TRAJANJA PIHANJA O, IBM 370/135 RAČUNAL NIK RAČUNALNIK ZA EL EK. aplikacije POMOL INFOR RAČUNAL NK V KEMIJSKEM LABORATORIJU i rij ; i Jo il; /* 1 ro* ra:ai fine d) Računalnik naenkrat izračuna dodatek vseh ferolegur, tako da večkrat avtomatsko ponovi izračun. Pri tem se popravlja predpostavljena teža jekla po legiranju, kar je še posebej pomembno pri visoko legiranih jeklih. Pri tem želimo doseči naslednje: — znižati proizvodne stroške jekla, — izboljšati enakomernost kakovosti jekla in — znižati odstotek kemijsko zgrešenih šarž. To smo dosegli zaradi: a) Matematično optimalnega izračuna dodatka cenejših ferolegur na račun dražjih. Večkomponentne ferolegure in ferole-gure z višjim odstotkom ogljika so znatno (2—6-krat) cenejše kot čiste enokompo-nentne ferolegure. Z računalnikom uporabljamo za optimalen izračun matematično metodo linearnega programiranja, ki zaradi zahtevnosti brez računalnika sploh ni izvedljiva, v računalniku pa je opravljena v 15—20 sekundah. b) Vsi uporabniki računalnika in programa za računanje dodatka ferolegur uporabljajo enoten postopek in dosegajo enako želeno sestavo jekla v končni kemijski analizi. Zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov se pri »ročnem« izračunavanju dodatka ferolegur dogaja, da bi pri isti šarži različni delovodje izračunali različen dodatek ferolegur. Posledica tega je širše razsipanje končne kemijske sestave jekla. Poleg matematičnega modela za računanje dodatka ferolegur so v računalnik vnesene regresij ske enačbe izplenov — odgo-rov legirnih elementov in najboljša praksa glede tehnoloških posebnosti in omejitev. Enačbe izplenov so razdeljene po tehnoloških postopkih in skupinah jekel. Dobljene so s pomočjo matematično statistične analize regresije podatkov, zbranih v dokumentaciji več tisoč šaržnih kartonov. Takšna analiza je praktično izvedljiva le na večjem računalniku. Z uporabo računalnika pri legiranju se zoži razsipanje končne kemijske sestave jekla. Zaradi zožitve kemijske sestave lahko premaknemo želeno sestavo k nižjim vrednostim in s tem premaknemo razsipanje bliže k spodnji predpisani meji. Razlika med staro »ročno« srednjo vrednostjo in novo »računalniško« srednjo vrednostjo ustreza prihranku ferolegur. c) Odstranjene so človeške napake, ki nastajajo pri rutinskem delu ročnega računanja dodatka ferolegur. Izbira jekla na osnovi kemijske sestave šarže po raztalitvi vložka V jeklarnah, kjer izdelujejo ogljikova in legirana jekla pretežno iz starega železa, nastopa resen problem, če staro železo ni dovolj dobro sortirano. Praktično nikoli ne vemo dovolj natančno, kakšna bo kemijska sestava šarže po raztalitvi. Zato je smotrno, da šele takrat, ko vemo, s kakšno talino razpolagamo, dokončno odločimo, katero vrsto jekla bomo izdelali. Pri izbiri upoštevamo: — naročene vrste jekla in jekla, ki jih delamo morebiti za zalogo, — kemijsko analizo taline po raztalitvi vložka in — proizvodne ter tehnološke kakovostne omejitve. Zelo koristno orodje za hitro in optimalno rešitev tega problema je procesni računalnik, ki ima v programu postavljen naslednji osnovni cilj: poiskati tisto jeklo iz spiska naročil, pri katerem bo najvišji odstotek znižanja variabilnih stroškov. Znižanje se nanaša na planske variabilne stroške. Znižanje variabilnih stroškov in istočasno stabilizacijo tehnološkega procesa pri izdelavi šarže dosežemo zaradi: a) skrajšanja časa pihanja kisika, b) izkoriščanja nizkega odstotka Cu pri raztalitvi vložka za izdelavo zahtevnejših vrst jekla in c) upoštevanja in izkoriščanja legirnih elementov, ki jih je pokazala prva pro-ba in d) uvedbe alternativne vrste jekla za reševanje izmečka zaradi kemijske sestave. A OP APP OBRA 70-VODSTVO JEKLARNE FEROLEGURE PRIPRAVA PROIZVODNJE. PD jeklarne, materialno poslovanje, P Shema toka informacij pri nabavljanju vložka ža jeklarno Krmiljenje porabe električne energije Kontrola in vodenje porabe razpoložlji' ve električne energije s pomočjo manjšega procesnega računalnika omogoča enako' mernejšo porabo električne energije. Stroške električne energije je tako mogoče znižati, saj ima na ceno kWh močan vpliv najvišja urna poraba energije v mesecu. V primerjavi z ostalimi odjemalci so elektro-obločne peči velik porabnik električne energije, zato se krmiljenje porabe električne energije v celem podjetju osredotoči na enakomerno porabo energije elek' troobločnih peči in preprečevanje visokih konic porabe. S stališča računalniškega krmiljenja se lahko uporablja sistem z zaprto zanko »Online close loop«. Osrednjo vlogo ima procesni računalnik z vmesniki. Vhodni podatki so skupna poraba električne energije podjetja in posamezne elektroobločne Topilec pri izračunu dodatka ferolegur s pomočjo procesnega računalnika pri 401 elektro- obločni peči dl hi ko industrijskih vmesnikov in servo motorjev. Povratne informacije o toku, napetosti, stopnji napetosti in cos dobiva od standardnih senzorjev in vmesnika. POVPREČJE PORABE. ZA »75 IN »75 LETO\ 'M \ \ \ \ \l\ \ \ AVGUST SEPTEMBER 1977 OKTOBER Delovodja v jeklarni pri uporabi procesnega računalnika Procesni računalniški center železarne Ravne peči. Računalnik računa trend skupne porabe energije. Pomembno vlogo pri ukrepanju računalnika imajo prednosti posameznih peči. Te prednosti so dinamične in so odvisne predvsem od faze dela, v kateri je peč. Običajno ima prednost tista peč, ki je bliže izlivu šarže iz peči. Računalnik preprečuje preveliko porabo energije na ta n?„cin’ izključi za določen čas peč z naj-n'žjo prioriteto, če je to tehnološko dopustno, ali prepreči vključitev nove peči. Vzporedno računalnik zbira, shranjuje ln izpisuje na terminal v razdelilni postaji podatke o porabi električne energije. ^ istem upravljanja je zgrajen tako, da Je vedno mogoč preklop na ročno vodenje. Vodenje električne moči clektroobločne peči Način vodenja električne moči na elek-troobločni peči vpliva na specifično porabo električne energije, vzdržljivost obzidave in izrabo elektrod. Še posebej pomembna je faza taljenja vložka. Za ročno vodenje je potrebno veliko strokovnega znanja in spretnosti, če želimo doseči dobre rezultate, ki pa še vedno zaostajajo za optimalnimi možnostmi. Procesni računalnik vodi taljenje posamezne košare vložka po optimalni praktično potrjeni poti s sistemom zanke »on-line close-loop«. Računalnik uravnava moč pre- Slikal'. Povečanje porabe Si Cr na tono izdelanega jekla Za posamezno peč je v računalniški sistem vključeno avtomatsko sprotno zbiranje pomembnejših podatkov, ki vključujejo tudi varnostni sistem. Uporaba procesnega računalnika v kemijskem laboratoriju Glavna naloga dveh PDP 11/05 računalnikov v kemijskem laboratoriju je hiter in točen izračun kemijske sestave vzorca jekla, ferolegure ali žlindre na osnovi električnih veličin, ki jih dajeta dva različna kvantomera in štirje LECO aparati. Programi v računalniku upoštevajo pri tem umeritvene krivulje in vpliv motečih elementov. Na omenjenih računalnikih pripravljamo in raziskujemo tudi analize novih vrst jekla ali izboljšave dosedanjih analiz. Procesni računalniški sistem v železarni Ravne Za kompleksno uporabo procesnega računalnika pri izdelavi jekla v elektro pečeh je potrebna primerna računalniška oprema, ki zagotavlja: — 24-urno uporabo računalnika na dan, — delo v realnem času, — »Time Sharing« način uporabe računalnika, — delo na principu prekinitev, — obdelavo digitalnih in analognih električnih veličin, — uporabo terminalov in vmesnikov v industrijskih razmerah, — povezavo med več procesnimi računalniki in osrednjim računalnikom, — delo z enotami magnetnih diskov, — programiranje v višjih jezikih in — še druge posebne zahteve. Železarna Ravne ima zgrajen sistem procesne računalniške opreme (slika 5), ki ustreza navedenim zahtevam in obsega: a) Osrednji procesni računalnik jeklarne PDP 11/40 s 96 K besed spomina, 3 diskovnimi enotami, tračno enoto, 16 terminali in drugo. b) Računalnik za električne aplikacije PDP 11/40 z 28 K besed spomina in tremi interface ICR. c) Računalnika v kemijskem laboratoriju PDP 11/05 s 16 K besed spomina, ter- Hubert Vetter NOVE ENOTE IN MERILA PREHOD NA ZAKONSKO DOLOČENE MERSKE ENOTE IN MERILA PO SI SISTEMU V delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih so predvsem nekatere službe bolj ali manj vezane na uporabo merskih enot in meril. Z merskimi enotami ter merili se srečujejo ljudje pri delu ali tudi v vsakodnevnem življenju. Zato bi želel opozoriti na nove merske enote in podati nekaj osnovnih informacij o mednarodnem sistemu merskih enot SI, ki ga v naši državi že uvajamo. Mednarodni sistem enot se je začel oblikovati leta 1901, ko je Italijan Giorgi predložil nov absolutni sistem enot (meter, kilogram, sekunda). Ta sistem je v bistvu minali, kasetnimi enotami in ARL inter-face. Rentabilnost naložbe Zaradi znižanja porabe uvoženih in domačih ferolegur, racionalnejše uporabe le-giranega starega železa, zmanjšanja stroškov električne energije in zmanjšanja analiznega škarta je naložba izredno učinkovita. Predvidevamo, da se bo samo zaradi deviznih prihrankov investicija izplačala v enem letu, v celotnih prihrankih pa v 4 do 6 mesecih. Projekt bo predvidoma zaključen aprila 1978. leta, vendar je računalnik v jeklarni za legiranje in izračun vložka v uporabi že 5 mesecev. Po prvih treh mesecih uporabe računalnika v jeklarni se je znatno zmanjšala poraba dragih ferolegur v primerjavi s porabo cenenih ferolegur (slika 7 in 8). Izredno spodbudni preliminarni rezultati rentabilnosti naložbe nas spodbujajo k iskanju možnosti vključitve procesnih računalnikov tudi v drugih metalurških obratih. O 8 3 «/) U D •O o ^ £ \ O. -Q O O O it Stka f. Povečanje porabe Fe Cr carbare v primerjavi s porabo Fe Cr surafine in atf. del sedanjega mednarodnega SI sistema. Prednost SI sistema v odnosu do drugih, danes že preživelih sistemov enot, je prav v tem, da velja za vsa področja fizike in tehnike ter da so njegove enote dosti bližje praksi. Na 11. generalni konferenci za mere in uteži v Parizu leta 1960 so za metrski sistem enot določili ime »Le Systeme International d’units (mednarodni sistem enot)« in krajše »SI«. Vključene so bile naslednje osnovne enote: za dolžino — meter (m) za maso — kilogram (kg) za čas — sekunda (s) za električni tok — amper (A) za temperaturo — kelvin (K) za svetlobno jakost — kandela (cd) 14. generalna konferenca za mere in uteži v Parizu leta 1971 je tem osnovnim enotam dodala in definirala še sedmo enoto, in sicer za količino snovi — mol (mol) Tako se je uporaba razširila tudi na fizikalno kemijo in molekularno fiziko. V naši državi smo enote SI uradno vpeljali že leta 1961. Zadnje predloge in izboljšave prinaša novi »Zakon o merskih enotah in merilih«, objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 13, 2. aprila 1976. Zakon je začel veljati že 1. 7. 1976. leta, tako da je uporaba nekaterih udomačenih enot in meril v javnem prometu (npr. kcal, Mp) postala nezakonita in kazniva. Za te vrste gospodarskih prestopkov so predvidene zelo visoke kazni, in sicer za organizacije združenega dela od 20.000 do 50.000 din ter za odgovorne osebe OZD ali druge pravne osebe z 2.000 do 10.000 din. Naš novi zakon je le del svetovne akcije za uvajanje enot SI. Tako je tudi v ZDA in v manjšem številu držav, v bivših kolonijah Velike Britanije, kjer so doslej uporabljali »angloameriški sistem enot«, v teku postopek za pospešeno uvajanje metrskega sistema enot. Od 1. 7. 1976 dalje se torej v SFRJ v javnem prometu lahko uporabljajo le merske enote naslednjih petih skupin: 1. Osnovne enote SI 2. Izpeljane enote SI 3. Izjemno dopustne enote izven SI 4. Prehodno dopustne enote 5. Decimalne merske enote Merske veličine in enote se delijo na osnovne, teh je 7 in so bile že navedene, ter na izvedene veličine, oziroma izpeljane enote SI. (V geometriji je npr. osnovna veličina [dolžina], površina in prostornina pa sta izvedeni veličini). Generalna konferenca za mere in uteži je do sedaj sprejela 19 imen in oznak izpeljanih enot SI. Naš zakon navaja v seznamu merskih enot poleg teh še 23 izpeljanih enot. Zakon dalje določa izjemno dopustne enote; teh je 26 za 12 fizikalnih veličin. Uporaba teh enot je dovoljena do spremebe zakona, torej verjetno tudi po 31. 12. 1980. V prehodnem obdobju, ki ga zakon časovno omejuje do 31. 12. 1980, je dovolje' no uporabljati prehodno dopustne enote. Uporaba 33 prehodno dopustnih enot je dovoljena pri 15 fizikalnih veličinah. Nekatere enote iz te skupine so bile zelo udomačene v vsakdanji rabi, posebno v industriji. Zaradi tega je pričakovati težave ob njihovem opuščanju in iskanju primernega nadomestila med enotami SI. Pri enotah te skupine ni dovoljena uporaba predpon. Naj pripomnim, da v nekaterih drugih državah traja to prehodno obdobje krajši čas. Tako je bilo v ZRN zaključeno 31. 12. 1977. leta, v CSR pa bo 31. 12. 1979. leta. V tabeli 3 so navedene prehodne enote, ki se smejo uporabljati samo še do 31. 12-1980. Decimalne merske enote dobimo z uporabo množilnih in delilnih predpon, ki jih postavljamo pred merske enote SI ter pred nekatere izjemno dopustne enote izven SL Ime decimalne merske enote se piše skupaj kot ena beseda, ki je sestavljena iz imena predpone in imena merske enote (npr.: kilogram, milimeter, mikroamper ipd.). Analogno se znak predpone postavi pred znak enote (npr. kg, mm, /iA ipd.). Skupno je določenih 16 predpon in so razvidne iz tabele 5. Zakon določa, da se po 31. decembru 1980 lahko uporabljajo samo zakonsko določene merske enote. Nanje se bomo najlaže privadili tako, da jih bomo pričeli uporabljati. V železarni Ravne bo v nekaterih oddelkih ta prehod zahteval kar precej dela in sodelovanja. Treba bo čim prej Ko je bilo vse belo POVPREČJE RAZMERJA ZA 1975 IN 1976 LETO ' AVGUST SEPTEMBER OKTOBER 19 77 Tab. 1 — Pregled izpeljanih enot VELIČINA IME ENOTE ZNAK PLOŠČINA kvadratni meter m2 PROSTORNINA kubični meter m3 RAVNINSKI KOT radian rad PROSTORSKI KOT steradian sr DOLŽINSKA MASA kilogram na meter kg/m PLOŠClNSKA MASA kilogram na kvadratni meter kg/m2 PROSTORNINSKA MASA kilogram na kubični meter kg/m3 FREKVENCA hertz Hz HITROST meter na sekundo m/s POSPEŠEK meter na sekundo na kvadrat m/s2 KOTNA HITROST radian na sekundo rad/s KOTNI POSPEŠEK radian na sekundo na kvadrat rad/s2 PROSTORNIN SKI PRETOK kubični meter na sekundo m3/s MASNI PRETOK kilogram na sekundo kg/s SILA newton N TLAK (NAPETOST pascal Pa = N/m2 DINAMIČNA VISKOZNOST pascal-sekunda Pa.s KINEMATlCNA VISKOZNOST kvadratni meter na sekundo m2/s ENERGIJA, DELO, KOLIČINA TOPLOTE joule1 J MOC, ENERGIJSKI PRETOK IN TERMIČNI PRETOK watt W KOLIČINA ELEKTRINE coulomb C MAGNETNI PRETOK weber2 wb MAGNETNA POLJSKA JAKOST amper na meter A/m ENTROPIJA joule na kelvin J/K MASNA KOLIČINA TOPLOTE (SPECIFIČNA TOPLOTA) joule na kilogram-kelvin j/kg.K TERMIČNA PREVODNOST watt na meter-kelvin W/m.K JAKOST ENERGIJSKEGA SEVANJE watt na steridian W/sr ELEKTRIČNA NAPETOST IN ELEKTRIČNI POTENCIAL volt V ELEKTRIČNA POLJSKA JAKOST volt na meter V/m ELEKTRIČNA UPORNOST ohm O ELEKTRIČNA PREVODNOST Siemens S KAPACITIVNOST farad F INDUKTIVNOST henry H MAGNETNA INDUKCIJA (gostota magn. pretoka) tesla T SVETLOST candela na kvadratni meter cd/m2 SVETLOBNI TOK lumen lm OSVETLJENOST lux lx AKTIVNOST RADIOAKTIVNEGA VIRA becquerel Bq ABSORBIRANA DOZA IONIZIRAJOČEGA SEVANJA gray Gy EKSPOZICIJSKA DOZA IONIZIRAJOČEGA SEVANJA coulomb na kilogram C/kg MOLSKA MASA kilogram na mol kg/mol KONCENTRACIJA SNOVI (MOLARNOST) mol na kubični meter mol/m3 zamenjati in prilagoditi imena in znake merskih enot na kakovostnih predpisih jekel, v katalogih in prospektih, raznih obrazcih, ki jih uporabljajo v nekaterih oddelkih — predvsem v laboratorijih, pri atestiranju materiala in podobno. Verjetno bi v tem času morali v delovni organizaciji predvsem paziti, da bi ob vsakem naročanju tiskovin, prospektov, katalogov, morebitnih mernih instrumentov itd. enoto obvezno uskladili s SI sistemom. Nove enote v poslovni dokumentaciji, ki so pretežno vezane na računalniško obdelavo, pa bi morali začeti uporabljati že kmalu. Nekateri oddelki v železarni Ravne so uporabo novih enot vsaj deloma že uvedli. S hitrim pregledom se da ugotoviti, da izenačitev merskih enot in meril ne bo zgolj formalni problem. Spremenili se bodo vsi industrijski standardi, ki slonijo na izvensistemskih enotah, od jugoslovanskih do internih standardov organizacij združenega dela, pa tudi ustrezna merila. Te spremembe se začenjajo v zakonodaji in se preko sprememb v procesu proizvodnje končujejo s spremembami na oznakah izdelkov. Konec lanskega leta so izdelali tudi Jugoslovanski standard JUS C.A4.060, ki vsebuje pravila za prehod na SI enote pri določanju mehanskih lastnosti jekel. Ta bo rabil kot pomožno sredstvo predvsem metalurškim organizacijam, predelovalcem in uporabnikom jekel za enotno preračunavanje lastnosti jekel. Sčasoma bo treba izdati nove učne knjige za vse ravni šolanja, razne priročnike itd. Strojni priročnik dipl. inž. Bojana Krauta je npr. že v celoti izdelan v skladu s SI sistemom in je zaradi tega še bolj dobrodošel vsem, ki so službeno vezani na uporabo merskih enot ali jih drugače zanimajo. Pričakovati je, da se bodo pojavili precejšnji problemi pri uveljavitvi zakonitih merskih enot v industrijski standardizaciji. Npr. opustitev »konjske moči« kot enote moči in prehod na watte oziroma kilo-watte (kW = l, 360 KM, KM = 0,736 kW), bo verjetno vplivala na industrijsko proizvodnjo v avtomobilski industriji. Današnji motor moči 70 KM se v prihodnosti najbrž ne bo proizvajal kot motor moči 51,5 kW, ampak se bo vrednost zaokrožila na 50 ali 55 kW. Posledica bodo konstrukcijske in morda tehnološke spremembe v ustrezni proizvodnji. Podobne težave bodo nastale v drugih vejah industrije. V trgovini bo treba zamenjati stara merila in odpraviti uporabo nekaterih enot in znakov, npr. sedanje označevanje dekagramov z znakom »dkg« bo zamenjal znak »dag« itd., ker se decimalne merske enote za maso tvorijo tako, da se predpona iz tabele 5 postavi pred znak za gram. 1 — Smejo se uporabljati tudi vsi zmnožki, ki se tvorijo: — iz merske enote za silo in dolžino (Nm) — iz merske enote za moč in čas (Ws) 2 — Weber se sme imenovati tudi tesla- meter na kvadrat (T.m2) in volt-se-kunda (V.s) »p* i*r . Snega je vedno premalo Tab. 2 — Pregled izjemno dopustnih enot VELIČINA IME ENOTE DOLŽINA MASA CAS Cas TERMODINAMIČNA TEMPERATURA PLOŠČINA PROSTORNINA RAVNINSKI KOT DOLŽINSKA MASA HITROST TLAK ENERGIJA, DELO, KOLIČINA TOPLOTE MOC morska milja1 — tona — enota atomske mase — minuta — ura — dan — teden, mesec in leto (po gregorijskem koledarju) — Celzijeva stopinja — ar — hektar — liter — polni kot — pravi kot — stopinja — minuta — sekunda — gradus ali gon — tex — vozel1 (= morska milja na uro) — bar — watt-ura — elektronvolt — volt-amper2 var ZNAK t u min h d C° a ha 1 2n rad lL=^/ji/2/rad l° = /?i/180/rad l' = /7i/l0800/rad 1" = /yi/64800/rad 1 g — /ji/200/rad tex bar Wh eV VA var 1 Uporabljati se sme samo v pomorskem in zračnem prometu. 2 Se sme uporabljati samo za določanje navidezne moči izmeničnega električnega Največje težave moramo pričakovati pri naslednjih veličinah: 1. Pri merjenju SILE se opušča enota kilopond (kp), ki je zelo razširjena v strojni, elektro, gradbeni in metalurški industriji, uvaja pa se enota NEWTON (1 kp = 9,80665 N). Ista enota se uvaja v meritve mehanskih lastnosti. 2. Pri merjenju TLAKA bomo opustili celo vrsto enot: at, atm, tor, mmH.O. Kot enota SI se uvaja PASCAL ter izjemno dopustna enota BAR. 3. Pri meritvah ENERGIJE, DELA IN KOLIČINE TOPLOTE se opuščata pogosto uporabljani enoti kilopondmeter (kpn>) in kalorija (cal) ter uvaja enota JOULE (lJ = lNm, 1 kpm = 9,80665 J, 1 cal = 4,1868 J) Izdaja zveznega zakona je prvi pogoj, ds se bodo nove merske enote uvedle v vse vrste poslovanja. Kot je opaziti, so novejše izdaje predpisov za jekla pri ladijskih registrih ter novejši tuji državni in mednarodni standardi za jekla že prešli na dosledno uporabo SI enot. V večini držav je SI sistem že zakonsko zasidran, ker menijo, da bo to poleg drugih prednosti z miselnim poenotenjem olajšalo trgovanje med državami. Brez meritev in meril ni proizvodnje, kot tudi ni resničnega na- toka. Se sme uporabljati samo za določanje električne jalove moči (1 var = 1 W). Tab. 3 — Prehodno dopustne enote VELIČINA IME ENOTE ZNAK DOLŽINA PLOŠČINA PROSTORNINA MASA HITROST POSPEŠEK SILA TLAK DINAMIČNA VISKOZNOST KINEMATICNA VISKOZNOST ENERGIJA, DELO IN KOLIČINA TOPLOTE MOC AKTIVNOST RADIOAKTIVNEGA VIRA ABSORBIRANA DOZA RADIO AKTIV. SEVANJA EKSPOZICIJSKA DOZA IONIZIRANEGA SEVANJA angstrom mikron palec ali cola1 čevelj2 jard1 fadom1 barn:i registrska tona1 prostorninski meter'1 kvintal ali metrski cent funt1 long tona1 čevelj na sekundo5 galG dina kilopond pond tehnična atmosfera fizikalna atmosfera milimeter živosrebrnega stebrička milimeter vodnega stebrička poise centipoise stokes centistokes erg kilopondmeter kalorija konjska moč curie rad rem rentgen A /' in ft yd fm b prm q lb L/T ft/s Gal dyn kp P at atm tor ali mm Hg mm H20 P cP St c.St erg kpm cal KM Ci rd rem R 1 — uporaba dovoljena le v pomorskem prometu 2 — uporaba dovoljena samo v pomorskem in zračnem prometu ■’ — uporaba dovoljena samo v jedrski fiziki 'l — uporaba dovoljena samo v prometu z lesom 5 ■—- uporaba dovoljena le v zračnem prometu za določanje navpične hitrosti letal — uporaba dovoljena le za določanje pospeška, ki je posledica zemeljske težnosti Nevarna »rida« Tab. 4 Nadomestila in njihova razmerja za nekatere prehodne enote, ki so v širši uporabi VELIČINA DOLŽINA MASA SILA ENOTA PO SI | IME meter mikrometer2 kilogram tona2 ENOTA, KI SE SME UPORABLJATI SAMO DO 31. 12. 1980 ZNAK IME newton m /im kg t N mikron1 angstrom metrski cent kilopond pond TLAK (NAPETOST) pascal (izg. paskal) kilopascal megapascal Pa kPa IvIPa tehnična atmosfera fizikalna atmosfera milimeter živosrebr. stebriča milimeter vodnega stebriča ZNAK ] RAZMERJE //. /i- 0,000 001 m A A = 0,000 000 0001 m = 0.0001 /im /im —0,000 001 m q q 100 kg = 0,l t kg = 0,01 q t = 1000 kg kp N = 0,101972 kp p =-101,972 p p = 0,001 kp - 0,00980665 N kp = 1000 p — 9,80665 N at kPa = 0,010197 at = = 0,009869 atm atm at = 98,0665 kPa atm = 101,325 kPa mm Hg tor ali mmHg = = 133,322 Pa mm HiO mmHjO = 9,807 Pa MPa = 1000 000 Pa = 1000 kPa energija, delo, količina toplote joule J kalorija Cal Cal = 4,186 8 J J = 0,238 9 Cal MOC watt kilowatt V/ konjska kW moč KM kV/= 1,360 KM KM = 0,736 kW kW = 1000 W 1 Staro ime za mikrometer (//m 2 Izjemno dopustna enota izven SI Tabela 5: Imena, oznake in vrednosti predpon IME PREDPONE ZNAK VREDNOST PREDPONE (FAKTOR PREDPONE S KATERIM SE POMNOŽI ENOTA) eksa E 1 000 000 000 000 000 000= 10,s peta P 1 000 000 000 000 000 = 10'” tera T 1 000 000 000 000= 10'-’ giga G 1 000 000 000 = 10!' mega M 1 000 000 = 10” kilo k 1 000 = 10” hekto h 100 = 102 deka da 10 = 10' deci d 0,1 = 1 o-1 centi c 0,01 = 10--'2 mili m 0,001 = 10-” mikro ii 0,000 001 = 10-" nano n 0,000 000 001 = 10—!> Piko P 0,000 000 000 001 = 10-12 femto f 0,000 000 000 000 001 = 10—1:> ato a 0,000 000 000 000 000 001 = 10-w Gaz predka brez mednarodne trgovine in znan-stveno-tehničnega sodelovanja. Ta prispevek naj bi predvsem opozoril, da se bo treba tudi pri nas pripraviti in posloviti od nekaterih udomačenih enot. Zato bi bilo smiselno, da bi v prizadetih službah oziroma oddelkih pregledali to problematiko, da bodo nove enote in merila začeli uporabljati pri delu, oziroma notranjem in zunanjem poslovanju organizacije. Novoletna pesem Misel ena se ponuja, zapisat jo pa le ni nuja; vendar nekaj bo vsebine, bo prišla ko glas iz line. Smo novo leto nastopili in sosedom smo voščili za mirni, tudi resni čas. bodi pripravljen vsak obraz. Pa naj bi mir ostal na svetu, za kar naj brigamo se vneto. Za mir se pišejo nagrade, za moči duševne — nade. Le odločni vsi bodimo, s tem še druge vsi bodrimo, z dobro voljo vse bo šlo, preživet tudi leto to! Jernej Krof ob spocdidu na uoRanca beseda oelihega slooenskega pesnika letošnjega slaoljenca Berem in gledam. Kdo je ta, mehak kakor dobra mati, ki reže sosedovim sirotejem pogačo, zraven pa ves trd in nasršen, kakor kuhar, kadar strga hren? Berem in gledam in strmim. Ali si skala, ali klada, ali človek, ali medved? »Boren paver sem, boren paver, ali ne vidiš?« Ne, ne vidim! Potuhuješ se! Zakaj nenadoma si mi drevo, dim, veter — sinjina in daljina in nič! Odkod mi poje ta zvon? Iz turenskih lin, izza oblakov, izpod jezera! Brez vsakršnega sentimentalnega spakovanja in prenevedanja nežna, nežna ljubezen do svojcev, velika, velika ljubezen do domače hiše, do zemlje in kar raste na nji, do sosedov, do vsega obdajajočega, tako silna, strastna ljubezen, da si vse to, kar te obkroža, ti sam, da ne veš več, kje je konec človeka in kje se začne vnanji svet. * * * Glej žensko pred hišo v prvi jutranji svetlobi, ko prejme solzice iz Vorančevih rok! To je prizor, stkan iz same luči, al' ni to Bogomila, ko jo oblije mavrica? Take lepoto je zmogel pri nas edini Prešeren. In če se ozrem od Solzic na S a m <>' rastnike, se domislim Groharja, ki je pri nas prvi občutil veličastnost kmečkega dela in mu je naslikal s svojim Spravilom krompirja najmonumental-nejši spomenik. Prežihovega Voranca smemo in morama imenovati v eni sapi z našimi najboljšim' jy imeni. jc In ti, ki boš prebral njegove SolzicCi k boš vedel več o človeku, kakor si vedeli ^ preden si spoznal Voranca; in potem bos 2( komaj čakal, da boš segel še po drugih njegovih knjigah in videl, kako je človek 1 silen in močan v svojem delu. SJ na delavce, pratika ne pretepa in ko praznujejo praznik, ki ga zaznamuje — prvi maj; se spravlja z vrstniki, opazuje, primerja, snuje, sklepa in vidi, kako je kljub vsemu človek močan! Da bi gore prekladal! In jih bo prekladal! In jih že preklada! In tako prehodi ta mladi fant dolgo in težavno, in vendar naravno pot od paše do pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od kmetskega pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za bodočnost. Voranc! Nekaj sem slišal, kakor da hočes zopet oboleti! Nikar! Medvedu se ne spodobi biti bolan. v: Ali se Ti ne zdi zanimivo, da pravijo pr* n; nas v Vinicah solzicam dragoljubcii Z £ Veš kdaj sme biti medved bolan? Samo kadar so ga čebele opikale, ker je med kradel. Tako. m Še enkrat odprem Solzice. Ali je mogoče lepše prikazati mater, njeno ljubezen do otroka in otroško ljubezen do nje? Pri nas je znal to samo še Cankar. m k; oton Zupančič 1878 1978 st V( V( p »1 čl In silen glad, burna hlastežnost po lepoti sveta! Ali med tem zdravim gladom, med to naravno hlastežnostjo in med uživanjem te lepote strahotna gora naporov, barikada zaprek! Zgolj nepovrnjeno garanje, gola revščina. Živina in ljudje vpreženi od vida do vida, da cepajo od upehanosti; otrok na paši, pri plugu z neprespano, še sanjajočo glavo. In poleg domačega dela še delo v gozdu za gospodarja. Za pričakovano skromno nagrado pa si brezdušno ukanjen. »Boga hvalite, da sploh lahko živite!« To je kulaški odgovor na otrokovo upanje. Tam pa visok kapitalist s svojo tovarno, ki izžema naše ljudi, jim sesa kri, jim pije moč. Vsiljuje jim tujo govorico in tujo misel, širi razdor med kmetom in delavcem, da sc malone sovražita, dokler se naposled le ne dokopljeta do zavesti, da imata oba enega nasprotnika, in da je njuna rešitev v enem samem zamahu zoper skupnega zatiralca in izkoriščevalca. I)a, s pašnika na višavi gledajo bistre mlade oči daleč v dolino, kjer se vali reka, drve vlaki, se podnevi kade in ponoči gore tovarniški dimniki; ob plugu premišljajo prebrisani možgani. Mlad fant srečava ljudi, sosede, spoznava kmete; se nameri KUJ ME, ŽIVLJENJE, KUJ! ČE SEM KREMEN, SE RAZISKR1M, ČE JEKLO, BOM PEL, ČE STEKLO — NAJ SE ZDROBIM. V teh letih (1905-1908 op. ur.) so dozoreliin Samogovori, izdani h koncu 1908: me-K ditacije o življenju, človeku in svetu, vizije sc umetnika ustvarjalca, problem domovina svet.« »Dotik z velikim svetom in njegovo umetnostjo mu je dal svobodo, potrebno za neovirano rast; svobodo v gledanju na svet in življenje, pa tudi svobodo v pesniškem ustvarjanju. Iz te sprostitve je nastala prva Župančičeva knjiga, Čaša opojnosti, izšla spomladi 1899.« Tam krožijo sonca in merijo čas, večno mirna, brezobzirna noč in dan teko preko nas. Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota, jaz sem te iskal, mimo tebe sem šel in pogledal sem te in sem ves vztrepetal... »Že takrat je začel pripravljati novo zbirko, ki pa je izšla šele k novemu letu 1904, z naslovom Čez plan: knjiga zdravja, moči, živi jenske radosti — mladega človeka in mlladega rodu.« Mi pa pod njimi se bijemo, vijemo, sijemo, gasnemo, škodimo, hasnimo, v kupe medu in otrova si lijemo, prostor vesoljni z željami prepletamo, večnost v trenutek begoten ugnetamo, z duhom za zadnjimi zvezdami grabimo, grozo izzivamo, v dušo jo vabimo, vriskamo, jočemo — hočemo, hočemo. Pi la bt dc ci ni m ra m di št Jaz čutim danes vseh živih dan. Moje srce kipi in polje, moja duša je Židane volje, kot bi bila kraški teran. »Ob prvorojencu se je znova vrnil v svetj^ otroške poezije (1900 so izšle njegove prV®pi pesmi — otroške pesmi, z naslovom P i s a' op. ur.) (...) in je leta 1915 izdal najboljšo slovensko zb ir k*3 n i c e Cicibana Pi otroških pesmi, in Sto ugank.« Pi ji Ciciban teče v zeleni dan; b ptičica znanka v goščavi ll vsak dan lepo ga pozdravi: » »Ciciban, Ciciban, Ciciban, Ciciban, dober dan!« e »Od pesniških zbirk, ki jih je izdal leta > 1920, je ena (Mlada pota) povečini sa- • mo obračun za nazaj, izbor iz starejših del, • pa tudi druga (V zarje V i d o v e ), žetev iz let po Samogovorih, ne vsebuje niti 0 one pesmi iz povojnega časa.« Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, ’ kovali svoja srca, kovali svoj značaj, ’ kako zvene nam duše, bomo poslušali — zakaj? Ii Morda pod kladivom se nam ogldsi kedaj srce ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali. 1 i- »Za tem je utihnil. Pač pa je veliko prevajal, izbrana dela svetovne književnosti z ,j najrazličnejših področij, v vezani in neve-<1 zani besedi, iz raznih jezikov, največ iz 0 angleščine in francoščine, in s svojimi ^ niojstrskimi prevodi kakor malokdo obogatil slovensko knjigo, tako osnovno in problemsko, kakor zlasti jezikovno«. »Le še dvakrat je našel sprostitev iz tega molka: ko je v Koči vasi na Notranjskem, kamor se je zatekel iz mestnega hrupa, v V Črni mi je prijatelj zaupal, da je med starimi papirji našel nekaj čudno zanimivega: izvirno poročilo o smrti našega največjega pesnika, ki je izšlo po pogrebu Prešerna in ki ga je napisal sam urednik »Novic« J. Bleiweis. Ta stotrideset let star članek sem seveda z velikim zanimanjem liin spoštovanjem prebral. Ne samo enkrat. *eP° zveni takratna pisana sloven-escina! Prešeren ni bil advokat ali jezični -dohtar, ampak, pravdeslednik. Lepo, zelo Prizadeto opisuje smrt in pogreb ter vabi na sedmino, kjer da se bodo pogovorili o spomeniku. Omenja tudi duševne muke rajnega in citira dva njegova verza: »Kdo ve kragula ugnati«, in »Sem dolgo upal in se bal.« Prijatelja sem nagovoril, da je vse to prepisal za Fužinarja. To smo brali predlanskim v prvi številki. Ker ni napisal nobene spremne besede, bi rad zamujeno na-omestil. Za letošnji praznik. To poročilo iz »Novic« se je ohranilo cisto po naključju. Nekdo si je hotel ohra-niti tiskano molitev »Hišni žegen«, ki se moli določene dni v letu. Da bi se mu zaradi večkratne uporabe ta košček papirja rje laztrgal, mu je na hrbtno stran prilepil rugi časopisni papir. Po naključju je vzel jStevilko, oziroma tisto stran »Novic«, kjer eJe bilo natiskano »Žalostno sporočilo in -Prijazno povabilo«. J Zaradi pogoste rabe te molitve je ta kos gpapirja že tako oguljen, da je kje že težko Pre rati. Ker je to cela stran takratnega samoti in živem dotiku z naravo nanovo oživela v njem ustvarjalna sila in se izlila v cikel Med ostrnicami (1933-1934), zlasti pa med drugo svetovno vojno, ko mu je narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda dal navdiha za njegove zadnje, partizanske pesmi. Izbor iz obeh teh skupin je po osvoboditvi izdali v knjigi Zimzelen pod snegom (1945).« »Tja bomo našli pot... « Pred sto jo leti je pevec, videc veliki, zagledal; o, da bi hotel danes nam zapeti! Pa ni mu treba: vse nam je povedal. Ko se krog nas najtrši mrak je storil, nekdo je luč prižgal in spregovoril: »Cekinasta se kaplja plemenita ponuja nam, prav do robu nalita; za hip pozabimo, kaj nas muči, kozarec dvignimo in proti luči skoz nje poglejmo: zlat se dan nam svita.« »Pomen, ki ga ima Zupančič za slovensko poezijo, za njen dvig in razmah, je v nekaj besed težko zajeti. Popolnoma pre-ustvaril jo je oblikovno in izrazno, obogatil in poglobil motivno in idejno; v obeh pogledih jo je postavil v isto vrsto s sočasno evropsko liriko, kot enakovredno ob njene najvišje vrhove; 'opravil je s tem enako delo kakor svojčas Prešeren.« (Pričujoči tekst je vzet iz Knjižnice Kondor št. 62, avtor spremne besede je Janko Glazer.) časopisa, so na njem še druge reči. Med drugim tudi pravilnik »Kmetijske družbe«. Nekateri členi so taki, da bi jih najraje spravil v samoupravne listine naše zadruge. Pozneje sem izvedel, da to ni edina ohranjena številka »Novic«. Po zaslugi ravnatelja dr. Sušnika ima tudi študijska knjiž- nica na Ravnah več letnikov »Novic«, prav gotovo pa bi jih našel še kje. Po tej strani bi torej ta stvar ne bila tako zanimiva, vendar bi iz tega rad izluščil nekaj drugega. Kot sem že omenil, se je to ohranilo po naključju. Naključje je že pripeljalo do marsikaterega odkritja. Po naših domovih je skrita še marsikakšna zanimiva reč, za katero sploh ne vemo, da jo imamo pri hiši, če pa vemo (najbrž zato, ker je v napoto), ne znamo ceniti njene zgodovinske vrednosti. Koliko dragocenega gradiva se uniči po nevednosti! Bodimo torej previdni, posebno kadar prekrivamo ali obnavljamo ostrešje! Ne samo predmeti, ki so jih naši predniki uporabljali pri delu, tudi tiskana ali pisana beseda ima lahko veliko zgodovinsko vrednost. Treba je obrniti in prebrati vsak, še tako nepomeben papir, preden ga uničimo. Delčke naše zgodovine zažigamo ali kako drugače uničujemo. O tej problematiki, samo bolj obširno, sem napisal sestavek za »Kmečki glas«. Zal, da literarni urednik tednika, ki ima najbolj odprta vrata v naše domove, ni imel prostora za ta članek. Če se mu je zdela ta stvar nesmiselna, si upam trditi, da katerikrat objavi še kaj bolj nesmiselnega! Skrbno čuvajmo vse, kar nas spominja na prednike! Pravijo, da narod, ki ne ve, od kod je, tudi ne ve, kam gre. Oton Župančič MOTTO Predaj se vetrom — naj gre, kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran ... Spomenik našemu velikanu Ajnžik Šopek za naš kulturni praznik S partizani na Svinjo planino VEZA ČEZ DRAVO Prvega junija 1944. leta so prišli kurirji v Baštejev gozd na Holmcu. Kurirje je vodil komandir Domina. V skupini so bili Kristl Mlačnik, Ivan Lesjak iz Koprivne, partizan Maks in še nekaj borcev. Bašte-jeva mama je pritekla k Stropniku, kjer se je skrival pred Nemci njen sin Ignac in čakala partizane, ker se ni hotel vrniti v nemško vojsko. Tej četi kurirjev se je pridružil Ignac in hodil z njimi po kurirski poti od kmeta Franca Podričnika (Podvan-ška), kjer je bila javka, do Drave, kjer so se sestajali in izmenjavali pošto s kurirji Bojeve čete, ki je bila na Svinji planini. Navadno so hodili mimo kmeta Hovnika na avstrijski strani, čez železniško progo med Libučami in Rehtom, proti Šmarjeti, do kmeta TOMAŽA, kjer so v gozdu dva dni počivali. Hrano so jim od Tomaža prinesli v gozd. Ponoči so se spuščali s Komel j na proti reki Dravi mimo cerkve Sveto mesto, ki je znana romarska točka na Koroškem. Posebno previdno so se približevali reki Dravi, kjer so morali čakati na določeno uro, za katero so bili zgovorjeni s kurirji Bojeve čete. Ko je prišel določeni čas, so se nestrpno ozirali čez Dravo, da bodo kurirji začeli oddajati dogovorjene znake z baterijo. Ko so zagledali signale, so izvlekli iz vreče čoln, ki so ga imeli zakopanega v zemlji, in ga hitro napolnili z žabico, na katero so se jezili, ker je oddajala cvileče glasove in so se bali, da jih bo izdala sovražniku. Ignac je prevzel veslanje, ker je bil tega vešč z morja. Z Ivanom Lesjakom sta se odpeljala čez Dravo. Tam sta izmenjala kurirsko pošto in se vrnila. Ignac je moral še enkrat peljati čez Dravo Kristla Mlačnika, ki je moral na Svinjo planino k svoji četi. Kurirji so pot proti Dravi večkrat menjavali, da jih ne bi iznenadili Nemci. Spotoma so se ustavljali v Šentanelu pri Zvonku, v Zvonkovem mlinu, pri Jamniku, pri Sonjaka in pri Močilniku na Belšaku, na Dolgi brdi pri Zmesu, Obramu, Gerdeju in pri Rutniku. Povsod so jih prijazno sprejeli in jim dali hrano. Na Lokovici so se ustavljali pri Gradišniku, Bašteju, Kuštru, kjer so bili kakor doma. Kurirjem sta se pridružila Baštejev Mirko in Jaka. Slednjemu je bilo komaj 15 let. V tej kurirski četi je bil Ignac dva meseca. MARJANOVA ČETA Okoli 15. julija so kurirji Dominove čete sprejeli na kurirski javki četo s 25 možmi, ki jo je komandir Marjan vodil na Svinjo planino. V četi sta bila tudi Silvester Grabner in Franc Pesjak. Od kmeta PODVANŠKA so krenili okoli druge ure popoldan proti ŠKOFU in ob robu gozda ob Gradišnikovem travniku so čakali večera. V mraku so prišli k Bašteju, kjer so se okrepčali in v temi nadaljevali pot proti reki Dravi. Komandir Marjan ni hotel ob Dravi čakati, da bodo kurirji začeli dajati znake, temveč je zahteval, naj jih takoj prepeljejo čez reko. Četa je prinesla s seboj gumijast čoln, v katerem se je lahko peljalo pet ljudi. Marjanova svojeglavost je bila kriva usodnih dogodkov onstran Drave. Kurirji so borce srečno in neopazno prepeljali čez Dravo. Četa ni čakala kurirjev s Svinje planine, temveč je samostojno nadaljevala pot. Spotoma so počivali v gozdu neke kmetije, pri kateri so naročili zajtrk. Kmet jih je prijazno sprejel in jim takoj obljubil vse, kar so želeli. Partizani niti slutili niso, da je šel kmet obvestit policijo, ki se je neopazno približala gozdu, jih obkolila in napadla. V trenutku je bila cela četa razbita. Nekaj so jih Nemci ujeli, nekaj pobili, ostali pa so se razbežali in tavali po gozdovih onstran Drave. Kurirji so bili takrat v gozdu na Ko-meljnu in so slišali streljanje onstran Drave. Postali so nemirni, ker so slutili, da so Nemci izsledili in napadli Marjanovo četo. Po kurirski poti so o tem poročali v štab odreda, ki je bil v Solčavi. LUČKE ONSTRAN DRAVE čudni signali. Nihče ni vedel pravega odgovora. Komandir Domina je ojačal zasedo ob cesti, ki je bila 100 m od Drave in je vodila od Zvabeka proti Pliberku. Igna< Zdovc in Ivan Lesjak sta s čolnom krenila v negotovost. V strahu sta veslala i* držala za vsak primer ob sebi pripravljen brzostrelki. Ivan je prežal na prednje# delu čolna, Ignac pa je veslal. 50 m od brega sta se ustavila in zaklicala: »Kdo je tam?« »Borci Marjanove čete,« je sledil odgovor. Potem sta vprašala, kdo je bil komisar čete, kdaj so odšli čez Dravo. Povedat so morali točno datum in uro odhoda. P°' tem sta jih vprašala, kdo je komanda# vzhodno koroškega odreda. »Gašper!« je sledil odgovor. »To morajo biti naši,« je dejal Ignac »drugače ne bi vedeli odgovoriti. Hitro V# slajva naprej!« Komaj sta priveslala k bregu, so bore kakor brez uma navalili na čoln. Ivan LeS jak je moral ostati na obali, da sta jih pr« pričala, da bosta vse prepeljala čez DraV® To so bili izgubljeni borci Marjanove čet' in so bili čisto iz sebe, ker so se že cel t® den brez hrane skrivali onstran Drave i* čakali vsako noč na rešitev. V dveh urah je Ignac enega po eneg: prepeljal čez Dravo. Kurirji so si oddat1 nili, ko so pripeljali zadnjega, bili so ve seli, da je načrtovana akcija tako srečn uspela. IZ OBROČA Čez teden dni so prišli kurirji spet na javko k Dravi. Ob določeni uri so dali čez Dravo dogovorjene znake z baterijo in čakali na odgovor. Na veliko začudenje pa so zagledali onstran Drave nešteto lučk, ki so se prižigale in ugašale. Nekdo je začel onstran Drave tako glasno klicati, da je glas čez Dravo odmeval do Zvabeka, kjer so začeli v vasi lajati psi. Nevarnost je bila, da jih sliši policija, ki je imela v tem kraju postojanko. »Kdo je onstran Drave?« so vpraševali drug drugega, ker so čez reko prihajali Čez tri dni je prišla precej številna D° minova četa v Baštejev les. Zgodaj zjutr* V jutranjem soncu Kurirčki na pohodu po partizanskih pstch jim je Baštejev oče prinesel v gozd zajtrk m jim povedal, da je nad domom policijska zaseda in da Nemci pripravljajo večjo ofenzivo na področju Šentanela, Holmca in Loma. Komandir Domina je Ignacu poveril nalogo, da jih kot domačin po varni poti pripelje na Peco. V četi je bilo 16 borcev. Pretihotapili so se mimo Rogla, kjer sta bili dve nemški zasedi s policijskimi psi. Iz gozda so opazili, kako se nemški vojaki zabavajo s tremi Roglovimi hčerkami. Po trebuhu so se plazili čez cesto in prišli v Kraljev gozd. V bližini Kuštrovega križa so zagledali vojaka v oddaljenosti 50 m. Verjetno jih je opazil, toda ni streljal, temveč je obrnil hrbet proti njim. Tako so srečno prišli mimo Kuštra in Strošnika. Na Hamunovem vrhu so zagledali vojake, ki so obirali češnje. Prepričani so bili, da so jih opazili in da bodo javili v Mežico in Libuče, ker so se hitro spustili s češnje in izginili. Partizani so hiteli, kolikor so jih nesle noge, ker so hoteli čimprej prekoračiti cesto, ki pelje od Rehta proti Mežici. V bližini ceste so pripravili orožje in bombe, da se z bojem prebijejo na drugo stran, če bo potrebno. Ignac in še dva tovariša so se splazili k cesti, da se prepričajo, če je tam nemška zaseda. Ni je bilo. V največji naglici so se pognali čez cesto. Čez pet minut so spodaj slišali drdranje avtomobilov. Kasneje so zvedeli, da so Nemci zastražili cesto. Partizani so imeli srečo, da so se še pravočasno umaknili. Še isto noč so prišli čez Riško goro v Toplo h Končniku, kjer so dobili toplo večerjo. Naslednji dan so nadaljevali Pot h kmetu Prosencu, kjer je bil takrat ves vzhodno koroški odred s komandantom Vinkom Simončičem-Gašperjem, ki je bil po vojni proglašen za narodnega heroja. Pred celotnim odredom je javno pohvalil Ignaca Zdovca. Čez nekaj dni je prišel v štab vzhodno koroškega odreda Mar-jan, ki je bil zaradi samovolje postavljen Pred sodišče. V III. BATALJONU Pri Prosencu so del kurirjev Dominove čete razdelili po bataljonih. Ignac Zdovc je bil dodeljen v III. bataljon, ki ga je vodil izkušeni borec Falent Mohobor. Meseca avgusta je imel ta bataljon nalogo, da skupno z drugimi bataljoni prepreči vdor Nemcev v Solčavo. Bataljon je zasedel položaje pri Mihevovi žagi. V bataljonu je bil takrat štab vzhodno koroškega odreda. Drugi bataljon je držal zasede na Lužah, da Nemci ne bi mogli prodreti iz Železne Kaple, I. bataljon pa je bil poslan v Žerjav in nad Mežico. Več tisoč Nemcev je prodiralo proti Mihevovi žagi. Zaradi premoči se je bataljon umikal proti Sv. Jakobu, kjer se je združil z drugim bataljonom. Pri Beli peči so se spopadli v odločilnem boju. Razbita je bila cela nemška enota. Partizani so zaplenili precej orožja in streliva. Z BELINOVO ČETO ČEZ DRAVO Konec avgusta 1944. leta se je ob navzočnosti komandanta vzhodno koroškega odreda formirala četa prostovoljcev, ki naj bi šla na pomoč Bojevi četi na Svinjo planino. Med mnogimi Korošci, ki so se javili, je bil tudi Ignac Zdovc. Četo je vodil komandir Belina. Pred odhodom se je četi pridružila politična skupina, ki jo je vodil Krištof — domačin iz Železne Kaple. Četa je šla po kurirski poti čez Koprivno, Luže, med Pliberkom in Libučami je prečkala cesto in železniško progo ter prišla v Šmarjeto. Spotoma so dobili pri nekem kmetu na Peci prašiča, ki so ga pekli pri Kresniku, kjer so imeli zajtrk in kosilo. Prvega septembra ponoči so se prepeljali čez Dravo s čolnom, ki so ga prinesli s seboj. Onstran Drave so se najprej gibali s kompasom in po specialki. Kjerkoli so vprašali, nihče na Svinji planini jim ni vedel povedati kaj o partizanih, še manj pa o Bojevi četi. Čez nekaj dni so se srečali z Bojevo četo ob robu nekega gozda. Skoraj so se spopadli, ker so bili oboji oblečeni v nemške uniforme. Po kratkem pregovarjanju so se spoznali, prileteli drug k drugemu, si podajali roke in se objemali. Bo-jeva in Belinova četa sta potem skupno vodili akcije. Pripravljali so teren za bataljon. Borci teh čet so hodili po hišah in prepričevali ljudi, naj se borijo proti fašizmu in proti Hitlerju. NIKAR NE OBUPAJ! Konec oktobra 1944. leta je prišel na Svinjo planino bataljon, ki sta ga vodila Jože Ulčar-Mirko in komisar Pitja-Za-vršnikov Gustl, študent iz Savinjske doline. Prva večja akcija je bil napad na nemško postojanko, ki je bila na vrhu Svinje planine. V postojanki je bilo tudi protiletalsko topništvo. Partizani so brez večjih težav zavzeli in uničili postojanko. Najteže je postalo, ko je zapadel sneg. Nemci so začeli veliko ofenzivo. Po sledeh so iskali partizane, ki so morali gaziti tudi dva metra globok sneg. Pomanjkanje hrane je partizane prisililo, da so šli v vas in k posameznim kmetijam ter se tako izdajali. Kamorkoli so šli, so za njimi takoj hajkali Nemci. Tako skoraj ni bilo dneva, da se ne bi spopadli. Celo zimo ni Ignac niti enkrat prespal v postelji, temveč v globokem snegu pod košatimi smrekami. 29. januarja zjutraj so bili napadeni v neki lovski koči. Po 2 metra globokem snegu so se prebijali proti Wolfsbergu. Nemci so jih tako dolgo zasledovali po stopinjah, dokler jim niso v sneg nastavili občutljivo italijansko granato, ki so jo preuredili v mino. Nemci so hiteli za njimi, ker so mislili, da jih bodo ujeli žive in jih razkazovali v Celovcu. Ko so naleteli na mino, je enemu utrgalo nogo. Ostali pa so izgubili veselje, da bi še naprej zasledovali partizane, ker so morali pomagati ranjenemu tovarišu. Slavko je med zasledovanjem padel do kolena v vodo. Ker je bila temperatura 25 do 30 stopinj pod ničlo, so mu na nogah čevlji takoj zmrznili. Na nekem hribu, ko so prišli na varno, so zakurili ogenj, da bi se ogreli. Slavka so spravili k ognju in ga sezuli. Z nogavicami so potegnili z nog tudi kožo. Slavko je prosil komandanta Mirka: »Takoj me ustreli, takšen ne morem več dalje!« Komandant pa ga je potolažil: »Slavko, nikar ne obupaj! Poglej, koliko borcev je v bojih izgubilo nogo, pa še niso obupali!« Tako se je moral hočeš nočeš sprijazniti z usodo. Borci so prinesli od nekod vreče-vino in mu noge povili, da je lahko hodil. Bataljon ga je poslej rabil za zaščitnico, ker je s svojimi nogami odlično zabrisoval sled. Kljub težkim razmeram in mnogim borbam je bilo v bataljonu še vedno 40 do 50 borcev. SLAVKOV BOJ NA KURIRSKI JAVKI Kljub ozeblim nogam je Slavko celo zimo hodil s partizani. Ves čas je imel noge povite v vrečevino, ker ni mogel obuti čevljev. Začuda, ozeblina na nogah se mu ni niti gnojila. Na pomlad mu je zrasla na nogah mlada koža in Slavko je lahko spet hodil kot drugi borci. 13. marca 1945 je bil bataljon iznenada obkoljen in razbit. Mnogo borcev je bilo ranjenih; zanje so morali poskrbeti zdravi borci in jih spraviti na varno. Slavko se je umaknil iz taborišča s skupino, v kateri je bilo deset zdravih borcev. Ob napadu na bataljon je padlo 12 borcev, med njimi Pavel Podričnik, komandir Boj, komisar bataljona Mitja, politični komisar Matiček in še nekateri borci, ki so bili doma iz Kotelj, Leš, Koprivne, Črne in Savinjske doline. Tretji dan po napadu je komandir Branko poslal Slavka na kurirsko javko na Svinji planini h kmetu Matičku z nalogo, naj pripelje nazaj v bataljon borce, ki se zbirajo na kurirskih javkah. Kamorkoli je prišel, povsod so bile nemške zasede. 25. marca je prišel h kmetu Matičku. Previdno se je med drevjem približeval domačiji. Na kmetiji ni bilo Nemcev. Gospodinja mu je povedala, da je komandant Jože Ulčar-Mirko ranjen v roko in da je v gozdu pod domačijo z njim bolničarka Mara. Z veseljem je odhitel v gozd pod hišo, kjer se je prisrčno pozdravil s komandantom. V gozdu je čakal do noči, ker mu je kmet obljubil, da bo poslal tja večerjo. Pred sončnim zahodom so opazili, da se pomika proti domačiji daljša kolona. »Morda je Modrasov bataljon?« so se tolažili. Na zemljo je padel mrak. Kmalu je postalo temno, kmeta in večerje pa ni bilo od nikoder. Mirko je imel rusko brzostrelko z 72 naboji, Slavko pa angleško z 32 naboji. Zamenjala sta brzostrelki in Mirko je dejal: »Pojdi pogledat, kdo je pri kmetu. Če so partizani, jih pripelji k meni. Če so Nemci, pa razpali po njih.« Slavko se je odpravil proti kmetiji. Pomikal se je previdno in skoraj neslišno. Hotel je priti čim bliže stražarja, da bi po njem ugotovil, ali so v hiši Nemci ali partizani. Toda na veliko začudenje ni zadel na stražarja, zato se je splazil h gospodarskemu poslopju. Ves čas se mu je zdelo sumljivo, ker se je pes neprestano zaganjal nekam v temo in lajal, kar ni bila njegova navada. Zaradi varnosti ni stopil na prag in poklical domačih, ampak si je poiskal sredi dvorišča za vodnjakom zaklon. Tam je napeto zrl okrog sebe v temo in čakal, kaj se bo zgodilo. Kmalu je opazil med hišo in drvarnico mitraljez, ki je meril proti njemu, nato je opazil mitraljez v bližini ceste. Takoj je uganil, da je zašel med Nemce. Srce mu je začelo močno utripati in zastal mu je dih, ko je ugotovil, kam je zašel. Dvajset korakov od sebe je zagledal temne postave, ki so se pomikale proti njemu. Ves čas je držal v rokah naperjeno brzostrelko. Ko so prišle postave že blizu njega, je zaklical: »Stoj! Kdo?« »Halt!« mu je v odgovor zaklical Nemec. Morda je mislil, da se šali njihov stražar. Slavko pa je sprožil in z brzostrelko pokosil večino Nemcev. Takrat je začelo po njem od vseh strani pokati. Krogla mu je pretrgala pas, da mu je padla brzostrelka na tla. Nemci so streljali, da se je svetlikalo od vseh strani. On pa se je obrnil in v temi po vseh štirih iskal brzostrelko, jo pobral ter kot strela tik ob mitraljezcu skočil proti gozdu. V tem trenutku so ozračje razsvetile svetleče rakete. Pred seboj je zagledal nemškega stražarja, ki se je pred kroglami svojih vojakov vrgel na tla. V hipu ga je preskočil in zbežal v gozd. Nemci so tekli za njim. Ko so zagledali mrtvega vojaka, so se ustavili in govorili: »Glej, glej, ta pes je že mrtev!« »Kaj?« so se čudili nekateri, »to je vendar naš stražar.« Potem so odhiteli za Slavkom v gozd. Na vsak način so ga hoteli dobiti, ker so po krvnih madežih sumili, da je ranjen in da ne bo mogel daleč bežati. V strelcih so šli za njim v gozd. On se je komaj umikal, ker je bil ranjen skozi hrbet v pljuča. Večkrat so prišli že čisto do njega. Takrat mu je bila edina rešitev brzostrelka, s katero je večkrat streljal za seboj v temo, od koder je slišal glasove in jih tako zadržat Tako se je približal robu gozda, od koder je zopet slišal glasove. Ker je znal nemškit je iz povelja razumel, da ga hočejo obkoliti. Odvil je angleško bombo in jo vrgel v tej smeri. Med njimi je odjeknila eksplozija. Nemci so se pognali v divji beg proti kmetiji, ker so menili, da je v gozdu še vež partizanov. Po tem dogodku je odšel Slavko h komandirju Mirku in bolničarki Mari in jima povedal, kaj se je zgodilo. Komandant je strgal s sebe srajco in z bolničarko sta povila ranjenega Slavka. Naslednji dan so odšli na zbirno mesto, kjer se je zbralo že okoli trideset borcev. Komandant Mirko je poslal h kmetu Matičku ojačano izvidnico, ki je ugotovila, de je bila pri hiši SS kompanija, ki je takrat prvič v akciji. Hauptman kompanije se je bahal, da bo z golimi rokami polovil vse partizane na Svinji planini. Dogodek ph Matičku pa je terjal od Nemcev 6 mrtvih , in 10 ranjenih. Za kazen sta bila Hauptman in njegova enota poslana na boje e , Rdečo armado. : Po pripovedovanju Ignaca Zdovca zapi' 1 sal Zvonko Robar Marija Knez i Novoletno darilo ] Veliko starinsko hišo, obdano z lesenimi j ganki, je tisto leto pokril sneg skoraj do j strehe. Majhna, komaj vidna okna, pa so j tej hiši dajala nekak svečan videz. Vsako od njih je bilo pokrito z otroškimi obrazi, ki so strmeli v zasnežena pobočja, na lede-no skorjo, speljano čez reko Mežo, in nO j lesen mostiček, kjer so posedali lačni i*1 prezebli vrabčki, kot bi bili oni sami, če b> se prikazali na snegu. Bližali so se novoletni prazniki in vsak izmed nas otrok je takrat prav na tiho D 0 v nekem strahu pričakoval vsaj skromno darilce iz rok svojih bližnjih. 2e sama mi- ^ sel je bila lepa, dokler se ti čelo kar samO ^ od sebe ni zmračilo, saj smo predobro po-znali očetov mrki pogled. »Ne bodi zirana, ^ saj ni gnarja!« Tak je bil očetov odgovof ^ materi, zato smo se otroci oprijeli še zadnjo rešilne bilke. Oklenili smo se naše dobre, • vedno razumevajoče »bice«, ki nam je z3 j takratne težke čase pripravila mnogo vese-lja. Prej star, raztrgan bratov jopič, je bil n sedaj lepo zakrpan in topel, sestra je dobilo gl starinsko nekoliko podvihano krilo; »Ti v »Micej«, se je obrnila k meni »pa dobiš popravljene tiste močne visoke »punčke«, da te ne bo zeblo, ko bo treba po celem gaziti od doma v cerkev k veroučni uri. Zadnjo- . bart so bili gospod hudi in so rekli, da boi imela samo »štirko« iz verouka, saj si do- ^ slej manjkala kar dvakrat.« Danes — po tolikih letih — se rada spominjam in primerjam stare in nove čase' Ne samo popravljeni stari »punčki«, tudi ^ besede moje »bice« so bile tako tople, da v, me še danes grejejo in nikoli ne bom poza- g( bila izreka, da je skromnost najboljša šola za življenje. Gospodar in njegova žena pri Prcvaljniku Petelinu na Ludranskem vrhu, kjer je bila stalna partizanska javka Miroslav Osojnik j3ralec NEKAJ UVODNIH MISLI, STATISTIČNIH RESNIC IN SKLEPOV O BRALČEVIH POTREBAH IN ŽELJAH V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM V LETU 1977 »Ne laži! Svet je sit reklame in še resnic več ne verjame.« Janez Menart Veliko spoznanja pa trpke resnice in smeha skozi solze je v navidez šegavih Menartovih verzih iz njegovih Desetih človeških zapovedi. Na prvi pogled skoraj ne sodijo v zapis s takim naslovom, zato jih moram utemeljiti. REKLAMA. V vsakem leksikonu in enciklopediji bodo te čudeže XX. stoletja razložili približno takole: (francosko = re-clame, iz latinščine = reclamare — klicati, vpiti) — javno ponujati oziroma priporočati torej nekaj (s plakati, prospekti, oglašanjem ipd.); kot proizvajalci (ali posredniki!) na različne načine opozarjamo na privlačne lastnosti blaga (v našem primeru torej knjig, časnikov in časopisov!), da bi pritegnili pozornost kupcev (bralcev!). Tu Menartov sodobni epigram pridobi ostrino: Ljudje so torej tako naveličani vsega, da niti resnic ne verjamejo več, okrog njih pa vsemu navkljub, v posmeh plapolajo, visijo, kričijo in se šopirijo reklame. Bahave, preproste. Neokusne. Privlačne. Reklame, reklame... Svet je že zasičen z njimi, pa kljub temu obstajajo in bodo obstajale. Njihova eksistenca je veliko bolj večna od ubogega trajanja enega človeškega življenja. Absurd, ki kljub vsemu velja in ostane: Reklame so večne in bodo večne ostale, resnice pa bodo še naprej nebogljene in osamljene omahovale za obzorji našega spomina. In tako je (neke vrste) reklama kot logična posledica takih občekonkurenčnih odnosov postala tudi sestavni del kulture: 1. Na vse mogoče načine si knjižnični delavci prizadevamo, da bi našo dejavnost, ki slovi kot dejavnost posebnega družbenega pomena, popestrili, jo napravili kar najbolj privlačno, živo in aktualno, da ne bi bralnice in knjižni saloni samevali; da bi vanje privabili čimveč ljudi: bralcev, obiskovalcev prigodnih razstav in prireditev m uporabnikov drugega našega knjižničnega gradiva. Reklama torej zaradi ene same, bistvene želje: Da bi dobra knjiga postala neodtujljiva last široke družbe in vsakega posameznika v njej! 2. Lanskoletna akcija ČLOVEK — DELO — KULTURA je bila prav tako nujna, široko zasnovana reklama, ki je svoj namen in cilj dosegla: Prebudila je zanimanje za naše družbeno izobraževanje in privabila v knjižnice razveseljujoče število neposrednih proizvajalcev. 3- Prizadevanja UNESCA so leta 1972 rodila »Mednarodno leto knjige« z geslom »Knjiga za vse« in njegove naslednike, vsakoletne »mesece knjige«, ki z različnimi gesli »vabijo« bralce, naj bolj pogosto vsaj del svojega prostega časa namenijo tudi dobri knjigi. Letos smo si prizadevali pridobiti čim več novih in stalnih bralcev z geslom: »Knjiga išče bralca, bralec knjigo!« 4. Letošnja akcija Komunista »Družba in knjiga« je imela prav tako neke vrste nujen družbenopolitičen »reklamni« namen in cilj. Dobro knjigo naj bi približali delovnemu človeku-samoupravljavcu. Toda, kot je povedal predsednik Društva književnikov Slovenije in član CK ZKS tovariš Ivan Potrč: »V tej akciji (smo mislili) brano knjigo. Knjigo je treba približati delovnemu človeku, (saj) samo izobražen človek lahko oblikuje nove samoupravljav-ske odnose.« In naprej: »Ustvariti je treba takšno ozračje, da bo postala knjiga delovnemu človeku in občanu potrebna.« Družba kot taka, družbenopolitične, kulturne in vzgojnoizobraževalne organizacije so svojo veliko vlogo odigrale tudi v tem letu več kot uspešno! S številnimi, že prej omenjenimi velikimi akcijami in neštetimi manjšimi, so propagirale v obliki (če hočete) reklamnih, a žal nujnih gesel, da bi kar največ članov naše družbene skupnosti seglo po knjigi. Pri njihovih prizadevanjih smo torej prišli do osnove in jedra problema, do elementarnega, včasih tudi nekoliko samosvojega posameznika, uporabnika knjižničnega gradiva, odjemalca kulturnih dobrin — bralca torej! Bralca, ki mu je družba ponudila pod različnimi gesli toda z enotno oznako kvalitete enkraten izdelek: DOBRO KNJIGO. BRALEC, njegove želje in potrebe, njegove možnosti in nemožnosti pri iskanju zaželenega in potrebnega branja (strokovnega, znanstvenega, poljudnoznanstvenega, leposlovnega in drugega, namenjenega tudi osebnemu razvedrilu) bodo jedro tega prispevka. V njem bom torej analiziral s statističnimi podatki, ki veljajo seveda za našo občino, zahteve, potrebe in interese bralcev in odmev teh zahtev, potreb in interesov v naši nabavni politiki, ki naj bi jo oblikovale prav bralčeve želje, potrebe in interesi! In pa, seveda, kar je za bralca drugotnega pomena -— za nas pa ne! — naše finančne zmožnosti pri kupovanju in iskanju potrebnega gradiva. Jedro bo torej na prvi pogled videti suhoparno statistično naštevanje, bo pa nujno potrebno, saj se bodo z analizo teh podatkov iz njega izluščili bistveni sklepi, ki bodo vodili naše nadaljnje delo, programe in snovanja. 1. BRALEC — UPORABNIK GRADIVA Koroška osrednja knjižnica — Študijska knjižnica —- Ravne na Koroškem je za bralce in uporabnike odprta 67 ur na teden. Vsak delavnik je odprta od 7. do 19. ure, ob sobotah in pred prazniki do 14. ure. V popoldanskem času (po 14. uri!) je odprta torej 25 ur na teden. Zavedamo se dejstva, da moramo poživiti odprtost takrat, ko je delovni človek-samoupravlja-vec prost in ima vse možnosti, da uporablja knjižnično gradivo. V teh 25 urah smo v popoldanskem času od 1. oktobra 1977 podvojili dežurno službo. Bralcu-uporabni-ku sta torej v popoldanskem času na voljo z informacijami, nasveti in za izposojo dva knjižničar j a-knjižničarki v študijskem in družboslovnem oddelku (marksistični bralnici) knjižnice. Statistične resnice: a) Študijski oddelek Število obiskov V bralnicah je bilo 10.604 na dom si je izposodilo gradivo 2.317 ob lastnem gradivu je študiralo 2.400 Skupaj: 15.321 b) Marksistični oddelek V bralnici je bilo 5.340 na dom si je izposodilo gradivo 1.494 Skupaj: 6.834 Peca ab) V obeh oddelkih smo našteli skupaj 22.155 obiskov. c) Obiski v desetih splošnoizobraževalnih knjižnicah naše občine niso vračunani. Če torej prištejemo k številu 22.155 še povprečno število 15.000 obiskov v »ljudskih« knjižnicah, so v letu 1977 občani obiskali knjižnice 37.155-krat. d) Do sedaj smo se (zaradi kadrovske stiske pač!) zadovoljili le s podatkom, ki je označil OBISKE naših knjižnic. Tokrat smo šli za korak naprej. Zanimalo nas je, koliko BRALCEV je v preteklem letu obiskalo knjižnice. Statistika je manj razveseljiva: študijska knjižnica 10 splošnoizobraževalnih knjižnic 867 bralcev, Skupaj 2130 bralcev. 2997 bralcev. Od tega: — žensk — moških — mladine — odraslih 54 %, 46 %>, 52 °/o, 48 °/o. Analiza podatkov: Statistični koledar Jugoslavije za leto 1976 navaja za občino Ravne na Koroškem okroglo 24.000 prebivalcev. Skupno število obiskov v naših knjižnicah pa je 37.155. Se kar »dostojna« primerjava z republiškim povprečjem, ki pa je, žal, tudi slabo! Manj razveseljiv je torej drugi podatek. Število bralcev našim občanom ni v čast! Od 24.000 ljudi se je v letu 1977 zateklo po knjigo v knjižnice samo 3000 občanov. Res je, da so ti bralci prišli v knjižnice povprečno 12-krat letno, odprto pa ostaja vprašanje: Kje so drugi? Študijski oddelek V bralnicah je bilo izposojenih 26.100 bibl. enot, na dom pa 4.293 bibl. enot. Skupaj 30.393 bibl. enot. Marksistični oddelek V bralnici je bilo izposojenih 5.100 bibl. enot, na dom pa 1.510 bibl. enot. Skupaj 6.610 bibl. enot. V obeh oddelkih smo našteli skupno 37.003 bibl. enote. V desetih splošnoizobraževalnih knjižnicah je bilo izposojenih približno 31.200 bibl. enot. Skupaj so si torej bralci izposodili 68.203 knjige. P< Bi d; v Cc tc st čs m in P Č( k: v 53 % knjig so si izposodile predstavnice ženskega spola, 47 «/o pa moški obiskovalci. 51 %> izposojenih knjig je vzela mladina, 49 %> pa odrasli izposojevalci. (Za izhodišče sem seveda uporabil podatke od januarja do novembra 1977, ker v času, ko pišem ta prispevek, leto 1977 še ni zaključeno; pol leta kasneje objavljen prispevek pa bi morda izgubil aktualnost in trenutno tehtnost!!) Analiza podatkov: Ze v petletnem razvojnem načrtu sploš' noizobraževalnih knjižnic Slovenije, ki se je končal z letom 1975, smo predvideli tr> izposojene knjige na prebivalca, a takrat tega povprečja nismo dosegli nikjer v Slo* veniji. Taki so republiški podatki, ki ji*1 povzemam iz članka Ančke Korže-Straj' nar: Statistika o delu javnih knjižnic v letu 1975 (»Knjižnica«, XX/1976, št. 1—4, str. 229): Načrt Izposojenih knjig na prebivalca Realizacija Izposojenih knjig na prebivalca 1971: 1972: 1973: 1974: 1975: 3.114.000 3.633.000 4.152.000 4.671.000 5.190.000 1,8 2,1 2,4 2,7 3,0 2.947.400 3.227.400 3,427.550 3,828.528 3,838.908 1,7 1,9 2,0 2,2 2,2 Sklepna vprašanja: —' Ali ima velika večina občanov doma bogate knjižnice in zato (razumljivo) ne čuti potrebe, da bi iskala vire za informacije, izobraževanje in razvedrilo v javnih knjižnicah? (Znano pa nam je, da se knjige iz leta v leto dražijo v velikih skokih!) — Ali velika večina občanov knjig sploh ne potrebuje več in se je njihov izobraževalni proces ustavil, ko so dokončali študij, se zaposlili; pa se je v njihovih zrelih letih osebnostno izpopolnjevanje končalo zgolj s prebiranjem časnikov in časopisov? (Torej je še bolj upravičena velika družbena skrb, da bi z različnimi manifestacijami le privabili v knjižnice večino nezainteresiranih bralcev!) — Ali je torej le res, da manjka v knjižnicah prav srednja generacija! Generacija torej, ki je družbenopolitično in ustvarjalno najbolj aktivna, pa zaradi prezaposlenosti in (morda) tudi zaradi pehanja za pridobivanjem življenjskih dobrin preprosto nima časa, da bi del svojega vsakdanjika posvetila dobri knjigi? (V knjižnicah pa so še vedno naj zvestejši bralci šolska mladina, srednješolci, študentje; ljudje, ki ob delu izredno študirajo, in pa upokojenci!) To so najbolj pomembna vprašanja, ki ne bodo smela ostati nedorečena in jih bomo skušali še bolj utemeljiti ali pa ovreči v nadaljevanju sestavka. 2. GRADIVO V LUCI BRALČEVIH POTREB Izposojeno gradivo v naši občini odseva v letu 1977 take statistične resnice: Avtorica članka ugotavlja, da bi »podrobnejša analiza seveda lahko natančneje pokazala na vzroke, ki zadržujejo hitrejšo rast izposoje, vendar ... lahko med glavne vzroke štejemo pogosto neustrezen izbor literature, ki ni prilagojen novim potrebam bralcev in pa slabo odprtost knjižnic, ki dosegajo komaj 68 odstotkov potrebne odprtosti glede na dogovorjene standarde«. V naši občini izposojeno gradivo se počasi bliža temu minimumu uspešnosti, predvidenemu za leto 1975, saj iz števil3 izposoje (68.203 knjige) in povprečneg3 števila prebivalcev naše občine (24.000) dobimo 2,83 izposojenih knjig na občan3' Ta številka obljublja, da počasi in vztraj' no le uspevamo s svojimi prizadevanji, d3 bi izposodili kar največ knjig, da bi bik naši knjižni fondi živi in aktualni in da bi Od nekdaj mogočne Šisernikove domačije pod Goro je ostalo še samo znamenje... poskušali ustreči željam vsakega bralca. Po drugi plati pa nas podatek iz 1. točke, da je od 24.000 občanov prišlo v letu 1977 v knjižnice le 3000 občanov, skuša prepričati o nasprotnem! Teh 3000 bralcev si je torej izposodilo povprečno 22,7 knjig; po statistični relativnosti pa vseh 24.000 občanov le 2,83 knjige. Varljivost in relativnost statistike, ki torej kljub neangažira-nosti večine odseva zadovoljiv podatek, ki Pa bi bil tudi v republiškem merilu odličen, če bi z našimi akcijami pridobili v knjižnice vsaj še 10 odstotkov prebivalcev v naši občini! Ob zbiranju statističnih dejstev nas je zanimal tudi podatek, v kakšnem obsegu je koroška osrednja knjižnica uspešna v vsej koroški krajini (občine Ravne na Koro-' skem, Dravograd, Slovenj Gradec in Rad-- lje ob Dravi). Statistični zbiri so pokazali i take resnice: občina bralcev % Ravne na Koroškem 642 74 Slovenj Gradec 81 9,3 Dravograd 79 9 Radlje ob Dravi 60 6,9 od drugod 5 0,8 Skupaj 867 100 Velika večina (74 odstotkov) bralcev je torej iz naše občine; slovenjegraški občani so na drugem mestu z 9,3 odstotka, iz občine Dravograd jih je 9 odstotkov, iz Radelj ob Dravi je 6,9 odstotka občanov in od drugod 0,8 odstotka. Iz drugih občin Statistične resnice: Stroka 0 — Splošno. Bibliografije. 1 — Filozofija. Psihologija. 2 — Verstvo. Teologija. 3 — Družbene vede. 5 — Matematika. Prirodoslovne vede. 6 — Uporabne vede. Medicina. Tehnika ... 7 — Umetnost... Glasba .. . Šport.. . 3 — Jezikoslovje. Književnost. 9 — Zemljepis. Biografije. Zgodovina. Skupaj Analiza podatkov in nekaj sklepov: Razpredelnica kaže povprečno izposojo in nabavo knjig v letih 1973—1977. Kaj nam lahko povedo med vrsticami odstotki v gornjih stolpcih?? Eno je že na prvi pogled jasno: Naše izgrajevanje knjižnega fonda kar uspešno sledi potrebam bralcev m je torej bržkone smotrno! Smotrno seveda v danih razmerah! Pri tem moramo upoštevati »naravno danost« — tj. obvezne primerke (vse slovenske tiske), ki jih knjižnica po zakonu prejema. Ti pa že odločilno vplivajo na odstotek v prirastu knjižničnega gradiva, saj je razmerje med obveznim in kupljenim gradivom vsako leto približno 66 % : 34 % v korist obveznih primerkov. In tu se šele začne smotrno dopolnjevanje našega fonda. Z nakupi torej sledimo potrebam delavcem, tako da: ■ dupliramo (tripliramo .. .) tako slovensko literaturo, kjer en sam izvod ne zadostuje potrebam bralcev: to so predvsem duplikati učbenikov za višje in visoke šo-le, knjige s področja družboslovja — socio- prihajajo predvsem študentje (redni in izredni), ki v svojih občinskih knjižnicah ne najdejo vsega za študij potrebnega gradiva, in dijaki — med njimi prednjačijo naši gimnazijci, ki jim je študijska knjižnica postala drugi dom do odhodov avtobusov! Sklepi: — Nadaljevati moramo torej z že ustaljenimi oblikami pridobivanja novih bralcev, kot so priložnostne razstave knjig in revialnega tiska, stalna razstava novitet v velikem salonu knjižnice, organizirano vodstvo z razlago za šolsko mladino in mlade delavce ipd. —- Storiti pa bi morali še korak naprej, ki — žal — ni odvisen od nas samih, ampak od širšega kroga dejavnikov v splošnoizobraževalnem procesu. Mislim na organizirano usmerjanje mladine, ki končuje osemletno šolanje, v knjižnice. Mladi ljudje so v tem pomembnem in odločilnem življenjskem obdobju pogosto nepravilno usmerjeni. S primernim pristopom bi lahko tudi šolski delavci neprimerno več storili, da bi mladi ljudje s še ne povsem izoblikovanimi življenjskimi nazori del svojega prostega časa posvetili tudi pomembni življenjski sopotnici — knjigi! 3. UGOTAVLJANJE POTREB BRALCEV Poglavitna skrb vsake knjižnice je, da skrbno izgrajuje svoj knjižni fond. Izgrajevanje knjižnega fonda pa je zelo odvisno tudi od potreb bralcev. Izposoja Knjižnični prirastek 23% 10% 4 "/o 3% 1 % 1 % 21 % 21 % 9 % 10% 8 °/o 11 % 6 % 9% 22 % 24 % 7 % 11 % O O 100 % logija, marksistična literatura, ustave, ekonomska literatura ipd.; — nakupimo zlasti dovolj hrvatskih in srbskih strokovnih knjig: zgodovina, filozofija, marksizem, jezikoslovje in literarne vede, uporabne vede in metalurgija; — nakupimo temeljne in potrebne tuje priročnike: leksikografija, slovarji, literarna in umetnostna zgodovina, aktualni koroški tiski, razne strokovne knjige — medicina, metalurgija, tehnika in knjige množičnih žepnih izdaj leposlovja v angleškem, ruskem in nemškem jeziku. Sklenimo: Bralčeve potrebe pa so vendarle relativne! To relativnost bomo odgrnili v naslednji točki. 4. RELATIVNA POMEMBNOST BRALČEVIH POTREB Relativno pomembnost bralčevih potreb cmenjam zato, ker ne smemo in ne moremo mimo druge »naravne danosti« — mimo dejstva, ki usodno in neponovljivo vpliva na izgrajevanje našega knjižnega fonda. Približno 80 odstotkov vsega gradiva je slovenskega. Delovni načrti slovenskih založb so samo in predvsem tisti, ki usodno krojijo knjižni prirast tako obveznih primerkov kot tudi možnost izbora po potrebah bralcev. Upravičeno postavljamo vprašanje: — Ali so res založbe tiste, ki prve (od njih je odvisen nadaljnji razplet v krogu: založba — knjižnica — bralec!) v svojih delovnih načrtih res postavljajo bralčeve potrebe za primarne in odločujoče?! Ali pa še vedno kvarijo njihov okus in estetski čut tudi z izdajanjem takih del, ki dišijo po zaslužkarstvu, v svojem jedru pa prinašajo slabo, neaktualno in pogrešno branje?! Druga relativnost, ki ponuja dvom, nam pa čas za premislek in presojo, je tudi pomembnost teh virov. Res je, da z ugotavljanjem bralčevih potreb, ki jih lahko označimo s »potencialnimi« željami bralcev, strežemo in ustrežemo njihovim potrebam — pa nas mora vseeno še bolj zanimati: — Ali je tako potrebna in kupljena knjiga res dolgo v obtoku in postane potem nujno potrebno, temeljno in univerzalno ... in razvaline $ m i Počitek dopolnilo našega fonda ali pa je le trenutna »modna muha«, ki potem občemi na policah v arhivu? — Ali je potem res nujno, da rešimo problem z nakupom, če se izkaže, da knjiga ni več potrebna in bi bilo veliko koristneje, če bi tako bralčevo potrebo »pokrili« z medbibliotečno izposojo? — Ali gre pri nakupu res za knjigo kot vir informacij in ne le za obvezni učbenik za osnovne in srednje šole, ki bi ga morala v zadostnem številu imeti v svoji knjižnici vsaka šola? Res je: ta vprašanja bolj zadevajo nas, knjižničarje, kot pa bralce, pa bo vseeno koristno, če bodo tisti, ki bodo ta zapis vsaj preleteli, občutili, da ni tako enostavno strokovno in družbeno utemeljeno ugoditi vsaki želji in tako kopičiti nepotrebni knjižni fond, ki mu v nekaj letih grozi odpis v mrtvi fond knjižnice! O pravilnosti ali proti pravilnosti naše izbire pa bodo čez nekaj let pričali metri balasta na naših policah! (Koliko jih bo?) stih bralcev torej, ki jih še ni bilo v knjižnico, pa bi jih morda le privabili, če bi ustregli njihovemu zanimanju! 5. SPECIFIČNA POMEMBNOST BRALČEVIH POTREB V OBClNI RAVNE NA KOROŠKEM Se dve pomembni stvari sta, na kateri moramo (bi morali!) biti posebno pozorni pri izbiranju in vrednotenju bralčevih potreb. — Bralčevih potreb, želj in interesov ne moremo ocenjevati s posplošenimi količniki, ki veljajo v vsej Sloveniji. — Bralčevih interesov prav tako ne moremo posplošiti le na zahteve bralcev-obiskovalcev v knjižnicah: Poznati bi morali interese »potencialnih« bralcev — ti- Sklep: Naloga, ki se ponuja, je zahtevnejša. Z dovolj široko zasnovano akcijo in močnim kadrom bi morali prodreti v jedro našega samoupravljanja — v delovne organizacije v občini in tam od neposrednih proizvajalcev v obliki anket ali podobnega izvedeti, zakaj ne čutijo potrebe po obisku knjižnic, oziroma kakšne bi morale biti knjižnice, da bi zadostile njihovi radovednosti in vedoželjnosti! Težja, zaenkrat še dolgoročna naloga, ki pa jo bo nekoč le veljalo opraviti! Z re- zultati, ki jih bomo dobili na tak način bomo nedvomno lahko upravičili tehtefl izbor dograjevanja naših knjižnih fondov saj bodo podatki pritekli iz ljudskega osrčja. D 6. NAMESTO POVZETKA P: Nekaj grenkih resnic je bilo izrečenil1 predvsem v sklepnih vprašanjih, zato s( C£ mi zdi nujno potrebno, da bodo v zakljuC' ku dorečena. jn Namen statističnih prikazov in sklepo^ u, je bil pač ugotoviti, koliko bralcev v nas1 n< občini uporablja knjižnično gradivo. P® j-r tudi, kakšno je to gradivo. Številke ta niso bile blesteče! Statistiko pa bomo lahk° vsaj delno ovrgli z nestatističnimi dejstvi a) Povsod v Sloveniji (torej tudi P11 nas!) je že zlato pravilo, da se v knjižnic® vpiše en sam član družine in si potem iZ' ^ posoja knjige za vso družino. Tu statistik® odpove, ostaja pa upanje, da pridejo tore] na enega uporabnika, ki je vpisan v knjta nico, res vsaj trije, štirje člani družine, ki so prav tako aktivni bralci. jj b) Prav tako nimamo oprijemljivih pO' ^ datkov, ki se nanašajo na mlade bralce1 ^ torej, kakšna je izposoja in koliko je upo' j, rabnikov v številnih šolskih knjižnicah ^ sj naši občini. <3 c) Tudi podatki o živahnosti v železar' -y niški, rudniški in še kateri strokovni knjiž' R nici bi povedali, da se še več občanoV ^ vključuje v knjižnice! č) In ne navsezadnje — dejstvo je, da je p vplikn št.pviln nn.ših nhcannv st.nl n n in nb'* Analiza dejstev: — Občina Ravne na Koroškem je izrazit industrijski okoliš z železarno, rudnikom itd. Šole v občini so na ravni srednjih šol (gimnazija, tehniška šola) ali pa se dijaki vozijo v druge občine (ekonomska, medicinska, trgovska šola) in študentje v univerzitetni središči Ljubljano in Maribor. V zadnjem času se vedno več ljudi izobražuje ob delu na ravni srednjih, višjih in tudi visokih šol. Sklep: Interesi delavcev, zaposlenih v teh in podobnih organizacijah združenega dela, in potrebe dijakov in študentov (rednih in izrednih) bi morali biti za našo občino pač specifično vodilo za iskanje in dopolnjevanje »potencialnih« bralčevih potreb! In še o drugi pomembnosti: Sploh ni nujno, da so zahteve bralcev, ki knjižnice obiskujejo, stoodstotno vodilo za ugotavljanje potreb. Tako bi pač čisto enostavno potrebe obiskovalcev posplošili na vse občane! časno naročenih na redne in občasne knjiZ' n ne zbirke, serije priročnikov in drugih g strokovnih, leposlovnih in poljudnoznaH' jj stvenih knjig! Veliko občanov je vpisani!1 v »Svet knjige«, kjer jim je dobra knjig3 c, dostopna po znatno nižji ceni. Naj orne' ^ nimo samo redne zbirke Prešernove druž' p be, »Ljudske knjige«, »Zlate ptice«, »Zlate t| knjige«, Mohorjeve družbe, NobelovceVi q Sto romanov, Naše besede in še mnogi!1 n drugih. Večina jih še živi iz leta v leta n nekaj jih je že zaključenih (Sto romanoVi n Naša beseda), namesto njih pa se pojaV' ^ ljajo nove — nekatere razkošne, druge s skromne, v stilu žepnih knjig. Tu nam to' 0 rej ostaja upanje, da so knjižni zakladi V j zasebnih knjižnicah res tako bogati, dra' <; goceni in popolni viri informacij, da se r moramo zaenkrat pač sprijazniti z dej' c stvom, da taki občani ta trenutek dobre j knjige v knjižnici pač ne potrebujejo! j Ti zaključki pa polagajo pred knjižnične t delavce še veliko več nalog. Ugotoviti bo' t mo morali, kako tudi take potencialne 2 bralce privabiti v knjižnice in jim odkrit! č svet spečih zakladov tiskane besede, ki ga 1 v svojih zasebnih knjižnicah še ne premo' t rejo. 1 Če je v teh nestatističnih dejstvih vsa) 1 polovica resnice, potem tako dopolnjeni re^ s zultati res dostojno pričajo o kulturni volji j naše občine, da proces splošnoizobraževal' nega dela, ki se mora začeti že na deloV' 1 nem mestu neposrednega proizvajalca, Še , ni končan in da vliva upanje in zaupanje 5 in odpira še številne možnosti, ki jih bo ( treba sistematično odkriti in udejaniti. j Morda bo ponovno sklepanje kroga praV < naša akcija »Pogovori o knjigi in kulturi , z ljudmi iz ljudskega osrčja« — krog DE' ] LO—KULTURA pa bo spet aktivno skle' < nil ČLOVEK sam! ^ Dipl. inž. Mitja Šipek ZAPISKI S POTI PO ČRNI CELINI Zapisovati bi moral pričeti že prvi dan, pa nikoli ni bilo časa. Po napornem dne-j vu sem vsak večer kar padel na posteljo. , Sele danes, šesti dan potovanja, se mi je , čas kar sam ponudil. Ura je pol devetih po lokalnem času ali pol šestih po našem j in sonce stoji že visoko na nebu ter ne-I usmiljeno pripeka, na srečo se podijo pod ! nebom debeli oblaki, ki nekoliko ublažijo , tropsko pripeko. Sem na Sejšelskih otokih, l približno 1600 km vzhodno od vzhodne . obale Afrike. Včeraj smo poleteli iz Mom-j base in se po dveinpolurni vožnji nad In-( dijskim oceanom izkrcali na Sejšelih. Lep j zelen kuščar mi je prilezel na balkon, tu-! di njemu ni všeč, da je že zjutraj 29° C, kaj j bo šele opoldan. Ogromne kokosove pal-, me dajejo bogato senco, toda čim za tre-I nutek preneha veter z oceana, me oblije pot. Zal mi je, da sem zapustil afriško ce-, hno, toliko nepozabnih vtisov sem nabral, , da kaj podobnega najbrž na Sejšelih ne bom hvalil dneva pred večerom, tudi gra-(jal ne. Vendarle tukaj je vse tako evropsko in sfrizirano, tudi cene; edino, kar je drugače, je, da strežejo črnorjave kreolke. |'V prospektih pravijo, da so lepotice, no, , morda za koga, so pa že naše Korošice desetkrat lepše! i Dolgo sem razmišljal, ali bi se podal na pot v Afriko — na safari — potem pa sem se le odločil. Enkrat v življenju se ti ponudi taka priložnost, pa še na kredit, pa gremo. Če pa že v Afriko, pa še skok dalje na Indijsko otočje. Prvikrat se je zataknilo, ko sem po cepljenju proti koleri staknil pravo mini-kolero. Za nobeno ceno me nihče več ne pripravi, da bi se še enkrat cepil. Glede tega pa so tukajšnje oblasti zelo stroge. Tako vstop v Kenijo kot na Sej šele je mogoč le z veljavno mednarodno zdravniško izkaznico. Takoj nato je treba razmisliti, kaj bi vzel s seboj. Tu sem ga krepko polomil. Če bo še kdo potoval v safari, naj vzame s seboj eno samo lahko obleko in lahke čevlje, pa dve srajci, ki .iu lahko sam opere, in čisto nič drugega. Odličen safari komplet lahko kupi v Nai-robiju za pol tiste cene, kot bi jo plačal doma ali pri sosedih, pa še safari čevlje in klobuk zraven. Tako nabit kovček, kot je moj, je samo breme. Fotoaparat in fo-tokamera seveda spadata zraven, pa ni treba, da je super in zelo drag. Ko se voziš en dan po Safariju, si prav tako rdeče barve kot domorodci, ker tebe in vse, kar imaš, prekrije debela plast prahu, ki tudi aparatom ne prizanese. Mimogrede povedano, pa lahko za 350 šilingov (750 ND) kupiš v Nairobiju ali Mombasi že posnet 60 metrov dolg film o safariju — to je najceneje! Tako sem se torej odpravil na pot in ko sem zvečer stopil v agencijo INEX-ADRIa, je bila tam zbrana že kopica turistov, ki so se pogovarjali o safariju, kot da ga imajo doma na vrtu. Kmalu sem izvedel, da so pripovedovali o potovanjih okoli sveta, o Amazoniji itd. Previdno sem molčal, saj sem med njimi pionirček, prvikrat na tako dolgi poti kot turist. Ko smo uredili vse formalnosti, smo malo pred polnočjo poleteli z Brnika. Prvikrat sem se prebudil po slabih treh urah letenja, ko smo blizu tretje ure po našem času pristali v Kairu, da vzamemo gorivo. Na obzorju je rahlo svitalo in ko smo po polurnem postanku zopet vzleteli, je pred nami zažarela neskončna Sahara. Vsi sledovi civilizacije so izginili, le peščene sipine so se videle okoli in okoli. Tako dolgočasen pogled mi je kaj kmalu priklical spanec in po ponovnih treh urah, ko smo preleteli zopet 2000 km širok pas Sahare, oznani stevardesa, da se spuščamo na letališče Kartum v državi Sudan. Ura je bila po naše 6 zjutraj, sonce je žgalo in temperatura 32°, medtem ko je bila v Kairu le 15° C. Ogljenočrni Sudanci so bili prvo doživetje. Izkrcali smo se in čakali kako uro, potem pa nadaljevali pot. Vreme je bilo lepo in pod nami so pričele leteti zelenice, reke, pa spet pesek, vendar ena sama neskončna ravnina. Ob poldesetih naznani pilot, da se bližamo ekvatorju. Skok čez severno na južno zemeljsko poloblo vedno proslavljajo, tako na ladjah, pa tudi na letalih. Stevardese so postregle vsakemu z buteljko domačega merlota, agencija pa je podelila vsakemu diplomo ali spričevalo v spomin na ta let. Ob 10,07 je pilot ponovno opozoril, da bomo preskočili ekvator. In res, letalo se je zazibalo, se dvignilo in ponovno spustilo, da so nam želodci obviseli pod grlom. Skok je bil uspešen in čez dobre pol ure smo pristali v Nairobiju, glavnem mestu Kenije. Ura je kazala 10,30, treba pa jo bo naravnati na 12,30 po njihovem krajevnem času. Temperatura je samo 26°, Nairobi leži namreč precej visoko, okoli 1600 nad morjem. Carinski pregled je izredno strog, pa vendar mine še kar hitro, čeprav nas je vodič že prej opozoril, da bo treba potrpežljivosti, ker v Afriki čas ni zlato in ga imajo na pretek. Avtobusi so nas odpeljali na kratek ogled mesta, žal, zelo kratek. Nairobija pred 80 leti še ni bilo, bila je savana, tam kjer sedaj stoji moderno mesto z zelo okusno arhitekturo, po kateri bi se lahko zgledovali naši arhitekti. Tudi tu je beton, vendar komaj občutiš betonsko puščobo, tako domiselno je grajena. Sicer pa je Nairobi izključno upravno in trgovsko središče, kjer razen hotelov ni stanovanjskih stavb, poleg re-zidenčne stavbe in hotelov in visokih stavb. Malo neugodno deluje leva smer vožnje, ker pa ni pretirano veliko vozil, gre promet brez zastojev. Naenkrat zatulijo policijske sirene in tako mimogrede izrinejo vozila na stran. V črnem mercedesu se pelje mimo predsednik Jomo Ken-yata. To traja kako minuto in vse gre naprej po starem. Isti popoldan smo si ogledali še narodni muzej in kačji park. Muzej je naravnost vzorno urejen in najdeš v njem res vse od prazgodovine do danes. Zal je bil čas preskopo odmerjen. Ta muzej naj bi si podrobno ogledal vsakdo, ki potuje po Keniji, ker lahko tukaj vidi in zve vse, kar bo srečal na svoji poti od živali do ljudi in naravnih znamenitosti. Kačji park z nekaj sto primerki kač je prava zanimivost, vendar so pač kače v ujetništvu, ki služijo za ogled turistom, pa tudi molzejo jih na vsake toliko časa, to pomeni, da jim jemljejo strup za farmacevtske namene. Kače namreč na vsej poti po Safariju ne boš več srečal, vsaj upaš lahko, da ne, posebno, če nisi v vozilu. Po nekaj zapletljajih smo se razdelili po sobah v hotelu New Stainley v središču mesta. Najprej je bilo treba zamenjati nekaj denarja. Za 100 mark dobiš 430 šilingov, za eno pivo pa plačaš 4.5 šilinga ali okoli 10 ND. Ni pretirano, coca cola pa stane le 1,3 šilinga. Medtem ko v hotelu Spomini na poletje razen črnih natakarjev, ki vsi govorijo določeno vrsto angleščine in so evropsko vljudni in ustrežljivi, nimaš občutka, da si v Afriki, pa te takoj zunaj hotela obsuje množica beračev in neverjetno veliko število pohabljencev, ki silijo vate z »jambo!«, kar pomeni »halo« ali pa tudi »dober dan«. Gorje, če se usmiliš enega, potem se drugih ne rešiš. Njihovi obrazi niso nič kaj zabavni, saj so člani plemena Masai, ki je slovelo kot najbolj bojevito v Afriki. Nekateri so nas opozarjali, naj se sami zvečer ne oddaljujemo od hotela, ker se je že zgodilo, da se je kdo od turistov s takega sprehoda vrnil nag in bos. Drugo jutro so nas razdelili v skupine. Tisti, ki so se prijavili za veliki Safari, to pomeni, da bodo 8 dni potovali samo po narodnih parkih, so lahko ostali še v Nai-robiju, druga skupina, ki se je prijavila za mali Safari 3 dni in Sejšelske otoke 6 dni, pa je v kombijih po pet odpotovala takoj zjutraj proti tanzanijski meji. Kenija meri približno toliko kot tri Jugoslavije in leži ravno v ekvatorskem pasu. Nedaleč od Nairobija se dviga najvišja gora Afrike Kilimandžaro, 5895 m; vedno je pokrita s snegom. Druga naj višja gora Kenije Mont Kenia, 5199 m, na vzhodu meji približno 400 km od Nairobija na Indijski ocean, na zahodu jo zapirajo pragozdovi Konga, na severu pa pustinje Etiopije, Somalije in Sudana. Kenija ima 15 rezervatov ali narodnih parkov, kjer so živali in vsa narava pod zaščito. Največji park Tsawo meri po dolžini toliko kot dve Sloveniji skupaj. V teh parkih ni dovoljeno loviti, niti ne smejo tam živeti domorodci — če to res spoštujejo, je seveda vprašanje. Vstop v park je dovoljen samo skozi vratarnice, seveda pa vanj lahko prideš kjerkoli, saj ni okoli nobenega plotu — če si upaš, pa ne zaradi prepovedi oblasti, temveč zato, ker bi po kakem kilometru ekspedicije verjetno končal v levjem žrelu ali pa bi zaspal ob mambi. Kljub temu pa grozi redkim živalskim vrstam iztrebljenje zaradi organiziranih band divjih lovcev, ki posebno vneto iščejo nosoroge, saj njihove rogove kupujejo Arabci po ceni kilo zlata za kilo rogov. Na poti skozi Tsawo smo videli ubitega nosoroga brez roga, ki so ga do polovice raztrgale hijene in jastrebi. Cesta iz Nairobija do Mombase je asfaltirana, mi pa smo kmalu zavili proti jugu po prašni makadamski cesti. Sledovi civilizacije so hitro izginili, le dim edine cementarne blizu Nairobija nas je še spominjal na 20. stoletje. Redki Masaji so pasli ob poti svoje črede in v savani si lahko onazil z bodičjem ograjene vasice — nekaj kolib, narejenih iz trsja in ometanih z blatom, visokih kot moški, nekatere so bile pokrite s travnato streho in nekatere najbolj »nobel« celo z valovito pločevino starih bencinskih sodov. Tako pločevino smo srečevali po vsej poti do oceana in še na Sejšelskih otokih. Voznik, sicer črnec, pa ne Masai, nas je opozarjal, da v primeru potrebe — to se lahko vsakemu pripeti — naj ja ne prestopimo roba ceste. Po ogledu kačjega parka takih želja nihče od petih belih potnikov ni imel. Vročina je bila neznosna, vendar smo vetrič lahko poljubno regulirali z odpira- njem oken, seveda pa smo bili zato pokriti z debelo plastjo rdečega prahu. Vsa zemlja v savani, razen v vulkanskih predelih, je svetlo do temno rdeča. Sedaj ko je suša, je vse v prahu, od aprila do junija, ko je nepretrgano monsunsko deževje, pa tečejo po savani krvavordeče reke. Čez štirinajst dni se menda začne zopet deževna doba, sicer nekoliko krajša, torej smo ujeli zadnji ugodni čas suhega vremena. Visoki, večmetrski termitnjaki štrlijo iz zemlje kot pravljični gradovi z mnogimi velikimi in majhnimi stolpiči. Dvigajo se iz suhe trave in med polomljenim osušenim drevjem kot v pravljici. Po kakih treh urah divje vožnje smo izstopili v vasi Namanga. To je prava masajska vas, delno preurejena za ogled turistom. Tam stoji čudovito izdelan motel »lodge«, okoli njega pa tako cvetje, da si ga lahko samo v pravljici predstavljaš. Narava je tej divjini zares darovala vse v največji meri. Najlepše cvetje, najbolj divje živali in največjo revščino, ki si jo človek more zamisliti. Dve uri postanka in med tem časom je bilo kaj videti. Masajci, čokoladno rjavi, z dolgimi obrazi in gladko obritimi glavami pa tenkimi in krivimi nogami, okrašeni z najbolj pisanimi ogrlicami in uhani, ter odeti v rjavordeče toge in z obveznimi sulicami v rokah, so nam odplesali zanimiv bojni ples. Resda je prirejen za turiste, vendar nimamo razlogov, da ne bi verjeli v njegovo pristnost. Pustili so se celo slikati, čeprav na vhodu v vas piše, da je slikanje Masajcev prepovedano. Ko smo skušali slikati tudi druge, je le malokomu uspelo, pa še to za velik denar, vsaj 10 šilingov. Masajci namreč mislijo, da jim vzameš del duše, če jih slikaš, zato tega ne dovolijo, čeprav se jih je civilizacija že prijela. Da je tako, lahko ugotoviš nekaj metrov niže, kjer na primitivnih stojnicah prodajajo vsemogočo ropotijo domače obrti, od lesenih mask in ogrlic — med njimi so lahko tudi zelo dragocene — pa do bobnov, sulic, nožev, ščitov, vsega s niti zapomniti ni mogoče. Pravilo je, d moraš ponuditi ravno polovico manj, k0 pa zahteva. Masajci so neutrudni meš* tarji, za vsak šiling se borijo v polomije* angleščini, v glavnem pa žlobudrajo s V* jezik, ki ga nihče ne razume — svahili j1 namreč jezik domorodcev, vendar pOS* mezna plemena nimajo z njim nikakrš*1 zveze. Masajce smo srečevali še kakih l®1 kilometrov na poti skozi savano. Masa]1 so nekakšni potomci plemena Bantu, ve* dar verjetno mešanci med Arabci, ki 51 počasi prodirali od vzhodne obale v cel*' no, in pravimi črnci, zato je tudi njihoV' koža čokoladne barve. Še danes živijo *‘ izredno nizki stopnji civilizacije, moški' svojih skupnostih in ženske v svojih. Ze* ska je do svoje zakonske zveze svobod*' in se lahko veseli s katerimkoli fantom, z* to smo na poti videli Masajke 14 ali let, ki so obvezno nosile malega Masaji ka na hrbtu. Le črna glavica in stopal* so štrlela iz toge in slabotno je čivkal, & ti enega nisem slišal jokati, če pomisli*1 kako mu je moralo biti vroče v cunjal in tesno ob materinem telesu pri 40° C, ko likor je kazal barometer v senci. Pravij0 da Masajci jedo travo, mešano z mleko* in kravjo krvjo, ki jo vsake toliko čas* puščajo kravam na vratu. Vsak Masaj*1 mora dokazati, da je sposoben za vojšč* ka, ko dopolni 15 let. Za dokaz mora sa* ubiti leva, seveda s sulico, in ko smo vpr*' šali enega teh let, če že ima svojega leva je ponosno pritrjeval: »Simba, simba«, ka1 pomeni v jeziku Masajcev lev. Ko se pe lješ skozi savano, srečuješ osamele Masa]' ce, v glavnem po dva skupaj, ki sta vedn* oborožena s palico in sulico, pa je vseeno ali paseta čredo ali gresta na lov. Za im*' nitnega Masajca velja tisti, ki ima ka1 največjo čredo in čim več žena. Zene š< vedno kupujejo in tudi najbolj grda stan* pet krav. Če pa se loči, kar je v navadi mora razočarani mož krave vrniti ženil* družini. Koliko teh domorodcev živi v sa-vani, niti vladna uprava ne ve. Masajci s* Obok na kleti Špancrjcvc domačije kljubuje zobu časa še po tridesetih letih pa tudi malo menijo za državo in živijo po svoje. Po pesku nabirajo draga kamne — rubine, ahate — in jih skrivoma po-uujajo turistom, če jih srečajo na poti. Morda bi naredil imenitno kupčijo, če bi poznal drago kamenje, ko je še neobdelano. Zanimivo je, da vsak Masajec, ki ga tako srečaš ob cesti, zna nekaj besed angleško, seveda samo tisti, ki živijo v vaseh blizu ceste in ki pridejo v stik s civilizacijo. Ko sem ga vprašal, koliko hoče imeti za rubin, mi je dopovedoval »twenty, twenty«, šele po dolgem razpravljanju in s pomočjo tolmačev, ki so se nabrali okoli, pa ravno tako niso znali več kot nekaj besed, in z obilnim kriljenjem rok, smo ugotovili, da hoče imeti za štiri kamne dvakrat po dvajset šilingov. Če so to pravi kamni, je skoraj zastonj (100 ND), toda kaj, ko se ne spoznaš na to. Možakar namreč ni znal šteti in je vedel le, koliko je »twanty«, pa se mu je zdelo, da bi bilo dovolj dvakrat toliko. Po poldrugi uri vožnje po razdrapani makadamski cesti naš kombi še vedno ni razpadel. Pričeli smo občudovati to vozilo in menili, da je najmanj landrower, pa je bil le datsun. Japonci so preplavili črno celino z avtomobili in elektroniko, povsod vidiš le njihova zastopstva, sedaj pa sem dobil rešpekt pred to firmo. Gorje, če ti kaj odpove na taki poti! Tudi če se izprazni guma, ostani v vozilu, dokler ne pride za tabo ali tebi naproti drugo vozi- lo. Nekdo mora biti na straži, da te ne poboža kak levček, saj je tako dobro skrit v grmovju, lahko le nekaj korakov od ceste. Če pa pride do večje okvare vozila, ni druge pomoči kot čakati v avtu, dokler ne pride kakšno drugo vozilo, da se presedeš, pokvarjeno pa prepustiš savani. Nič manj neprijetno ni, če ti pride na pomoč kak blodeči Masajec s sulico. Ko sem tako razmišljal in so mimo mene leteli termitnjaki in suhe akacije, na katerih visijo ptičja gnezda kot grozdi, se mi je zazdelo, da v neskončni daljavi vidim jezero. Da, prav razločno ga vidim in v njem jasne obrise dreves in hribov. Torej ima navidez suha savana le zadosti vode. Potem pa se iz jezera naenkrat dvigne steber dima, pa drugi in tretji, prvi izgine. Bilo je videti, da tovarniški dimniki bruhajo gost dim pod nebo, toda kako, ko pa ni nobene industrije v savani. Na zemljevidu je razvidno, da se peljemo mimo področja z natronskim jezerom, toda to leži daleč od tod in ga ne moremo videti. Lužnata voda izhlapeva in zrak se menda tako nasiti s to paro, da dobi posebne lomne sposobnosti v različnih zračnih plasteh, svetloba se postopoma lomi, tako da se slika popolnoma obrne — videli smo pravo »fato morgano«. Kako grozljivo mora biti spoznanje do smrti žejnega popotnika, ki natančno vidi modro jezersko vodo in ob njej palme, ko pa pride do tja, ga čaka sam suhi pesek. In tisti dimniki — vrtinci vetra od časa do casa dvignejo pesek s tal, zato so se pojavljali dimi sredi jezera — čudovita prevara narave! Savana se je počasi redčila, le suh pesek Je naokrog in posamezni šopi trave gostijo skupinice gazel, ki nas spremljajo že na vsej poti od Nairobija. Kakih 100 metrov °d poti nepremično strmi v nebo velika žirafa. Kot napol podrt televizijski stolp štrli njena glava nad savanskim grmičjem, ki le redko zrase nad 2 do 3 metre. Le posamezna drevesa segaj a do 10 metrov v višino in imajo vsa brez izjeme ravno pristriženo krošnjo. Žirafa s svojo za-vidno višino 4 do 5 metrov štrli daleč nad savansko grmičje nepremično v nebo. Peljemo se mimo primitivnega letališča sredi savane, kamor se najbrž vozijo petični lovci in šejki s privatnimi letali, potem pa se ustavimo v »Ambosseli lodge«, prvi postojanki pred vhodom v rezervat Amboc-seli sredi domovine Masajev. Taki lodgi so neke vrste prehodni hoteli, kjer gostje prenočijo eno ali dve noči v bungalovom podobnih stavbah na robu rezervata. Vsi po vrsti so zelo okusno in v stilu pokrajine urejeni z vsem evropskim udobjem, toplo in mrzlo vodo, air condition in lastno električno centralo na diesel agregat. Po večini morete tam tudi telefonirati, resda le po brezžični zvezi, pa vendar gre. Hrana je silno pestra, vendar samopostrežna in hladna, razen kave in čaja, ki je zastonj. Koliko vsemogočih solat in sadja ter sokov, o katerih še nikoli nisem slišal. Taka izbira bi bila v ponos vsakemu našemu hotelu A kategorije. Pol-drugourni odmor smo rabili, da smo zložili prašno prtljago v sobe, se najedli in kdor ni zamudil, posneli družino slonov, ki so prišli na napajališče kakih 50 metrov pred teraso. Nikakršnih plotov ni vmes, le vrsta ostrorobega vulkanskega kamenja omejuje rezervat od lodge in prav tam stoji napisano opozorilo, da je strogo prepovedano prestopiti to mejo. Zakaj je divje živali ne prestopijo, ni jasno, menda si ne upajo stopiti na ostro vulkansko kamenje. Sloni dejansko niso prestopili te meje, tudi ogromni ptiči marabu so mejo spoštovali, le razposajene opice so dogovor prelomile in proti večeru in še posebej zgodaj zjutraj trumoma navalile med goste pa na strehe. Materam so se malčki z neverjetno močjo prižemali na trebuh, tako da je lahko skakala, kakor je hotela, pa ji ni padel na tla. Okna v sobe je treba zapreti, ker se mimogrede znajde kradljivka na oknu in ukrade vse, kar ji pride pod roke. Po kosilu smo se odpravili na pravi safari. V vsako vozilo je prisedel ranger v uniformi. To so uradni čuvaji rezervata, nekakšni logarji. Poleg teh pa ima rezervat zaposlenih še mnogo Masajev, ki oprav- Brcze na Rimskem vrelcu Ko veter piha ljajo najrazličnejše posle, stanujejo pa v naseljih na robu rezervata. Na vhodu v rezervat piše na veliko: »Vstopate na lastno odgovornost« in pa: »Ne zapuščajte vozila«. Kombi je izdelan nalašč za safari, tako da se streha dvigne za dobrega pol metra in obiskovalci lahko snemajo okolico, pa so pri tem »dobro« zaščiteni. Ran-gerji dajo še zadnja opozorila — ko pridemo v bližino divjadi, naj govorimo čim tiše, da se ne splašijo. Komaj zavijemo po prašni poti preko ravne peščene plošče do zaraslega travnika, kombi ustavi. Kakih pet metrov pred nami se v senci preteguje levja družina, 20 metrov na desno pa druga, še bolj številna. Napetost narašča in kamere brnijo. Kmalu zatem pride drugi kombi in tretji, tako da je bila levja družina čisto obkoljena. Lev se ni zmenil za vsiljivce. Malomarno je mežikal v vroče afriško sonce. Ko so se kamere že povesile, pa si je gospod lev poželel svoje prijateljice in jo pohotno vzel pred očmi publike, ki je v smrtni tišini opazovala to idilo in če me kamera ni izdala, mora biti ta »ljubezen v savani« vidna na platnu. Tisočglave črede zeber, bivolov, gazel in antilop so se podile po peščeni stepi in dvigale oblake prahu. Neverjetno je, da more na razmeroma majhni površini vzdržati na tisoče živali. Vozač je zapeljal s poti na pesek in vozili smo se med grmovjem in polomljenim drevjem. Tu in tam je videti od sonca osušeno in od jastrebov in hijen obrano okostje manjših živali pa tudi bivolov, zeber in celo slonov. Kot da smrt nenehno preži nad razgreto savano. Pojavita se kapitalna divja prašiča, ropot motorja ju niti najmanj ne zanima. Potem peljemo mimo izvira. Vse okoli je bujno zeleno. Izvir se po nekaj deset metrih spremeni v močan potok. Divjad se naravnost drenja na bregovih. Med bufali in zebrami se pase nekaj ton težak vodni konj, malo dalje se zibljejo orjaška slonova telesa, zopet osamljen lev, pa družina vitkih gepardov, menda edinih v tem parku, pa spet nepregledne množice vseh mogočih živali, čreda žiraf ob vodi pa trop vodnih ptičev. Dve uri je minilo, kot bi trenil. Ob 6. uri zvečer je treba oditi iz parka, kajti ponoči ni dovoljeno nikomur ostajati v njem. Rangerji lahko streljajo na vsako sumljivo stvar. Sicer pa, kdo bi si le upal ostati tam, še v vozilu ne, kaj še zunaj njega. Takle kombi je le jalova zaščita. Ce lev samo malce zamahne po šipi, je že vozač in lahko počne, kar hoče, malo večji slon ali nosorog prevrne vozilo in ga zmečka kot igračko, le nadležnim opicam lahko ubrani norčije in pa kačam, da jih turisti ne bi pohodili. Sedaj nam je popolnoma jasno, čemu taka opozorila glede varnosti. Vsi so imeli še v spominu film »Poslednji krik savane« — dokumentarec o turistu, ki si je upal preblizu leva, da bi ga snemal, njegov konec pa je snemal kolega pred očmi njegove družine. Rangerji so vedeli povedati, da ne mine leto brez nesreč, kljub vsem varnostnim ukrepom. Na vsej tej poti nismo smeli stopiti iz vozila, ko pa se je storil mrak in je divjad pričela prihajati na napajališče, smo še z dvakrat večjim spoštovanjem opazovali temačno savano ob odlično prirejenem pikniku na ta večer. Crni kuharji so na »rošti-lju« spekli take specialitete, da se mi o njih nikoli prej niti sanjalo ni. Ali je bilo meso od zebre ali od bivola, mi je vseeno, zelo okusno je bilo. Ta dan je bil tako utrudljiv in obenem razburljiv, da smo pospali kot ubiti, temperatura pa je ponoči padla kar na 15° C, tako da nas je ptičji zbor naslednje jutro prebudil kar v mrazu. Sonce prične vstajati ob 6. uri in vrhovi Kilimadžare skrivnostno zažarijo v večnem ledu in snegu. Jutro vstane brez oblačka, toda kaj kmalu Kilimandžaro dobi megleno kapo in se je ne znebi ves dan. Opice imajo svoj direndaj okoli hiše. Po obilnem zajtrku zopet naložimo kovčke ter se odpeljemo dvesto kilometrov dalje skozi savano do postaje Kilaguni lodge. Pot je bila naporna pa zelo zanimiva. Ves čas pelje po ozemlju Masajcev, včasih je treba obiti podrt most in zapeljati čez izsušeno korito potoka, če pa je v njem voda, so v bližini gotovo tudi Masaji. Njihove vasi so raztresene po vsej savani, ena pa leži prav na poti. Kot povsod, kamor so stopili Evropejci, je tudi ta vas že pokvarjena. Številne stojnice na vsaki strani ceste ponujajo, kar si lahko izmislite in zopet se prične barantanje, ki se zavleče skoraj celo uro. Turisti hočejo slikati mlade domačinke, pa ne smejo, ker ne pusti »gorila« tudi za denar ne. Le kdor je uspel na skrivaj sprožiti, je odnesel spomin na to zanimivo srečanje s pravimi domorodci, ki se jih je civilizacija komaj dotaknila. Potem se pa zaplete okoli neke turistke. Ne vem, kako že, menda ni plačala, kot je obljubila. Zmeraj več brbrajočih Masajk, potem pa še dedcev se je zbiralo okoli in nekako na horuk smo jo spravili v vozilo in jo odkurili, dokler so bile gume še cele. Živali so le redke, na skali sedi opičjak in lovi bolhe, potem še kaka gazela, ko naenkrat opazim, da je teren vedno bolj posejan z vulkanskimi skalami in ostroro-bim kamenjem. Prišli smo na vulkansko področje, ki se vleče vsaj 100 km daleč proti Mombasi. Teren je vedno bolj neprehoden, dokler se ne sprevrže v pravo sliko sodnega dne. Vulkanske skale, skrižem razmetana polomljena in izsušena drevesa, šopi suhe trave in čisto črna tla. Tu skozi ne bi peš prišel niti sto metrov, le cesta se je prebila z buldožerji skozi to strahoto. Potem se dolina odpre in pred nami se razgrne ogromna ploščad ogljenočrne lave, na kateri ne raste nikakršna rastlina. Slika, ki sodi samo še v fantazijske romane. Prah, ki se dviga, je popolnoma črn in tudi mi smo na las podobni domorodcem. Srajce v kovčku so črne, pljuvamo črno slino, vroče pa je med temi vulkanskimi skladi tako kot v črnem peklu. Ko se po polurni vožnji po črni moreni svet končno odpre in savana zopet dobi svojo podobo, naletim na napise »pozor, sloni«. Tak napis te pač opozori, da ne izsiljuj prednosti, ker jo ima slon in ne ti. Še malo in pred nami zraste čudoviti »Kiloguni lodge«. Ta motel stoji sredi savane in je na eni strani obdan z obzidjem in bodečo oviro, na zahodni strani pa je terasa po vsej dolžini dvignjena za nekaj metrov in nudi odličen razgled proti savani in kakih 50 metrov oddaljenim napajališčem. Pri vstopu v kamp te pozdravi krdelo kuščarjev in martinčkov vseh vrst in barv ter množice podgan brez repov, ki niso manjše od naših mačk. Očitno so zelo miroljubne, pravijo, da lovijo kače. Po izdatnem kosilu in kratkem počitku v bungalovu, z balkonom proti savani, smo se podali na ogled največjega parka Tsawo. V tem parku je mogoče videti krdela opic, ptičev in redke vrste antilop. Pot nas je vodila skozi dolino, ki močno spominja na wester-ne. Ogromni skladi rdečih skal so naravnani drug na drugega. Tu in tam se pojavi skupina slonov, pa spet po dve, tri žirafe, na tej poti smo opazili ob izviru tudi ubitega nosoroga in nekaj ogljenočrnih bivolov. Sicer pa nudi največ užitka razgibana pokrajina. Sonce se je nagibalo že k zatonu, ko smo se bližali kampu. Živalski vrvež je bil vse večji. Višek pa smo doživeli po večerji na terasi, od koder se vidi osvetljeno napajališče, ki ga čez dan obiskujejo samo krokarji, opice in marabuji. Masaji so postali razburjeni. Simba! Eden je videl leva na cesti pred kampom. Ko je padel popoln mrak, so se počasi prikazale mogočne postave levov. Kar sedem jih je bilo. Prišli so do vode, nekaj časa krožili okoli luže, nato pa izginili v temo, pa ne za dolgo. Iz goščave so pridrveli štirje bivoli, za njimi pa levje krdelo. Že smo mislili, da bomo videli pokol, pa so bili bivoli hitrejši in levi so opustili lov ter se počasi umaknili v temo. Dolgo časa ni bilo opaziti ničesar, le kak šakal se je sprehodil ob vodi in zopet izginil. Potem pa so se v mraku prikazali z leve sloni, kakih 15 jih je bilo, kmalu nato drugo krdelo z zahodne strani in nato z vzhodne. Čreda slonov je dobesedno prekrila savano, 55 smo jih našteli. Vsakikrat, ko pride novo krdelo, stopi največja žival iz prvega krdela naproti in po nekaj minutnem »pogovoru« jih pospremi na zbirališče. Tukaj vlada železna disciplina. Najprej se napijejo največje živali, šele nato manjše in tudi čakanje ob skali je dovoljeno najprej večjemu, šele nato pride na vrsto manjši. Sloni so se pririnili tik ob teraso, vendar z zelo miroljubnimi nameni. Tak slonji kongres traja vsaj nekaj ur. Sloni se komaj vidno premikajo in se leno napajajo, stikajo glave, največji pa stoji kakih 50 metrov stran na straži. Končno da povelje za odhod in skupine se disciplinirano umikajo v smer, iz katere so prišle, kot da se valijo tanki po bojišču. Ko sem se ob treh zjutraj prebudil, so pod mojim balkonom sestankovale nove skupine in šele proti jutru se je savana popolnoma umirila. Le ptičji vrvež ne preneha nikoli. Sloni so se v rezervatih tako zaredili — menda jih je čez 20000, da so se odločili i za odstrel, ker bi sicer postopoma uničili ■ savano, saj ogulijo skorjo z dreves, ki se ! jmto posuše. Podobno škodo delajo zelo • številni povodni konji, ki so se prav tako razpasli, da jih lahko srečaš v vsaki mla-kuži. i Zarana smo naslednje jutro zapustili lod-, ge in se odpeljali mimo vulkanskih kra- • terjev proti Taita Hillu. Zopet so se po- i navijale enake slike — sloni, žirafe, ze-I bre in osameli lev v senci akacije. Napisi opozarjajo: »Pazite — levi!« Masajske vasi so izginile. Savana je po- - polnoma neobljudena. Ustavili smo se ob 1 izviru sredi vulkanskega pekla, vendar je , lavo vsaj delno prerasla savana. Okoli iz- - vira je bujno zelenje. Voda ne izvira, tem- - več bruha iz notranjosti zemlje. Od parki-i rišča do izvira in ob izviru je treba ho- ' diti peš, prvikrat smo smeli v savani iz j vozila, vendar takoj naletimo na opozorilne table: »Oglej si hitro in se vrni čim- - Prej. Vstop na lastno odgovornost«. Pa - zopet druga tabla: »Ne prestopaj te meje, ' Pozor, krokodili«. Nekaj metrov od izvira ' molijo iz vode nosovi, oči in ušesa povodnih konjev, na breg pa se nobenemu ne i ljubi. V vodi pa plavajo ogromne ribe akvamarin modre barve. Končno po nekaj sto metrih opazim krokodila, ki se stiska ob obrežju, vendar zaman čakam, da bi se skobacal na suho. Turisti so resno vzeli opozorilo in so se kmalu vrnili k vozilom. Tako vneto sem snemal, da še opazil nisem, da sem ostal sam. Čuden občutek te prevzame, ko si tako sam na ozki stezi, na desni povodni konji in krokodili, na levi suha savana s kačami in levi, pred tabo čreda zeber ob vodi in po drevju vreščeče opice. Kar oddahnil sem si, ko sem zagledal naše masajske vozače in uslužbence rezervata, ki te najpozneje deset minut po dogovorjenem času gredo iskat. Deset minut je lahko usodna doba v savani. Od tod dalje se je cesta vila skozi pravi pragozd polomljenih dreves, suhe trave in nekaj metrov visokih termitnjakov. Razen že znanih živali smo srečevali še redkejše vrste antilop in gazel, kot je dik-dik, ter osamele noje, ki pa se ne približajo vozilu. Očitno so med vsemi živalmi najbolj plašni. Cesta se vzpenja v ravni črti do vrha hriba. Take ceste delijo savano na različne revirje, na križiščih pa so smerokazi, ki povedo, v kateri revir rezervata pelje cesta. V lodgih so tudi po-tokazi, kjer lahko izveste, katere vrste živali boste v določenem revirju najverjetneje srečevali. Seveda pa tudi lovci s kamerami nimajo vedno sreče — kot lovci s puškami ne. Izstopili smo iz območja rezervata Tsawo-west in vstopili v obljudeno pokrajino ob edini železnici, ki pelje iz Mombase do Nairobija. Angleški kolonizatorji so jo izmerili že leta 1892, z delom so pričeli 1895. in 1899. je dosegla Nairobi, leta 1931 Kampalo in leta 1965 Kasese. Gradili so jo indijski delavci in mnogi so tam za vedno tudi ostali kot žrtve ljudožerskih plemen, nekateri pa so se pomešali med domorodce. Železnica do Nairobija je stala skoraj osem milijonov funtov in leto 1899 je tudi rojstno leto Nairobija. Po enotirni progi vozi stara parna lokomotiva z dvema ali tremi rdeče pobarvanimi vagoni, prava idila, ki jo lahko vidimo samo še v filmu. Na Taiti Hillu stoji razkošen hotel z bazenom — no, bazeni so v vseh lodgih — lastnik pa je belec, razen v Keniji. Postrežba je vzorna, cene zmerne, strežejo pa črnci — moški kot po vsej Keniji, vendar ne Masaji, temveč ogljenočrni, s pravilnimi obrazi in lepo postavo ter gostimi, na drobno valovitimi lasmi. Po kosilu so nam ob spremljavi bobnov odplesali nekaj črnskih plesov v slikovitih nošah in v krilih iz tropske trave. Temperament teh plesalcev je vse kaj drugega kot Masaj cev, ki s svojimi sulicami vedno delujejo nekoliko ubijajoče. S slikanjem tu nismo imeli težav, pa tudi časa ni bilo dosti, saj smo kmalu po kosilu zopet odrinili v Tsawo park do lod-ga »Salt liok«. Na poti nas je ustavila čreda slonov in ni kazalo drugega kot čakati, da se spravijo s poti. Lodge »Salt liok« je zanimiva gradnja na stebrih. Bungalovi pa tudi terasa stojijo na nekaj metrov visokih zidanih stebrih, napajališče je praktično pod nami in živali se sprehajajo ob in pod nami, do napajališča pa vodi še podzemeljski rov s stekleno kupolo, tako da si zaščiten lahko sredi med živalmi, ne da bi te opazile. Na vhodu v lodge stoji opozorilo »Ne govorite glasno«. No, tako dobesedno se tega pravila nismo držali. Angleži pa še manj. Napeto smo pričakovali, kaj nam bo prinesel večer, pa smo bili rahlo razočarani. Razen obveznih slonov nismo imeli obiskovalcev, zato pa se je eden potrudil in je natančno predvajal obred na napajališču. Najstarejši si je izbral mlakužo in se dodobra napil, nato je stopil k drugi mlakuži ter se polival, najprej po boku, nato za enim ušesom, potem za drugim in nazadnje še po trebuhu. Ko je to opravil, so prišli na vrsto drugi. Odšel sem spat, ker sem pričakoval, da me bo zvonec zbudil, če pride kaka redka žival. V vsaki sobi je namreč zvonec in dežurni ranger zbudi goste. To noč so menda trikrat zvonili, enkrat za bufale, enkrat za leve in zjutraj menda za noso- Lovrencnova domačija pod Goro roga. Pri meni ni zvonilo niti enkrat ali pa sem preveč trdno spal, tako da si bom meral nosoroga ogledati v živalskem vrtu. Trdijo, da se ob tem napajališču zvrsti tudi po tisoč živali v eni noči — kaže, da smo imeli posebno smolo. To jutro smo morali vstati zelo zgodaj, ob 5. uri. Odpeljali smo se 200 km dalje proti Mombasi. Po nekaj deset kilometrih smo prišli na asfaltno cesto in silnega prahu je bilo konec. Savana po malem izginja. Zagledamo prva obdelana polja, vmes pa črnske vasi s tipičnimi okroglimi hišami iz trsja in pokrite s slamo. Bolj ko se bližamo Mombasi, več kokosovih palm in zelenja srečujemo ob poti, dokler pokrajina ne preide v zeleno preprogo kokosovih nasadov, mangovcev in kruhovcev, vmes pa barvasto grmičje vseh vrst in velikosti. Mombasa je pristaniško mesto, ki je znano že iz antike. Od 1. 634 dalje je bila tu arabska kolonija, pozneje pa angleško mornarsko oporišče. Mombasa ima poleg modernega novega dela še izredno zanimiv stari arabski del, žal je bilo časa premalo, da bi si ga ogledali, saj smo hiteli na letališče, ki je prej podobno manjšemu kolodvoru, vsaj stavba, in ko smo se prerinili skozi množico ljudstev vseh narodnosti in še skozi nadvse strogo carino, smo se vkrcali v INEXOV DC 9 in zapustili Kenijo. Doživeti Kenijo in njene savane je nepozabno. Čeprav sem bil tam le nekaj dni, so se vrstile podobe krajev, ljudstev in narave s tako bliskovito naglico in se mi tako globoko vtisnile v spomin, da jih ne bom mogel nikoli pozabiti. Nobena pripoved in noben film ne more vzbuditi tistega razpoloženja, kot ga doživiš, če si vsaj enkrat, čeprav bežno prepotoval to skrivnostno deželo. Ko sem gledal v filmu ekspedicijo Davida Livingstona, ki je že 1866. leta krenil na raziskovalno pot in sedem let iskal izvir Nila, si pač nisem mogel predstavljati, kaj je to pomenilo — brezumje ali nadčloveško hrabrost. Danes z globokim spoštovanjem prebiram zapise pionirjev, ki so to divjino odkrivali svetu. Šestnajst tisoč kilometrov je bila pot dolga in v štiriindvajsetih urah smo jo preleteli, če računam še let na Sejšelske otoke. Okoli 450 km poti po savani s kombijem v treh dneh in teh 450 km je nepozabnih. Znanstveniki trdijo, da izvira človeški red ravno iz vzhodne Afrike. Ta rojstni kraj človeštva je narava tako bogato okrasila in vendar ga mu nikdar ne da popolnoma v last, da ne bi uničil te lepote. Še nekaj me je naučila savana — kako malo je treba do sreče. Divji Masaji so v svoji divjini srečen narod, vse dokler ne pridejo v stik s civilizacijo, čeprav se nam zdijo strašni reveži. Ko so se prvikrat srečali s civiliziranimi Evropejci, so postali sužnji. Računajo, da je bilo najmanj 11 milijonov Afričanov pregnanih v suženjstvo. Ko se drugič srečujejo s civilizacijo, zopet postajajo sužnji — prodajajo vse, še sebe, za puhle novce, ki jih niti prav prešteti ne znajo. Le redki belci so prišli med nje čisto iz človekoljubnih namenov, večinoma so prišli tja zaradi dobička. Ko bi ti napol divji Masajci le vedeli, kaki sužnji smo šele Evropejci — sužnji denarja in egoizma, potem bi se umaknili globoko v džunglo in bi ljubosumno čuvali vsaj tisti del sreče, ki jim jo daje tako neusmiljena narava, kot je savana. B H B H C K R L B V D IV H NOVOSTI NAŠE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Med 5400 knjigami, ki jih je študijska knjižnica dobila v letu 1977, so tudi tele: SPLOŠNO — BIBLIOGRAFIJA — SPLOŠNE ENCIKLOPEDIJE — ZBORNIKI Zupančič Beno: Človek, delo, kultura. Ljubljana, 1977. Zupančič Beno: Po meri našega človeka. Ljubljana, 1977. Priročnik o informacijsko dokumentacijskih centrih. Ljubljana, 1976. Lem Stanislav: Summa technologiae. Beograd, 1977. Bibliografija Oraič Dubravka: Croatica u godini 1973. Zagreb, 1975. Bibliografija del in spisov sodelavcev fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze. Ljubljana, 1976. Biografije in bibliografija znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 1976. Raziskovalna skupnost Slovenije. Poročilo o delu za leto 1975. 3. knj. Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 1976. Ljubljana, 1976. Slovenski tiski na Koroškem. Katalog razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ljubljana, 1976. Bulovec Štefka: Bibliografija slovenskih bibliografij. 1561—1973. Ljubljana, 1976. Dobrovoljc France: Bibliografija zbirke Naša beseda. Ljubljana, 1977. Bibliografija delavcev Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo. 1927—-1975. Golnik, 1977. Bibliografija članaka objavljenih u časopisu »Andragogija«. 1955—1971. Zagreb, 1972. Bibliografija usmjerenog obrazovanja. God. 1. 1975—1976. — God. 2. 1977. Zagreb, 1975— 1976, 1977. Geografska bibliografija Slovenije za leto 1975. Ljubljana, 1977. Seznam tujih periodičnih publikacij, ki jih v letu 1977 prejemajo knjižnice visokošolskih zavodov v Sloveniji. Ljubljana, 1977. Kos Stanislav: Bibliografija sodelavcev visokošolskih zavodov Maribor. 2. zv. Maribor, 1973. Bibliografija medicinske periodike Jugoslavije za 1973. Zagreb, 1976. Knjižničarstvo Knjižnica. Glasilo društva bibliotekarjev Slovenije. Letnik 21. 1977. Ljubljana, 1977. Poročilo o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v letu 1976. Ljubljana, 1977. Kernel Irena: Podatki in opažanja o ženevskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. Ljubljana, 1976. Trideset let študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Novo mesto, 1976. Knjižnice v občini Novo mesto ob koncu leta 1977. Novo mesto, 1977. Adler Mortimer J.: Kako beremo knjigo. Prirejena izdaja. Ljubljana, 1977. Ob prevzemu šole na Lokovici Enciklopedije Bol’šaja sovetskaja enciklopedija. 3. izd. 24., 25., 26. Moskva, 1976, 1977. C Ežegodnik Bol’šoj sovetskoj enciklopedii. 1976. A Moskva, 1977. Meyers neucs Lexiikon. 2. vollig neu erarb. J Aufl. in 18 Banden. Bd. 14., 15. Leipzig, 1976, 1977. & Brockhaus Enzyklopadie in 20 Banden. 17. vol' lig neubearb. Aufl. Band 23., 24. Wiesbaden, ^ 1976. Osterreichisches biographisches Lexikon. 1815 —1950. 30., 31., 32., 33. Lieferung. Wien, 1976—1977. Encyklopedia povvszechna PWN. 1., 2., 3., 4. Warszawa, 1973—1976. Guinessova knjiga rekorda. Zagreb, 1977. Bibliografija razprava i članaka. 5. Likovne umjetnosti. Zagreb, 1977 Periodika — zborniki Mladje. 24. 1976. 25., 26., 27., 28. 1977. Mladje. Dokumentation. Sondernummer. Karnten. Ein Portrat im Jubilaumsjahr. Celovec, 1976—1977. Slovenski koledar. 1977. Letnik 24. Ljubljana, 1976. Stoletni Kaj kolendar. 1976. Zagreb, 1976. Zumberački kalendar. 1965, 1966, 1967, 1968, 1978. Zagreb, 1965—1968, 1978. Slovenski almanah. 1977. Ljubljana, 1976. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 26., 27. knj. Ljubljana, 1976, 1977. Koroški koledar. 1978. Celovec, 1977. Die Brucke. Karntner Kulturzeitschrift. 5.—6. Klagenfurt, 1977. Muzeji — novinarstvo Šmitek Janez: Kovaški muzej v Kropi. Maribor, 1976. Vuk Marko: Goriški muzej. Vodnik po zbirkah. Nova Gorica, 1977. Piran v ohranjeni zapisani besedi. Katalog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper. Koper, 1977. Gorice in vino. Posebna izdaja ob otvoritvi obnovljene in razširjene stalne vinarske zbirke v ptujskem muzeju. Ptuj, 1976. Narodni antropološki muzej Ciudad Mexico. Ljubljana, 1976. Zippelius A.: Handbuch der europaischen Freilichtmuseen. Koln, 1974. Muzeji Jugoslavije. Ljubljana, 1976. Slavkovič Dušan: Osnovi novinarstva i infor-misanja. Beograd, 1975. FILOZOFIJA Berkeley George: Razprava o načelih človeškega razuma. Ljubljana, 1976. Hajdeger Martin: Uvod u metafiziku. Beograd, 1976. Bloch Ernst: Subjekt — Objekt. 2., proš. izd. Zagreb, 1975. Hegel G. W. F.: Sustav čudorednosti. Zagreb, 1976. Ciceron Marko Tulije: O krajnostima dobra i zla. Sarajevo, 1975. Kos Janko: Temelji filozofije za gimnazije. Ljubljana, 1977. Russel Bertrand: Modrost Zahoda. Ljubljana, 1977. Levinas Emmanuel: Totalitet i beskončno. Sarajevo, 1976. Bošnjak Branko: Sistematika filozofije. Zagreb, 1977. Volkmann-Schluck K.-H.: Politička filozofija. Zagreb, 1977. Debenjak Božidar: Vstop v marksistično filozofijo. Ljubljana, 1977. Marksizem Mara Karl — Engels Friedrich: Izbrana dela v petih zvezkih. Ljubljana, 1976—1977. Historični materializem. Izbor odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa. Ljubljana, 1977. Lenjin V. I.: Dela. Tom 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39. Beograd, 1976—1977. Dialektični materializem in sodobno naravoslovje. Ljubljana, 1976. Frankovič Dragutin: Marksistično izobraževa-_ nje v šoli. Ljubljana, 1976. Bloh Ernst: Marksove teze o Fojerbahu. Beograd, 1976. Labriola Antonio: Materijalističko shvatanje istorije. Beograd, 1976. Lukač Berd: Mladi Marx. 1840—1844. Beograd, 1976. Garaudy Roger: Karl Marx. Zagreb, 1976. Itiser Luj: Elementi samokritike. Beograd, 1975. Janj ion Marija: Romantizam, revolucija, marksizam. Beograd, 1976. Mara Karl: Od filozofije do proletarijata. Iza-brani tekstovi. Zagreb, 1975. £5TX. — Engels Fr.: O religiji. Zagreb, 1976. brinič Dušan: Marksizam i teorija elita. Zagreb, 1975. Jovanovič Božidar: Uvod u osnovne principe marksističke filozofije. Beograd, 1976. Merhar Viljem: Ekonomska teorija marksiz-r113' — Zun A.: Struktura in značilnosti jugoslovanske družbe. Ljubljana, 1977. — Engels — Lenjin: O religiji. Beograd, 1976. Majer Boris: Smisel in značaj Marxovega poj-movanja materializma. Ljubljana, 1977. 61977 marks'zrna- Zbirka tekstov. Ljubljana, Haladin Stjepan: Osnove marksizma za sred-nje škole. 2. izd. Zagreb, 1976. viarusič Ante: Sociologija znanja i marksizam. Zagreb, 1977. Marksizam i prirodne znanosti. Izbor tekstova. Zagreb, 1974, Hyppolyte Jean: Študije o Marxu i Hegelu. Zagreb, 1977. Haladin S. — Poljak V.: Pristup nastavi Osno-va marksizma. Zagreb, 1976. araudy Roger: Človekova beseda. Celje, 1977. lJ9771*5Urg Rosa: Izbrani spisi. Ljubljana, ^1977 ^ 1 ' l7'krana dela. 1. knj. Ljubljana, Psihologija usek Janek: Psihologija osebnosti. Ljubljana, 1977. Pečjak Vid: Psihologija spoznavanja. 2., popr. m dop. iZd. Ljubljana, 1977. reud Sigmund: Predavanja za uvod v psihoanalizo. Ljubljana, 1977. tl(T.1ike®aard S.: Ponavljanje. Zagreb, 1975. °vu — Smiljanič — Čolanovič V.: Otro-s*a psihologija. Ljubljana, 1977. TlVn Gorhard: Geniji na samem. Ljubljana, Prause Gerhard: Geniji v šoli. Ljubljana, 1977. Maks: Der 4 Farben-Mensch oder der 1977 ZUm ‘nneren Gleichgewicht. Miinchen, Nina, Nina — Becker-Carus Ch.: Wer traumt, schlaft besser. Stuttgart, 1977. Buj as Zoran: Uvod u metode eksperimentalne psihologije. Zagreb, 1974. Semorie Art M.: I vi možete imati super pam-čenje. 1., 2. knj. Beograd, 1976. Buj as Zoran: Uvod v metode eksperimentalne psihologije. Zagreb, 1974. Eysenck H. J.: Sexualitat und Personlichkeit. Wien, 1976. Logika — etika Hegel G. V. F.: Nauka logike. Beograd, 1976. Petrovič Gajo: Logika. 10. izd. Zagreb, 1977. Ošlak Vinko: Temelji humanizma. Ljubljana, 1976. Francoski moralisti. Ljubljana, 1977. Rudolf Branko: Dialektika. Ljubljana, 1977. VERSTVO Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji. Ljubljana, 1976. Stopinje 1977. Murska Sobota, 1977. Strle Anton: Teološka antropologija. 2. Ljubljana, 1977. Rode Franc: Knjiga o verstvih. Celje, 1977. Sveto pismo Starega in Novega zakona. Beograd, 1977. Sveto pismo nove zaveze. Ljubljana, 1977. Thurlow Gilbert: Biblische Mythen und My-sterien. Wiesbaden, 1974. Merton Thomas: Življenje in svetost. Pleterje, 1977. Muggeridge Malcolm: Nekaj lepega za Boga. (Mati Terezija iz Kalkute.) Ljubljana, 1977. Zink Jorg: Ga poznaš? Kristusova podoba v besedilih nove zaveze. Ljubljana, 1977. Decken Alfonz: Tudi starost je lahko lepa. Celje, 1977. Dodd Charles H.: Začetnik krščanstva. Ljubljana, 1977. Dolinar France-Martin: Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje. 1597— 1704. Ljubljana, 1976. Obred prizivanja pomoči, blagodati i dara pre-svetoga duha na početku svakog dobrog dela. Beograd, 1977. Steiner Štefan: Uvod v moralno teologiio Celje, 1977. Škvorc Mijo: Evangelij v industrijski dobi. Ljubljana, 1977. Gregorič Jože: Sveti Kozma in Damjan. Krka na Dolenjskem. Ljubljana, 1977. Brezje. Kratka zgodovina in opis božje poti. Ljubljana, 1977. Teološka fakulteta v Ljubljani z oddelkom v Mariboru. Študijsko leto 1977/1978. Ljubljana, 1977. Strle Anton: Vera Cerkve. Dokumenti cerkvenega učiteljstva. Celje, 1977. Iz pisem slovenskih misijonarjev v Afriki Ljubljana, 1977. Perowne Stewart: Romische Mythologie. Wies-baden, 1976. Občestvo in napredek. Ljubljana, 1977. Janžekovič Janez: Domoljubni spisi. Vebrova filozofija. Celje, 1977. Machovec Milan: Jezus za ateiste. Celje, 1977. Heiler Friedrich: Die Frau in den Religionen der Menschheit. Berlin, New York, 1977. Stres Tone: Razvoj povojne jugoslovanske marksistične teorije religije. Ljubljana, 1977. Leopold Lavov Josip Edgar: Kartuzija Pleterje in partizani. 1941—1945. Maribor, 1977. DRUŽBENE VEDE — SOCIOLOGIJA — STATISTIKA — POLITIKA — POLITIČNA EKONOMIJA — PRAVO — JAVNA UPRAVA — SOCIALNO SKRBSTVO IN VARSTVO — ŠOLSTVO — TRGOVINA, PROMET — NARODOPISJE Sociologija Justinek Ivan: Osnove in razvoj marksistične sociologije. Ljubljana, 1976. Mastnak Miro: Izbor socioloških tekstov. Ljubljana, 1976, 1977. Pulišelič Stjepan: Osnove sociologije. 7., dop. izd. Zagreb, 1975. Korač Veljko: Marks i savremena sociologija. 3. izd. Beograd, 1976. Metodologija društvenih nauka. Beograd, 1976. Mladenovič Marko: Uvod u sociologiju poro-dice. 4. izd. Beograd, 1977. Sosedov navihanec Milanovič Vladimir: Sociologija. 2., izmen j. i dop. izd. Beograd, 1975. Mc Quail Denis: Uvod u sociologiju masovnih komunikacija. Beograd, 1976. Jogan Maca: Funkcionalistične konstante v razvoju sociologije kot izraz njene razredne opredeljenosti. Ljubljana, 1976. Markovič Danilo: Lenjin i sociologija rada. Beograd, 1975. Mlinar Zdravko: Sociologije lokalnih skupnosti. Ljubljana, 1973. Kardelj Edvard: Izbrano delo. 1., 2. knj. Ljubljana, 1977. Rudolf Branko: Umetnost in družba. Ljubljana, 1976. Kardelj Edvard: Izbrani teksti. 1. Ljubljana, 1977. Temelji sociologije in politologije. Ljubljana, 1977. Vrcan Srdan: Društvene nejednakosti i moderno društvo. Zagreb, 1974. Kuvačič Ivan: Znanost i moderno društvo. Zagreb, 1977. Messner Stefan Miroslav: Der Wechsel in der Darstellung und Deutung der Agrar- und Bauernfrage im Werk Lovro Kuhars-Preži-hov Voranc. Dissertation. Wien, 1976. Statistika Statistisches Jahrbuch der Landeshauptstadt Klagenfurt. Berichtsjahr 1975. Klagenfurt, 1976. Statistični letopis SR Slovenije. 1976. 15. letnik. Ljubljana, 1976. Blejec Marijan: Poslovna statistika. 1., 2. del. Ljubljana, 1976. Blejec Marijan: Statistične metode za ekonomiste. 2., pregl. in razširj. izd. Ljubljana, 1976. Statistični letopis Ljubljane za leto 1976, 1977. Ljubljana, 1976, 1977. Statistični podatki po občinah SR Slovenije. 1976. Zv. od 1—23. Ljubljana, 1976. Statistički koledar Jugoslavije. Leto 19. 1976. Beograd, 1976. Statistični pregled za občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec. Štev. 1-2, 3-4, 5, 6, 7-8. Ravne na Koroškem, 1976, 1977. Kožuh Boris: Zbirka nalog iz pedagoške statistike. Ljubljana, 1977. Površine občin in katastrskih občin v SR Sloveniji po stanju 31. 12. 1975. Ljubljana, 1977. Vogelnik Dolfe: Uvod v socialnoekonomsko statistiko. Ljubljana, 1976. Politika Cerroni Umberto: Politička teorija i socijali-zam. Zagreb, 1976. Ratkovič Radoslav: Ideologija i politika. 3., dop. izd. Beograd, 1976. Vasovič Vučina: Savremeni politički sistemi. Beograd, 1976. Mladenovič Marko: Porodica izmedu usamlje-nosti i društvenosti. Beograd, 1976. Platon: Država. Ljubljana, 1976. Pašič Najdan: Savremena država. 2., dop. i prerad. izd. Beograd, 1976. Matič Milan: Političko predstavljanje. Beograd, 1977. Bakarič Vladimir: Društvene klase, nacije i socijalizam. Zagreb, 1976. Cvjetičanin Veljko: Klase i klasna struktura savremenog društva. Zagreb, 1974. Hiernaux Jean: Jednakost ili nejednakost rasa? Zagreb, 1975. Meden Milan: Čas in načela. Ljubljana, 1977. Fašizam i neofašizam. Zagreb, 1976. Das Volksgruppengesetz. Eine Losung? Der Standpunkt der Karntner Slovvenen. Kla-genfurt-Celovec, 1977. Fiir die Rechte der Minderheiten. Wien, 1976. Problem manjšin v jugoslovansko avstrijskih odnosih. Beograd, 1977. Klinar Peter: Mednarodne migracije. Maribor, 1976. Vukadinovič Radovan: Američko-sovjetski odnosi 1917—1976. Zagreb, 1977. Jugoslavija i svet ’76. Beograd, 1977. Gli accordi di Osimo. Belgrado, 1977. Vrhunc Marko: Boj za mednarodno gospodarsko ureditev. Ljubljana, 1977. Vukadinovič Radovan: Evropska varnost in sodelovanje. Ljubljana, 1977. Vukadinovič Radovan: Evropska sigurnost i C suradnja. Zagreb, 1977. Benko Vlado: Mednarodni odnosi. Maribor, 1 1977. Mates Leo: Nesvrstanost. Teorija i savremena ! praksa. Beograd, 1970. Ekonomski odnosi Jugoslavije sa evropsko!® ekonomskom zajednicom. Ljubljana, 1977. Zakoni o ekonomskem sodelovanju s tujinO' Ljubljana, 1977. Peta konferenca neuvrščenih držav v Colom- 1 bu. Ljubljana, 1977. Bratko Ivan: Okrogla miza. Ljubljana, 1977. 1 Verbič M. — Koliševski M.: Investicioni pr°" jekti u zemljama u razvoju. Ljubljana, 197®' 1 Združeno delo o novem sistemu ekonomskih odnosov s tujino. Portorož, 1977. i Sistem ekonomskih odnosov s tujino. Ljubija' na, 1977. Mojsov Lazar: Sodobni svet in mi. Ljubljana 1 1977. Fabinc Ivo: Strategija medunarodnih ekonom' ■ skih odnosa. Beograd, 1976. Križman Bogdan: Vanjska politika jugosla' 1 venske države 1918—1941. Zagreb, 1975. Broz Josip-Tito: Jugoslavija v boju za neod' visnost in neuvrščenost. Ljubljana, 1977. ] Osimski sporazumi. Koper, 1977. Komunistična partija Togliatti Palmiro: Izbrano delo. Ljubljana, < 1976. Šetinc Franc: O zvezi komunistov. Ljubljana, 1976. ( Konferenca komunističnih in delavskih partij Evrope. Ljubljana, 1976. ] Engels Friedrich: Principi komunizma. Mostah 1976. ; Marx K. -— Engels Fr.: Manifest komunističke partije. Mostar, 1976. i Program Zveze komunistov Jugoslavije. Ljubljana, 1977. ; Krajevna organizacija SZDL. Ljubljana, 1977' Radonjič Radovan: Sukob KPJ sa Kominfor- ; mom i društveni razvoj Jugoslavije. Zagreb, ; 1976. ; Šetinc Franc: Kaj hočemo? Vprašanja in odgovori iz prakse. 3., dop. izd. Ljubljana, 1977' _ Tomšič Vida: Vloga in delo komunistov v krajevni skupnosti. Ljubljana, 1977. Broz Josip-Tito: O bratstvu i jedinstvu. Beograd, 1976. Tomanovič Velimir: Omladina i socijalizam' ; Beograd, 1977. Ribar Ivo Lolo: Omladina i revolucija. Beo- ] grad, 1977. Faksimile Titovega pisma in Manifesta. Ljub- ; Ijana, 1977. Stefanovič M. —- Mihailovič S. — Kragovič M-: : Trideset godina omladinskih akcija. Beograd, 1976. Jasnič L. — Troha Z.: Moralni lik SKOJ' ; Ljubljana, 1977. Marx K. — Engels Fr.: Manifest komunistične stranke. Ljubljana, 1977. Delavsko gibanje in razvoj KP Slovenije. Ljubljana, 1977. : Desetletja bojev in zmag. Dokumenti, spomini, ocene. Trbovlje, 1977. Zbornik o štiridesetletnici ustanovnega kon- 1 gresa KPS. Ljubljana, 1977. Zgodovinska noč na Čebinah. Ljubljana, 1977. Tito. V počastitev štiridesete obletnice prihoda ■ tovariša Tita na čelo KPJ. Ljubljana, 1977. Mi smo Titovi, Tito je naš. Zagreb, 1977. Tito. 1892 — 1937 — 1977. Ljubljana, 1977. Tito. Življenje in delo. Katalog Muzeja ljud- . ske revolucije Slovenije. Ljubljana, 1977. Žnidaršič Joco: Tito. Potujoča razstava Kabi- : neta slovenske fotografije. Ljubljana, 1977-Tito -— prvi i najdraži sugradanin. Beograd, : 1977. Politična ekonomija Družbeni plan SR Slovenije, 1976—1980. 1., 2-3' Ljubljana, 1976, 1977. Nešič Dragoljub: Politička ekonomija. 9. izd' Beograd, 1975. Lah Tine: Teorija ekonomske politike. Maribor, 1976. Durjava Ostoj: Politična ekonomija. 1., 2. Maribor, 1977. Melavc Dane: Upravljalna ekonomika. Ljubljana, 1977. Zoher-Durjava Truda: Osnove politične ekonomije. Ljubljana, 1977. Ogorelc A.: Gospodarjenje v poslovni logistiki. Maribor, 1976. Lesar Anton: Medsebojni odnosi v slovenskem gospodarstvu v letu 1974. Ljubljana, 1977. Sieherl Pavle: Dolgoročne značilnosti gospodarskega razvoja Jugoslavije in Slovenije. Ljubljana, 1977. Tironi J. — Renko F. — Jašič Z.: Osnove po-litičke ekonomije i pri vredni sistem Jugoslavije. 2. izd. Zagreb, 1977. Lundberg F.: Bogatiji i najbogatiji. 1., 2. dio. Zagreb, 1977. Dragičevič Adolf: Osnove političke ekonomije. 2. izd. Zagreb, 1974. Marx Karl: Kapital. Kritika politične ekonomije. 4., pregl. in dop. izd. Ljubljana, 1977. Marx Karl: Kapital poljudna izdaja. Priredil J. Borchardt. 3., pregl. in dop. natis. Ljubljana, 1976. Dockcs Pierre: Internacionala kapitala. Zagreb, 1977. Sampson Anthony: Sedem sester. Ljubljana, 1977. Durjava Ostoj: Politična ekonomija. Maribor, 1977. Delo — samoupravljanje Kristan Ivan: Samoupravljanje. 2. dop. izd. Ljubljana, 1977. Kristan Ivan: Samoupravljanje. Gradivo za učence srednjih Sol. Ljubljana, 1976. Samoupravljanje v vzgojnoizobraževalnem sistemu. Razširjen seznam gradiva v univerzitetni knjižnici Maribor. Maribor, 1975. Občanov vodnik. Priročnik pri uveljavljanju občanovih pravic. Ljubljana, 1977. Minovič 2. — Matički M.: Čitanka samoupravljanja. Beograd, 1976. Seminar o zakonu o združenem delu. 1., 2. Portorož, 1976. Chauvey Daniel: Samoupravljanje. Beograd, 1975. Združeno delo. 6., 7., 8., 9. Ljubljana, 1976, 1977. Zakon o združenem delu. Ljubljana, 1976. Zakon o udruženom radu. Beograd, 1976. Zakon o združenem delu s stvarnim kazalom. Ljubljana, 1977. Albreht Roman: Uresničevanje ustavne zasnove združenega dela. Ljubljana, 1977. Postopek uresničevanja zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela. Ljubljana, 1977. Integracijski procesi z vidika uresničevanja zakona o združenem delu. Portorož, 1977. Kardelj Edvard: O sistemu samoupravnega planiranja. Ljubljana, 1977. Samoupravne delovne skupine. Ljubljana, 1977. Samoupravni družbenoekonomski odnosi v kmetijski kooperaciji in zadružništvu v SR Sloveniji. Ljubljana, 1977. Šinkovec Janez: Samoupravno odločanje. Ljubljana, 1977. Kardelj Edvard: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ljubljana, 1977. Zoher-Durjava Truda: Osnove samoupravljanja in gospodarjenja v organizacijah združenega dela. Ljubljana, 1977. Temeljna politična vprašanja družbenega življenja in razvoja SR Slovenije. Ljubljana, 1977. Troha Z. — Jakopič B.: Samoupravna delav-ska kontrola. Ljubljana, 1977. Potrč Miran: Samoupravno družbeno planira-nje. Ljubljana, 1977. Jogan — Šinigoj — Kastelic: Samoupravne interesne skupnosti. Ljubljana, 1977. Samoupravne interesne skupnosti. Ljubljana, 1976. Samoupravna delavska kontrola. Ljubljana, 1974. Papič Žarko: Samoupravljanje i inteligencija. Beograd, 1977. Mali leksikon samoupravljača. 2., izmen j. i aop. izd. Beograd, 1976. Džinovič Milenko: Osnovi samoupravne orga-nizacije udruženog rada. Beograd, 1976. Taborščak Drago: Študij rada. Zagreb, 1977. Buda Majda: Osnove za uveljavljanje načela delitve po delu in sindikalna lista 1977. Ljubljana, 1977. Vrednotenje zahtevnosti dela. Ljubljana, 1976. rednotenje izvajalčeve učinkovitosti. Ljubljana 1976. Strohsack Boris: Delovna razmerja. Ljubljana, 1977. Blatnik V.: Novoustvarjena vrednost —• neodtujljiva pravica delavcev v združenem delu. Ljubljana, 1977. Zoher-Durjava Truda: Dohodek v združenem delu. Ljubljana, 1977. Kadrovska funkcija v praksi OZD. Seminar 1977. Maribor, 1977. Priliv strokovnih kadrov v letu 1976, 1977. Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Ljubljana, 1976, 1977. Jurančič lija: Ocena delovnih mest. 2. del. Analitične metode. Kranj, 1977. Družbenopolitični vidiki uresničevanja kadrovske politike. Ljubljana, 1977. Globačnik Ilija: Družbena protislovja in protestne ustavitve dela v Sloveniji. (1974, 1975, 1976). Ljubljana,'1977. Pomen ustavnih pravic in dohodkovni odnosi. Ljubljana, 1975. Sfiligoj Gabrijel: Gospodarjenje v združenem delu. Ljubljana, 1977. Možina S. — Florjančič J.: Planiranje kadrov v organizacijah združenega dela. Ljubljana, 1977. Delavci v družbenih dejavnostih o svojem družbenoekonomskem položaju. Ljubljana, 1977. Meglič V. — Ogorevc R.: Organizacijski vidiki uveljavljanja stimulativne delitve po delu. Ljubljana, 1977. Brekič J. — Florjančič J.: Projekcija razvoja kadrov v SR Sloveniji za srednjeročno obdobje. Kranj, 1977. Ivanjko Šime: Združeno delo. Ljubljana, 1977. Finance — carina Mermolja Mirko: Spoljno financiranje investi-cionih projekata u zemljama u razvoju. Ljubljana, 1976. Cirovič Milutin: Monetarno-kreditni sistem. 2. izd. Beograd, 1976. Vezjak D. — Bobek D. — Zbašnik D.: Plačilni promet s tujino. Maribor, 1977. Murko Vladimir: Javne finance in finančni sistem SFRJ. 1., 2. knj. Ljubljana, 1977. Rupnik Lado: Javno financiranje. 1., 2. snopič. Ljubljana, 1976, 1977. Acič Djordje: Jugoslovenske investicione sa-radnje sa zemljama u razvoju. Ljubljana, 1976. Vsebinski in praktični vidiki oblikovanja internih bank in posebnih finančnih služb. 1., 2. del. Ljubljana, 1977. Golijan Milijan: Bankarstvo Jugoslavije. Beograd, 1977. Crnkovič Rudi: Denar in kredit v organizaciji združenega dela. Maribor, 1977. Učinkovitost investicij in osnovnih sredstev v Sloveniji in v Jugoslaviji v obdobju 1952 do 1973. Ljubljana, 1977. Merhar Viljem: Teoretični problemi plačilno sposobnega povpraševanja v kapitalizmu. Maribor, 1976. Perišin Ivo: Novac, kredit i bankarstvo u sistemu samoupravljanja. Zagreb, 1975. Carinski predpisi. 1., 2. zv. Ljubljana, 1977. Gusel Leo: Zunanjetrgovinski sistem Jugoslavije. Maribor, 1977. Pravo — zakonodaja Cigoj Stojan: Mednarodno zasebno pravo. 1., 2. knj. Ljubljana, 1976—1977. Cigoj Stojan: Obligacije. Ljubljana, 1976. Bordevič Jovan: Ustavno pravo. 2., dop. izd. Beograd, 1976. Kobe Peter: Kazensko procesno pravo. Ljubljana, 1976. Avramov Smilja: Medunarodno javno pravo. 4., dop. izd. Beograd, 1976. Dimitrijevič Momčilo: Uvod u pravo. 2., iz-menj. i dop. izd. Beograd, 1976. Antonijevič Zoran: Privredno pravo. 7., iz-menj. i dop. izd. Beograd, 1976. Rebernik Miha — »šteknet« Finžgar Alojzij: Družbena lastnina v jugoslovanskem pravu. Ljubljana, 1977. Perenič Anton: Osnove prava za ekonomsko šolo. Ljubljana, 1977. Sajovic B.: Osnove stvarnih razmerij v družbeni lastnini. Ljubljana, 1977. Pregled ustavosodne prakse. 1. del. Ljubljana, 1977. Kazenski zakon Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ljubljana, 1976, 1977. Kazenski zakon Socialistične republike Slovenije. Ljubljana, 1977. Zakonik o kazenskem postopku. 1., 2. knj. Ljubljana, 1976. Zakon o kazenskem postopku. Ljubljana, 1977. Zakon o gospodarskih prestopkih. Ljubljana, 1977. Kovič France: Upravni postopki in upravni spor. Maribor, 1975. Zakon o davkih občanov s komentarjem. Ljubljana, 1976. Kovič France: Prekrški. Maribor, 1974. Predpisi o prekrških. Republiški in zvezni zakon o prekrških. Ljubljana, 1977. Zakonska zveza in družinska razmerja. Ljubljana, 1977. Zakon o pravdnem postopku. Ljubljana, 1977. Zakon o opštem upravnom postupku. Beograd, 1977. Androjna Vilko: Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana, 1977. Upravni postopek. Ljubljana, 1977. Zakon o upravnih sporih. Ljubljana, 1977. Sajovic B.: Splošni nauki družbenolastninskih in stvarnih razmerij. Ljubljana, 1977. Vilfan S.: Poglavja iz pravne zgodovine. Ljubljana, 1977. Toplak L.: Osnove civilnega prava. 2. zv. Stvarno pravo. Maribor, 1977. Nemec J. — Pivka H. — Sekolec J.: Splošno gospodarsko pravo. 2. del. Maribor, 1977. Spomenica o prvem zboru slovenskih pravnikov na osvobojenem ozemlju dne 10. in 11. oktobra 1943. Faksimile. Ljubljana, 1977. Cigoj Stojan: Odgovornost proizvajalca za škodo po produktu. Ljubljana, 1977. Vesela druščina Zakon o splošnem upravnem postopku in zakon o upravnih taksah. Ljubljana, 1977. Predpisi o prometnem davku. Ljubljana, 1977. Kristan Ivan: Družbena ureditev SFRJ. Maribor, 1976. Ribarič Miha: Temelji delegatskega sistema. Ljubljana, 1977. Ribičič C. — Škerjanc J. —- Korinšek M.: Temelji družbenopolitične ureditve in družbenoekonomskih odnosov SFRJ. Maribor, 1976. Florjančič J. — Možina S.: Delegat v samoupravni praksi. Ljubljana, 1976. Občanov priročnik. Priročnik za uveljavljanje občanovih pravic. Ljubljana, 1977. Delegatski sistem v samoupravnih interesnih skupnostih. Ljubljana, 1977. Mratovič Veljko: Teorija i praksa samouprav-nog socializma. 2., neizmenj. izd. Beograd, 1977. Sejni zapiski skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. Beograd, 1976, 1977. Sejni zapiski skupščine' Socialistične republike Slovenije. Ljubljana, 1976, 1977. Bilandžič Dušan: Društveni razvoj socijali-stičke Jugoslavije. 2. izd. Zagreb, 1976. Društveno politički sistem SFRJ. 2., dop. izd. Beograd, 1976. Javna uprava — vojne vede Kopič Alojz: Javna uprava. Maribor, 1975. Krajevna skupnost kot temeljna samoupravna skupnost in sestavni del združenega dela. Ljubljana, 1977. Raziskovalna skupnost Slovenije. Poročilo o delu za leto 1976. 3 zvezki. Ljubljana, 1976, 1977. Kšela Draga: Krajevna skupnost. Ljubljana, 1977. Komune Jugoslavije. Beograd, 1976. Alkoholizem v SR Sloveniji. Ljubljana, 1977. Štukelj Polde: Osnove civilne zaščite. Ljubljana, 1977. Družbena samozaščita v krajevni skupnosti. Ljubljana, 1977. Zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Ljubljana, 1976, 1977. Obramba in zaščita. 1., 2. Ljubljana, 1977. Temelji splošne ljudske obrambe. 1., 2. knj Beograd, 1976. , g Vojna enciklopedija. 11. zv. Indeks. Beograd 1976. \ Družbena samozaščita v temeljni organizacij združenega dela. Ljubljana, 1977. j Priročnik za delo narodne zaščite. Ljubljana 1976. i Aktualne naloge pri uresničevanju družben1 samozaščite. Ljubljana, 1977. ; Ličina Dorde: Tragom plave lisice. Zagret 1977. ] Razinger Aleksander: Elektronsko izvidanje maskiranje. Beograd, 1976. ] Dragič Dorde: Sanitetska služba u partizan' skim uslovima ratovanja. 4., prerad. i dop ^ izd. Beograd, 1977. Sotlar Franci: Enotnost fronte in zaledjt Ljubljana, 1977. Vukičevič Vojislav: Kultura in splošni ljudsk , odpor. Ljubljana, 1977. i Ribarič Vlado: Nevidna vojna. Ljubljana, 191' Uniformen der Napoleonischen Kriege. 2. AUt Munchen, 1976. Zolling H. — Hdhne Ii.: Slučaj generala Geh' lena. Zagreb, 1976. Podsetnik inžinjerske obuke za komandir® Ljubljana, 1976. Ratna mornarica, pomorsko i riječno brodar-stvo Jugoslavije. Split, 1977. Oružane snage Socijalističke federativne re publike Jugoslavije. Beograd, 1976, 1977. Socialno skrbstvo in varstvo — zavarovalstV1 Predpisi o usposabljanju in zaposlovanju id' validnih oseb. Ljubljana, 1976. Žnidaršič Ivica: O nastanku in razvoju med' narodne organizacije Rdečega križa. Ljub' Ijana, 1976. Ivanjko Šime: Zavarovanje odgovornosti of ganizacij združenega dela. Maribor, 1976. Šolstvo Pečjak Vid: Poti do znanja. 2., popr. in dop izd. Ljubljana, 1977. Kolar Nuša: Primeri metodičnih enot za izved' bo programa priprave otrok na šolo. Ljub' ljana, 1977. Andoljšek Ivan: Ljudskošolski bralni pouk b učbeniki zanj. 2. 1869—1918. Ljubljana, 197® Študenti visokošolskih zavodov 1975—197® Ljubljana, 1976. Izbira visokošolskega študija. Ljubljana, 197® Univerza v Ljubljani ob tridesetletnici osVO' boditve. 1945—1975. Ljubljana, 1975. Informacije o srednjih šolah. Ljubljana, 197" Dvojezična šola v luči nove ustave. Lendava 1976. Šetinc F. — Winkler I.: Moralnopolitična b druga merila kadrovske politike v visoke**1 šolstvu. Ljubljana, 1976. Divjak Milan: Nekateri problemi pri reform izobraževanja vzgojiteljev. Maribor, 1977. Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka Ljubljana, 1976. Egg Maria: Moj otrok je drugačen. Ljubljani 1976. Usposabljanje slabovidne mladine v predpO' klicnem obdobju. Ljubljana, 1976. Šešerko Leo: Socialni izvor inteligence. Cente* za razvoj univerze. Ljubljana, 1976. Lešnik Rudi: Osnove pedagogike. 2., dop. izd Ljubljana, 1976. Andoljšek Ivan: Osnove didaktike. 2., popi izd. Ljubljana, 1976. Mrmak Ilija: Prispeveki k marksistični zasnO' vanosti vzgoje in izobraževanja. Ljubljane 1977. Golli Danica: Metodika pouka začetnega bra' nja in pisanja v Jugoslaviji v primerjavi * nekaterimi tujimi metodičnimi rešitvam* Ljubljana, 1976. Širec Jože: Primarne programske usmeritve ' načrtovani prvi fazi usmerjenega izobraže' vanja z vidika interesov učencev in potre* združenega dela. Ljubljana, 1976. Širec Jože: Verifikacija hipotetičnih minimal' nih učnih norm za osnovno šolo od 1. do » razreda. Ljubljana, 1975. Golli Danica: Program individualnega opjS' menjevanja. Ljubljana, 1974. Kolar Nuša: Intenzifikacija in racionalizacij® institucionalne priprave otrok na šolo v raZ' vojno nestimulativnem okolju. Ljubljani 1976. Adamič Milan: Sistem povratnih zvez ter funkcija in učinek povratnih informacij pri pouku. Ljubljana, 1974—1976. Spock Benjamin: Vzgoja otrok v težavnih obdobjih. Ljubljana, 1977. Weber Tomaž: Praksa zgodovinskega pouka v osnovni šoli. Ljubljana, 1977. Lammer Yitta: Otroška ročna dela. Ljubljana, 1977. Družbenomoralna vzgoja v osnovni šoli. Posvet v Mariboru. Maribor, 1976. Zbornik za historiju školstva i prosvjete. 10. Zagreb, 1976. Metodika društveno-političkog odgoja i obrazovanja. Zagreb, 1974. Filipovič Dragomir: Obrazovanje odraslih u teoriji i praksi. Beograd, 1967. Evalvacija obrazovanja na daljinu. Zagreb, 1975. Kugler Seka: Andragoški kadrovi. Bibliografija. Zagreb, 1973. Sistem obrazovanja odraslih. Zagreb, 1965. Ogrizovič Mihajlo: Problemi andragogije. Zagreb, 1966. Savremena adragoška teorija i praksa u Jugoslaviji. Zagreb, 1969. Osposobljavanje i usavršavanje u svijetlu zakona o srednjem obrazovanju SR Hrvatske. Zagreb, 1972. Ciljevi odgoja odraslih u jugoslavenskom samoupravnem socijalističkom društvu. Zagreb, 1974. Jerovšek Janez: Ekspanzija slovenskega visokega šolstva v luči krize ekspanzije visokega šolstva v industrijsko razvitih državah. Ljubljana, 1977. Pavlin Igor: Poti visokošolskih študijev in družbena narava sposobnosti. Ljubljana, 1977. Petančič Martin: Industrijska pedagogija. 2., prerad. i dop. izd. Zagreb, 1975. Petrovič D. P.: Svojim rukama. Priručnik za praktičnu nastavu. Beograd, b. 1. Priročnik za pedagoški nadzor in svetovanje. Ljubljana, 1977. Podhostnik Karel: Didaktika. Ljubljana, 1977. Bohak Janko: Mladost med starši in samostojnostjo. Celje, 1977. Moj šolar. Ljubljana, 1977. Kolar Nuša: Minimalni program predšolske vzgoje v krajevni skupnosti. Ljubljana, 1977. Sagadin Janez: Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. 2. del. Ljubljana, 1977. Poročilo o delu glasbenih šol v Izoli, Kopru in Piranu v šol. 1. 1976/77. Koper, 1977. Letno poročilo Tehniške kmetijske šole v Mariboru za š. 1. 1974/75, 1975/76, 1976/77. Maribor, 1977. Študenti in diplomanti po občinah SR Slovenije. 1. del. Ljubljana, 1977. 24. letopis Šolskega centra za blagovni promet v Celju. 1975—1976. Celje, 1977. Letno poročilo Ekonomskega šolskega centra Celje. 1976—1977. Celje, 1977. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1976 do 1977 po krajevnih skupnostih. Ljubljana, 1977. Poročilo Gradbenega šolskega centra Borisa Kraigherja. 13. letnik. 1976. Maribor, 1976. 70. in 71. izvestje gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju za šolski leti 1974—1975 in 1975—1976. Ptuj, 1977. 15. poročilo Šolskega centra za gospodarstvo in upravo »Jožeta Lacka« Ptuj. S. 1. 1974 do 1975. Ptuj, 1977. Letno poročilo gimnazije v Novem mestu za š. 1. 1975—1976. Novo mesto, 1976. Gbjave Univerze za študijsko leto 1975—1976 in 1976—1977. Ljubljana, 1976, 1977. Obvestila Ekonomske fakultete za štud. leto 1975—1976. Ljubljana, 1976. Seznam predavanj na univerzi v Ljubljani za studijsko leto 1976—1977 dn 1977—1978. Ljubljana, 1976, 1977. Letno poročilo univerze za študijsko leto 1975—1976. Ljubljana, 1977. vest j a Ekonomske srednje šole v Ljubljani za š. 1. 1975/76. Ljubljana, 1977. 20. letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Šolsko leto 1976—1977. Celovec, 1977. vresje ’77. Almanah ravenskih maturantov 1977. Ravne na Koroškem, 1977. ffrgot. Almanah maturantov srednje tehniške metalurške šole. 1977. Ravne na Koroškem, 1977. Tretji zbornik Šolskega centra Slovenj Gradec. Š. 1. 1973/74, 1974/75, 1975/76. Slovenj Gradec, 1977. Trinajsti občni zbor skupnosti Šolskega centra za blagovni promet Slovenije. Slovenj Gradec, 1977. Kokolj Miroslav — Horvat Bela: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota, 1977. Trgovina — promet Možina Stane: Psihologija in sociologija trženja. Maribor, 1975. Turistični informator. Celjsko turistično območje. 3. izd. Celje, 1976. Vukonič Boris: Turistička propaganda. Zagreb, 1973. Markovič S. — Markovič Z.: Ekonomika turizma. Zagreb, 1972. Narodopisje — družbeni predpisi Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Vprašalnice 3., 9., 11. Ljubljana, 1977. Traditiones. 4. 1975. Ljubljana, 1977. Bergbauiiberlieferungen und Bergbauproble-me in Osterreich und seinem Umkrei.s. Wien, 1975. Gamerith A.: Bauerliche Sachkultur im Be-zirk und Museum Feldbach. 1. Feldbach, b. 1. Lepo vedenje od A—Z. Ljubljana, 1976. Poslovni bonton. Ljubljana, 1977. MATEMATIKA — PRIRODOSLOVNE VEDE — ASTRONOMIJA — FIZIKA — KEMIJA — GEOLOGIJA — BIOLOGIJA — BOTANIKA — ZOOLOGIJA Carinthia II. 86. Jahrgang der Carinthia II. Klagenfurt, 1976. Varstvo narave Graebner K. E.: Narava — neznana znanka. Ljubljana, 1977. Karntner Naturschutzblatter. 15. Jahrgang. 1976. Klagenfurt, 1976. Wildlife. Jahrbuch des Weltnaturschutzes. Miinchen, 1977. Varstvo narave. 9. Ljubljana, 1976. Varstvo voda v luči varstva okolja. Ljubljana, 1977. Matematika Skubic Tomislav: Naloge iz višje matematike. 1. del. Ljubljana, 1976. Hogben Lancelot: Matematika v nastajanju. Ljubljana, 1976. Vadnal Alojzij: Rešeni problemi linearnega programiranja. Ljubljana, 1977. Kac Milan: Diferencialne enačbe. (Matematika 4.) Maribor, 1977. Tržan Eva: Gospodarska matematika. 3. del. Ljubljana, 1976. Zornik Nada: Geometrijska telesa. Ljubljana, 1977. Zornik Nada: Pitagorov izrek. Ljubljana, 1977. Apsen Boris: Repetitorij elementarne matematike. 10. izd. Zagreb, 1977. Apsen Boris: Riješeni zadaci iz više matematike uz 2. dio Repetitorija. 4. izd. Zagreb, 1977. Infinitezimalni račun, Maribor, 1976. Štalec Ivan: Linearna funkcija. Odvod. — Polinomi. Racionalne funkcije. — Algebrske funkcije. Korenske funkcije. — Kotne funkcije. Ljubljana, 1977. Pauše Željko: Vjerojatnost. Informacije. Sto-hastički procesi. Zagreb, 1974. Dienes Z. P. — Golding E. W.: Metodika moderne matematike. Ljubljana, 1974. Matematika. Opšta enciklopedija Larousse. Beograd, 1977. Križanič France: Liejeve algebre. Ljubljana, 1977. Hogben Lancelot: Sve o matematici. 2. izd. Zagreb, 1977. Šporer Zlatko: Repetitorij matematike za os-novnu školu. Zagreb, 1977. Miličič P. — Uščumlič M.: Zbirka zadataka iz više matematike. 2. knj. Beograd, 1977. Lep Jože: Matematika. 1., 2., 3. Maribor, 1977. Uvod v višjo matematiko. Ljubljana, 1977. Vadnal Alojzij: Funkcije. 1.4., popr. izd. Ljubljana, 1977. Astronomija Čuček Ivan: Fotogrametrija. 14. zv. Ljubljana, 1976. Mašini G.: Priča o svemiru. 2. izd. Zagreb 1976. Eynem Peter: Die faszinierende Welt der Sterne mit Sternenkatalog. Erw. u. erg. Aufl. Miinchen, 1977. Ekrutt Joachim W.: Die Kleinen Planeten. Stuttgart, 1977. Fizika Bazjanac D.: Tehnička mehanika. 3. dio. Dinamika. Zagreb, 1974. Črepinšek Ljubo: Uvod v moderno fiziko. Maribor, 1977. Kvaternik Franc: Fizikalni obrazci in tabele. Ljubljana, 1977. Kuščer I. — Moljk A.: Fizika. 3. Ljubljana, 1977. Šif Leonard I.: Kvantna mehanika. Beograd, 1977. Strnad Janez: Moderna fizika. 2. del. Ljubljana, 1977. Strnad Janez: Fizika. 1. del. Ljubljana, 1977. Strnad Janez: Poskusi v posebni in splošni teoriji relativnosti. Ljubljana, 1977. Heisenberg Werner: Del in celota. Pogovori v območju atomske fizike. Celje, 1977. Detoni S. — Korbar R. — Skubic T.: Naloge iz fizike. Ljubljana, 1977. Na postaji Brosch Herbert: Stromversorgung. Netzgeriite. Koln, 1.977. Rosina Mitja: Jedrska fizika. 2. izd. Ljubljana, 1977. Kladnik Rudolf: Osnove fizike. 2. del. 2., popr. in dop. izd. Ljubljana, 1977. Kuščer I. — Žumer S.: Statistična mehanika. Ljubljana, 1977. Šporer Z. — Kuntarič A.: Repetitorij fizike za srednje škole. Zagreb, 1975. Mikuličič B. — Varičak M. — Vernic E.: Zbirka zadataka iz fizike. 6. izd. Zagreb, 1976. Pahor Sergej: Slučajni procesi. Ljubljana, 1977. Horvat B. — Greif S.: Elektronika. Vaje. Maribor, 1977. Zbornik referatov 5. jugoslovanskega posvetovanja o mikroelektroniki. Banja Luka, 1977. Kemija Kemija. Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana, 1976. Zbrana poglavja iz anorganske kemije in bla-goznansfva. Ljubljana, 1977. Sodja-Božič Jelka: Zbirka nalog iz kemijskega računstva. Ljubljana, 1977. Kerin Damir: Kemija. 2. Organska kemija. Maribor, 1977. Sikirica Milan: Stehiometrija. 4., dop. izd. Zagreb, 1974. Geologija — meteorologija Habe France: Postojnska jama in druge turistične jame Slovenije. Ljubljana, 1976. Geologija. 19. knjiga. 1976. Ljubljana, 1976. Deveti zbor slovenskih jamarjev. Naše jame. 18. leto. 1976. Ljubljana, 1976. Paleontologija. Sedimentologija. Stratigrafija. 8. jugoslovanski geološki kongres. Bled, l.do 5. okt. 1974. 1., 2. knj. Ljubljana, 1976. Geotektonika, Geofizika. — Inženirska geologija. Hidrografija. — Ekonomska geologija. 8. jugoslovanski geološki kongres. Bled, l.do 5. okt. 1974. 1., 2., 3., 4., 5. knj. Ljubljana, 1976. Grafenauer Stanko — Duhovnik Jože: Sistematska mineralogija. Ljubljana, 1977. Hočevar — Petkovšek: Meteorologija. Ljubljana, 1977. Petkovšek Zdravko: Kaj pa vreme? Ljubljana, 1976. Razprave. Društvo meteorologov Slovenije. Letnik 20. Ljubljana, 1976—1977. Biologija Biološki vestnik. Letnik 24. St. 1., 2. Ljubljana, 1976—1977. Sedmi jugoslovanski simpozij iz biofizike. Bled, 11.—13. nov. 1976. Ljubljana, 1976. Biologija. Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana, 1976. Fuchs-Kitowski Klaus: Probleme des Deter-minismus und der Kybernetik in der molekularen Biologie. 2., iiberarb. u. erw. Aufl. Jena, 1976. Carl H.: Biologie der menschlichen Hand. Koln, 1974. Koot van der: Ponašanje životinja i čovjeka. Zagreb, 1972. Vrtar Boris: Genetika i evolucija. 3. izd. Zagreb, 1975. Ebert James D.: Osnove razvojne biologije. Zagreb, 1970. Lentz Thomas L.: Atlas submikroskopske grade stanice. Zagreb, 1977. Likar Miha: Novejše smeri v mikrobiologiji. Ljubljana, 1977. Letno poročilo Biotehniške fakultete v Ljubljani za leto 1976. Ljubljana, 1977. Spominski zbornik Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani. 1947—1977. Ljubljana, 1977. Golčer T. — Sušnik Fr. — Vesel B.: Biologija. 1. Ljubljana, 1977. Sušnik Franc — Vesel Brane: Biologija. Laboratorijsko delo za srednje šole. 2., dop. izd. Ljubljana, 1977. Praktikum iz mikrobiologije in parazitologije. Ljubljana, 1977. Pauvvels L. — Bergier J.: Večni človek. Ljubljana, 1976. Tarman Kazimir: Biologija. Ekologija. Ljubljana, 1977. Botanika — zoologija Gogala Nada: Fiziologija rastlin. Ljubljana, 1977. Silič C.: Sumske zeljaste biljke. Sarajevo, Zagreb, Beograd, 1977. Hagemann P. — Egli M.: Botanik mit der Lupe. Stuttgart, 1977. Tretji simpozij Jugoslovanskega društva za rastlinsko fiziologijo. Povzetki referatov. Ljubljana, 1977. Tompkins P. — Bird C.: Tajni život biljaka. Zagreb, 1977. Gračanin M. — Iljanič L.: Uvod u ekologiju bilja. Zagreb, 1977. Miiller M.: Experimente mit Kleinkrebsen. Stuttgart, 1977. Koller — Anders — Steitz: Zoologie. 4., neubearb. Aufl. Stuttgart, 1977. Šiket Ladislav: Papiga skobčevka. Ljubljana, 1976. Bole Jože: Malakološke razmere v mraziščih. Ljubljana, 1976. Brglez Janez: Zajedavci pri pticah v Sloveniji. Ljubljana, 1977. UPORABNE VEDE — MEDICINA — TEHNIKA — KMETIJSTVO — GOZDARSTVO — SADJARSTVO — ŽIVINOREJA — ČEBELARSTVO — LOV — GOSPODINJSTVO — ORGANIZACIJA TRGOVINE, INDUSTRIJE — GRADBENIŠTVO Medicina Sušnik Janko: Možnosti predikacije toplotnega pulza. Disertacija. Ljubljana, 1977. Sušnik Janko: Okvare kromosomov pri ljudeh po dolgi neprofesionalni ekspoziciji svincu. Ljubljana, 1977. Sušnik Janko: Delovanje nizkih koncentracij vdihanega ogljikovega dioksida na nekatere T fiziološke parametre delavca pri srednje težkem fizičnem delu. Ljubljana, 1977. Esenci j alna arterijska hipertenzija. 7. semi- P nar za strueno usavršavanje. Opatija, 1976-Zbornik 5. kongresa nevrologov in psihiatrov S Jugoslavije. Portorož 1976. Knj. 1., 2., 3. Ljubljana, 1976. Krajnc-Simoneti S.: Dinamika splava v odvisnosti od širjenja sodobne kontracepcij6 v SR Sloveniji od 1955—1974. 1., 2. det D Ljubljana, 1976. Šolska zdravstvena služba v letu 1975. Ljubljana, 1976. g Kališnik Miroslav: Oris histologije z embri-ologijo. Ljubljana, 1976. j- Možnostni številčni porast zdravstvenih kadrov v SR Sloveniji od leta 1976 do 1980- g Ljubljana, 1976. Pentek Slavica: Zdravniški nasveti. Ljubija- p na, 1976, 1977. Bolezni našega časa. Ljubljana, 1978. L Tretji diplomski seminar anesteziologije in intenzivne nege. Ljubljana, 1976. f Normalno življenje tudi diabetiku. Ljubljana, -č 1976. Ustar Majda: Evalvacija dela slovenskih fti- F ziopnevmoloških dispanzerjev na področju natuberkuloznih pljučnih obolenj 1975. \ Ljubljana, 1976. Amon Ivan: Evalvacija dela slovenskih fti- F ziopnevmoloških dispanzerjev v letu 1975. Golnik, 1976. Hospitalna oskrba tuberkuloze v Sloveniji le- ^ ta 1974 in 1975. Golnik, 1976. Pedopsihiatrija. 2. knj. Ljubljana, 1976. 1 Psihoterapija. 4., 5., 6., 7. Ljubljana, 1976, 1977. Zdravje in hrana. 2. knj. Živilski dnevi ’76- I Ljubljana, 1976. Higienski minimum. Ljubljana, 1976, 1977. Komandina Dominik: Osnove statistike v * zdravstvu. Ljubljana, 1976. Kastelic I. — Schlamberger K.: Značilnosti, nacionalna patologija, zdravstveno varstvo C v SRS ... Ljubljana, 1977. Zbornik predavanj 13. podiplomskega tečaja I iz kirurgije. Ljubljana, 1977. Betteto M. — Fettich J.: Mala dermatovene- I rologija. Ljubljana, 1977. Zdravstveno varstvo v perinatalni dobi. 1., 2., 3. zv. Ljubljana, 1976, 1977. 1 Ultrazvuk u kliničkoj medicini. Zagreb, 1977. Lindemann Hannes: Premagani stres. Ljub- i ljana, 1977. Statistično poročilo o delu zdravstvene službe za leto 1976 v SRS. Ljubljana, 1977. Gravitacijska področja bolnišničnih oddelkov v SR Sloveniji. Leto 1974. Ljubljana, 1977. Pocajt M. — Širca A.: Anatomija in fiziolo- i gija za medicinske šole. Ljubljana, 1977. Sakelšek L.: Zdravstvena vzgoja. Ljubljana, 1 1977. Flebologija. Simpozij o patologiji venskega krvnega obtoka v ekstremitetah. Ljubljana, 1976. : Varl Bojan: Notranje bolezni. Ljubljana, 1977. Izbrana poglavja iz patološke fiziologije. Ljubljana, 1977. ■ Reja Dušan: Uvod v študij zdravstvene vzgoje. Ljubljana, 1977. ; Zbornik radova 3. kongresa ga9troenterologa Jugoslavije. Portorož, 14.—17. sept. 1977. -Ljubljana, 1977. Tadič Radoje: Higijena za medicinske škole-Beograd, 1977. Birsa Mirko: Srečanje z Abrahamom. Maribor, 1975. Hranjenost šolskih otrok, ugotovitev razlik in odstopanj. Ljubljana, 1977. Osemnajsti Tavčarjevi dnevi. Ljubljana, 1977. Devetnajsti Tavčarjevi dnevi. Ljubljana, 1977. Perinatalna medicina. Zagreb, 1977. Borko E. — Andolšek-Jeras L.: Načrtujmo potomstvo. Maribor, 1977. Tretji kongres anesteziologa Jugoslavije. 1-, 2. knj. Bled, 1977. Gjanovič Hugo: Nauk o zavojima. Zagreb, 1976. Derganc Mirko: Osnove prve pomoči za vsakogar. Ljubljana, 1976. Azbučna medicinska enciklopedija. 2., 3. tom- I.-P. R.-Š. Beograd—Sarajevo, 1976, 1977. Zdravila v starosti. Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil. Ljubljana, 1976. Kirurgija. 1. del. Ljubljana, 1977. Brza interpretacija EKG. 2. izd. Beograd, 1977. Svetovni dan zdravja 1977. Ljubljana, 1977. V snegu K V Trauma u otorinolaringologiji 10. kongres otorinalaringologa Jugoslavije. Ljubljana, 27.-29. maja 1977. Ljubljana, 1977. Prva pomoč na cesti. 3., dop. izd. Ljubljana, 1976. Sponsel Heinz: Die Heilkrafte der Natur. Gu-tersloh, 1977. Jojriš N. P.: Pčele i medicina. Beograd, 1977. Kodeks etike zdravstvenih delavcev SFR Jugoslavije. Ljubljana, 1977. Delo patronažnih medicinskih sester v Sloveniji. Ljubljana, 1977. Tretji podiplomski seminar anesteziologije in intenzivne terapije. Ljubljana, 1976. Borba protiv najvažnijih zaraznih bolesti. Beograd, Zagreb, 1977. Fortič Bojan: Pljučni rak na koncu cigarete. Ljubljana, 1977. Sodobno zdravljenje v pediatriji. 1., 2. 5. Der-čevi pediatrični dnevi. Ljubljana, 1977. Bohinjec J.: Temelji klinične hematologije Ljubljana, 1976. Lindemann Hannes: Autogeni trening. Zagreb, 1976. Ilič Ivan: Medicinska Nemezis. Beograd, 1976. Anderson W. A. D. — Scotti T. M.: Synopsis of pathology. Saimt Louis, 1976. Kako deluje? Zdravila, strupi, droge. Ljubljana, 1977. Venzmer G.: Domači zdravnik. Ljubljana, 1977. Referati prvega posvetovanja strokovnjakov za zdravilno rastlinje Slovenije. Ljubljana, 1977. Weiss R. F.: Sodobno zdravljenje z rastlinami. Ljubljana, 1977. Messegue Maurice: Narava ima vselej prav. 2. izd. Ljubljana, 1976. Referati s problemske konference v dejavnosti lekarniške službe v SR Sloveniji. Maribor, 1977. Rugelj Janez: Dolga pot. Ljubljana, 1977. Gasilstvo Gsmi kongres Gasilske zveze Slovenije. Nova Gorica, 5.—6. junija 1976. Ljubljana, 1976. Kovačič Bojan: Strojništvo v gasilstvu. Ljubljana, 1977. Priročnik za gasilce. 1., 2. Ljubljana, 1977. Veterinarstvo Banič Janez: Splošna kirurgija za veterinarje. 2. izd. Ljubljana, 1976. Zbornik biotehniške fakultete univerze v Ljubljani. Veterinarstvo. Letnik 13., 14. Ljubljana, 1976, 1977. Veterinarski oddelek biotehniške fakultete. Podiplomski študij veterinarjev splošne prakse. 1. zv. Ljubljana, 1977. zbornik 4. kongresa veterinara i veterinarskih tehničara Jugoslavije. Ljubljana, 1976. rglez Janez: Zajedavci domačih živali, Ljubljana, 1977. Tehnika Skarbinski M.: Konstruiranje ulitih, prešanih, varjenih in kombiniranih strojnih delov. Ljubljana, 1976. Splošna problematika konstruiranja v stroj-mstvu. Ljubljana, 1976. bvet techniky. Bratislava, 1976. Clovčk, pretvari, svšt. Praha, 1976. fcuhel Peter: Sistemi industrijske elektronike. tr ,^raci).ski ojačevalnik. Ljubljana, 1976. ersič Nikolaj: Osnove elektrotehnike. 1. Ljubljana, 1976. Kosovinc Ivan: Metalografija. Ljubljana, 1976. ptimalna uporaba zemeljskega plina v Sloveniji in izgradnja plinovodnega omrežja. Ljubljana, 1977. Cajhen Rafael: Osnove regulacijske tehnike. Ljubljana, 1977. ruden Mirjan: Elektromagnetna nihanja in valovanja. 3. del. Ljubljana, 1975. usruk Janez: Varnost jedrskih elektrarn. Ljubljana, 1976. Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945. Ljubljana, 1976. nTon^ator Zavoda za varjenje SRS. 1977. Ljubljana, 1976. er,bar Janez: Poskusi na električni vezavni Plošči. Ljubljana, 1977. -iUfgoslova^ko posvetovanje o relejni zaščiti v elektroenergetskih sistemih. Zbornik Rkratov. Ljubljana, 1977. ©pek Drago: Mehanska procesna tehnika. Ljubljana, 1976. Plaper Marjan: Elektroenergetsko omrežje. 3. del. Ljubljana, 1977. Krpan Dragutin: Laki motori. 1. dio. Zagreb, 1976. Jereb Peter: Osnove električnih strojev. Ljubljana, 1976. Paulin L. — Zoric T.: Elektrodinamika.. Maribor, 1977. Krašovec France: Pregled organske kemijske tehnologije. Maribor, 1976. Dolenc Anton: Sinhronski stroji. Ljubljana, 1977. Cajhen Rafael: Regulacije v elektroenergetiki. Ljubljana, 1977. Goljar Marko: Motorna vozila. Osnove konstruiranja. Ljubljana, 1977. Poniž R. — Kenda M.: Elektrotehnika. 1. del. Ljubljana, 1977. Prejac Milan: Električne naprave in energetika. Ljubljana, 1977. Likavec Anton: Tehnologija obdelave s stro-jeslovjem. 2., 3. del. Ljubljana, 1977. Jereb Janez: Tehnologija obdelave. Ljubljana, 1977. Suvorov J. — Savnik V.: Strojni elementi. 2. 3. 4. zv. Ljubljana, 1974. Kuhar Andrej: Tehnologija obdelave. Ljubljana, 1977. Uporaba mikroprocesorjev v merilni tehniki. Ljubljana, 1977. Radovič — Papič: Strojna obrada metala. Zagreb, 1970. Radovič — Papič: Ručna obrada metala. Zagreb, 1973. Hercigonja Edo: Elementi Strojeva. 1., 2. knj. Zagreb, 1977. Hrgovič Dušan: Tehnologija materijala (metali). Zagreb, 1977. Kliment Antun: Uredska mehanizacija. 3., dop. izd. Zagreb, 1977. Razumovič Ferdo: Enciklopedija stirojeva. 7., prer. i dop. izd. Zagreb, 1977. Levak Rudolf: Poznavanje motornih vozila. 4. izd. Zagreb, 1977. Informacijsko-dokumentacijska problematika na področju strojništva. Ljubljana, 1977. Dobrila Peter: Osnove lesenih konstrukcij. Maribor, 1977. Jugin Milivoj: Put u kozmos. Ljubljana, 1976. Kmetijstvo Gliha Slavko: Mala šola ekonomike kmetijstva. Ljubljana, 1976. Kmetijski priročnik. Pravni svetovalec. Ljubljana, 1976. Leskošek Mirko: Praktično gnojenje. 2., izpop. in predel, izd. Ljubljana, 1976. Naše kmetijske šole. št. 14. 1977. Ljubljana, 1977. Zbornik biotehniške fakultete univerze v Ljubljani. Zv. 26., 27. Kmetijstvo. Ljubljana, 1976, 1977. Semenarske informacije za leto 1976. Krompir. Ljubljana, 1976. Stabej Jože: Kruh ubogih. Kulturnozgodovinski in jezikovni začrt zgodovine krompirja na Slovenskem. Ljubljana, 1977. Opremljenost kmetij s stroji v letu 1976. Ljubljana, 1977. Pospeševanje kmetijske proizvodnje. Ljubljana, 1977. Preizkušanje sort poljščin in vrtnin v Sloveniji v letu 1976. Ljubljana, 1977. Hmeljarski bilten. 3. 1975. Žalec, 1975. Pokorn Jožica: Pekarske lastnosti ajdove moke. Disertacija. Ljubljana, 1977. Kmetovalcem občine Radlje za razpravo o skrbi za jutrišnji dan. Radlje ob Dravi, 1976. Biološki rezidni in aditivi v živilih. Ljubljana, 1976. Gozdarstvo — sadjarstvo — vrtnarstvo Zbornik gozdarstva in lesarstva. 14. Št. 2. Ljubljana, 1976. Sgerm Franjo: Topolov nasad v Špici in njegova rentabilnost. Ljubljana, 1977. Kotar Marjan: Korenova smreka z zasavskega hribovja. Ljubljana, 1977. Turk Zdravko: Metodika kalkulacije ekonomičnosti strojnog rada u šumarstvu. Ljubljana, 1977. Kavčič Slavka: Informacije za ugotovitev dela dohodka, ki izhaja iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev gospodarjenja z lesovi. Ljubljana, 1977. Letno poročilo 1976. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Ljubljana, 1977. Letni pregled gozdarstva. Ljubljana, 1977. Ivanek Franc: Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju. Ljubljana, 1976. Lipoglavšek Marjan: Vpliv časovnega spreminjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merjenje po teži. Ljubljana, 1976. Bernot D. — Bitenc F.: Uporaba sadja. Ljubljana, 1976. Sadjarsko društvo Slovenije. V spomin Dragotinu Ferd. Ripšlu. Sevnica, 1977. Na.stev Dragan: Makedonska amipelografija. Skopje, 1977. Preizkušanje in introdukcija sadnih sort v Sloveniji do leta 1974. Ljubljana, 1976. Šiško Mirko: Sadjarski praktikum. (Računski del vaj.) Maribor, 1977. V sadnem vrtu. Moj vrt — moje veselje. Ljubljana, 1976. Jelnikar Marko: Mala enciklopedija vrtnarstva. Zagreb, 1976. Pace Giuseppe: Vse o gobah. Ljubljana, 1977. Živinoreja — lov — ribištvo — čebelarstvo Verbič Janez: Krmljenje krav. Ljubljana, 1976. Rezultati kontrole proizvodnosti krav za leto 1975, 1976. Ljubljana, 1976, 1977. Zbornik referata 2. jugoslovenskog kongresa za reprodukciju domačih životinja. Volumen 1., 2. Portorož, 1977. Nova pridobitev na Ravnah Na Raduho Znanost in praksa v govedoreji. 1. zv. Ljubljana, 1977. Šesti jugoslovanski mednarodni simpozij »Sodobna proizvodnja in predelava mleka«. 1., 2. Portorož, 1977. Lovstvo in ribištvo. Ljubljana, 1976. Lavrič Janko: Moj pes. Zreja, vzgoja, šolanje. Ljubljana, 1977. Strmčnik B. — Batistič M.: Trideset let lovstva na celjskem območju. Celje, 1977. Lovci Strojne. Lovstvo med Uršljo in Peco. Ravne na Koroškem, 1977. Snoj Nežka: Praktikum za ribje bolezni. Ljubljana, 1977. Jerič Rihard: Svet akvaristike. Ljubljana, 1977. Bolezni in zastrupitve čebelje družine. Ljubljana, 1976. Pčelarstvo. 3., revid. i prošir. izd. Zagreb, 1977. Fuis Janez: Čebelarjenje na znanstvenih osnovah. Ljubljana, 1977. Ppelarska enciklopedija. Beograd, 1976. Gospodinjstvo Stuber Hedvvig Maria: Pomagam ti kuhati. Ljubljana, 1976. Grum Andreja: Slovenske narodne jedi. Ljubljana, 1976. Goock R.: Što mogu uraditi sam. 2. izd. Ljubljana, 1976. Ščepec vonja in okusa. Ljublajna, 1977. Prehrana zdravega in bolnega dojenčka. 7., dop. izd. Ljubljana, 1977. Korinšek M. — Toplak J.: Osnova strežbe. Ljubljana, 1977. Ishrana u prirodi. 2., dopunj. i izmenj. izd. Beograd, 1977. Klaus H. — Kloppenburg I.: Svetovalec za sodobno ženo. Ljubljana, 1977. Pečjak Marinka: Kuharska umetnost Azije. Ljubljana, 1977. Mala šola osebne nege. Ljubljana, 1977. Vodstvo in organizacija industrije, trgovine in prometa Vila A. — Leicher Z.: Planiranje proizvodnje i kontrola rokova. 2., dop. izd. Zagreb, 1976. Kvantitativne metode pri zagotavljanju kakovosti. Ljubljana, 1976. Kacl Gvido,n: Model organizacije zbiranja, izbiranja in realizacije idej za planiranje in razvoj izdelkov. Magistrsko delo. Maribor, 1976. ' Novak M. — Popovič 2.: Razvojna politika. Zagreb, 1976. Andolšek Danijel: Skladiščno poslovanje. Ljubljana, 1975. Upravljanje projektima. Zagreb, 1976. Funkcija kakovosti v procesu upravljanja in povezovanja temeljnih organizacij združenega dela. Ljubljana, 1976. Ekonomika kakovosti in spremljanje stroškov kakovosti v OZD. Ljubljana, 1977. Hrastelj Tone: Organizacija in tehnika mednarodnega poslovanja. Ljubljana, 1977. Kotnik Drago: Prodajna politika. Ljubljana, 1975. Poslovna, finančna in pravna razmerja med OZD. Maribor, 1977. Pospeševanje prodaje. Ljubljana, 1977. Prelog Vinko: Ekonomika organizacij združenega dela. Maribor, 1977. Možina Stane: Poslovna socio-psihologija. Ljubljana, 1975. Možina S. — Florjančič J.: Metodologija za določanje potreb po kadrih v organizacijah združenega dela. Ljubljana, 1977. Leksikon marketinga. Beograd, 1977. Melavc Dane: Uvod v teorijo in tehniko računovodstva. Maribor, 1976. Zbornik 9. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah. Ljubljana, 1977. Predpisi o knjigovodstvu. Ljubljana, 1977. Ogorelc Anton: Organizacija transportnega procesa. Maribor, 1972. Zrnčič Zvonko: Kako postati filatelista. Sarajevo, 1977. Žnideršič Martin: Knjiga in založništvo. Ljubljana, 1977. Kajzer Štefan: Informacijski sistemi. Maribor, 1977. Kurtovič Todo: Obveščanje v socialistični samoupravni družbi. Ljubljana, 1977. Razne industrije in obrti Borštnar Jože: Finalna predelava lesa. 1. Ljubljana, 1977. Jeler Slava: Oplemenitenje tekstilij. 2. Aparati in stroji. Maribor, 1977. 12. strokovni simpozij o novitetah v tekstilni tehnologiji. Maribor, 1977. Železnikar A. P.: Prevajalniki, Ljubljana, 1977. Knez Martin: Tehnologija pekarstva. 2., izpop. izd. Ljubljana, 1977. Pelhan Ciril: Uvod v metalurgijo. Ljubljana, 1976. Miiller Hans J.: Handbuch der Schmelz- und Legierungspraxis fiir Leichtmetalle. 3., vol-lig neubearb. Aufl. Berlin, 1977. Računalništvo Horvat — Greif: Programiranje za računalnik. Zbirka nalog. Maribor, 1977. Smerniki za investiranje v računalništvo v SR Sloveniji. Ljubljana, 1977. Gorenc Ivan: Informatika in uporaba avtomatske obdelave podatkov. Kranj, 1976. Nadzor v pogojih računalniške obdelave podatkov. Ljubljana, 1977. Šivic Peter: Osnove obdelave podatkov na računalnikih. Ljubljana, 1976. Zakrajšek Egon: Programski jezik Pascal Ljubljana, 1976. j Bratko Ivan — Rajkovič V.: Uvod v računal'^ ništvo. Ljubljana, 1977. Gradbeništvo Pajk Milan: Kalkulacije gradbenih del. Ljub« ljana, 1976. j Pajk Milan: Gradbeno poslovanje. 4., predel t izd. Ljubljana, 1977. Gradevinarski priručnik. 2., izmenj. i dop. Beograd, 1974. Gdres H. H.: Gradbena dejavnost za vsakoga1 Ljubljana, 1976. Gores H. H.: Samostojna dela pri hiši. Ljub" ljana, 1976. Horstman Rudolf: Oblaganje stropov, tal sten. Ljubljana, 1976. Gdres II. H.: Tesarstvo za vsakogar. Ljubija' na, 1976. D: UMETNOST — ARHITEKTURA — LIKOVNA UMETNOST — FOTOGRAFIJA — GLASBA — GLEDALIŠČE — ŠPORT ’ W Zbornik za umetnostno zgodovino. NoVS vrsta. 11.-12. letnik. 1974—1976. Ljubljana, 1976. s Od pesmi do filma. Mladi vedež. Ljubljana, 1976. B Narodna galerija London. Muzeji sveta. Ljub-y ljana, 1976. Argan G. C.: Die Kunst des 20. Jahrhunderts-p 1880—1940. Berlin, 1977. Urbanizem . ]y Raziskovalna dejavnost urbanističnega insti' tuta. 1960—-1974. Ljubljana, 1975. p Šumi Nace: Ljubljana. Zasnove mesta skob* p zgodovino. Vodnik. Ljubljana, 1976. Prostorski učinki interakcij v urbanem nase' (~ lju. Ljubljana, 1976. Zasnova uporabe prostora. Vodno gospodar* stvo. Ljubljana, 1976. p Zasnova uporabe prostora. Varstvo kulturnih spomenikov. Najpomembnejši spomeniki- ^ Ljubljana, 1976. j Arhitektura j Zadnikar Marijan: Stična in zgodnja arhitek' tura cistercijanov. Ljubljana, 1977. Zadnikar Marijan: Stiški samostan. Ljubija' na, 1977. I Stopar Ivan: Razvoj srednjeveške grajske ar* hiteklure na Slovenskem Štajerskem. Ljub' j ljana, 1977. Bogenšperk. Maribor, 1976. Stopar Ivan: Grad Slovenske Konjice. Si oven- i ske Konjice, 1976. Šolske stavbe Ljubljane. Razstava v Sloven' skem šolskem muzeju. Ljubljana, 1976. ] Sedej Ivan: Kmečka hiša na Slovenskem-Ljubljana, 1976. Bregant Tatjana: Stari grad nad Celjem- ] Ljubljana, 1977. Reisp Branko: Predjama. Maribor, 1977. ] Krečič Peter: Grad Kromberk. Maribor, 1977- ] Sedej Ivan: Prešernova hiša, cerkev sv. Marka, vas Vrba. — Menaše H.: France Prešeren. Maribor, 1977. Curk Jože: Mestna proštijska cerkev v Ptuju- ; Maribor, 1977. Fister Peter: Grad Kamen pri Begunjah. Maribor, 1977. Likovna umetnost Jugoslovenska skulptura. 1870—1950. Beograd, 1975. Matej Sternen. 1870—1949. Retrospektivna razstava. Ljubljana, 1976. Menaše Luc: Kaj nam kažejo slikarske umetnine. Ljubljana, 1976. Mikelandelov Strašni sud. Beograd, 1976. Augustinčič. Zagreb, 1976. Janez Šibila. Retrospektivna razstava. 1946 do 1976. Maribor, 1976. Bernik Janez: Črte. Linien. Lines. Ljubljana, 1977. Mednarodni bienale grafike. 12. Moderna galerija Ljubljana. Ljubljana, 1977. Bio 7. Bienale industrijskega oblikovanja-Ljubljana, 1977. Ruder Emil: Tipografija. Ljubljana, 1977. Ilustracije v knjigah za otroke in mladino- 14. festival Kurirček. Maribor, 1976. Slovene impresionists. Ljubljana, 1977. j|Slowemsche Impressionisten. Ljubljana, 1977. Slikarska kolonija Ravne 77. Katalog Likov-j. nega salona. Ravne na Koroškem, 1977. Razstava kubanskih risb. Katalog Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec, 1977. Zmago Jeraj. Razstavni katalog Likovnega sa-j. Iona Ravne na Koroškem. 1976. Gustav Gnamuš. Razstavni katalog Male ga-,] lerije Ljubljana. Ljubljana, 1977. Lojze Logar. Razstavni katalog. Murska Sori bota, 1977. Anton Repnik. Samostalna izložba. Svetoza-j revo, 1975. Ročna dela — fotografija Marcon Vlada: Moda s pletilko, kvačko in j iglo. Ljubljana, 1976. Niklsbacher-Bregar N.: Narodne vezenine na Slovenskem. Ljubljana, 1977. Mojsilovič Vidoje: Sve o kolor-fotografiji. Beograd, 1977. Dnevi slovenske fotografije in amaterskega r' filma v Slovenjem Gradcu. Slovenj Gradec, >• 1977. Weber Ernst A.: Fotopraktikum. Seebruck ,s atn Chiemsee, 1976. a’ Glasba , Sivec Jože: Opera skozi stoletja. Ljubljana, 1976. Y Bela Bartok. Ljubljana, 1977. Voglar Mira: Otrok in glasba. Ljubljana, S. 1976- Poročilo o delovanju šole Glasbene matice in koncertnih prireditvah v letih 1972—1976. Trst, 1973—1976. „ Moser Hans J.: Musikgeschichte in hundert Lebensbildern. Wiesbaden, 1977. gj Lissa Zofia: Estetika glazbe. Zagreb, 1977. Bernstein Leonard: Srečne ure ob glasbi. Ljubljana, 1977. Cvetko Dragotin: Vloga Gojmira Kreka v razvoju novejše slovenske glasbe. Ljubljana, 1977. d Reich Truda: Susreti sa suvremenim kompo-j zitorima Jugoslavije. Zagreb, 1972. Glazbena umjetnost. 13. izd. Zagreb, 1977. Prek S. — Završnik R.: Teorija glazbe. Zagreb, 1973. Mercina Ivan: Slovenski pritrkovavec. Gorica, 1926. Vascit pr Zile. Ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi. Šentjakob v Rožu, 1976. Lebič Lojze: Glasovi godal, tolkal, brenkal. Ljubljana, 1976. 10. pevsko srečanje od Pliberka do Traberka, 25.-26. febr. 1977. Ravne na Koroškem, 1977. Vres Prevalje. Prevalje, 1977. Film — igre Belan Branko: Avdiovizualne komunikacije kot družbeni fenomen in njih vpliv na mlade. Ljubljana, 1976. Munitič Ranko: Filmske zvrsti in žanri. 3. zv. Ljubljana, 1977. Dežela animiranih čudes. Ljubljana, 1976. Musil — Šoštarič — Majerič: Spoznavajmo skrivnosti šahovske igre. Maribor, 1977. Gledališče Filipič Lojze: Živa dramaturgija. Ljubljana, 1977. Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Letnik 29. Št. 13. Ljubljana, 1977. Akademija za gledališče, radio, film in televi-( zijo. List 13. Ljubljana, 1977. Vidic Darja: Improvizirajmo kostume. Ljub-, Bana, 1977. BoTšoj teatr SSSR. Knj. 1. Opera. Knj. 2. Balet. Moskva, 1976. Ahačič Draga: Gledališka vzgoja. 1. del. Ljubljana, 1977. Dvajset revij in srečanj gledaliških skupin p Slovenije. Ljubljana, 1977. Mrkšič Borislav: Riječ i maska. Zagreb, 1971. Mahnič Mirko: Spet upanje. Dnevnik gledališkega lektorja. Maribor, 1977. Šport Ulaga Drago: Telesna vzgoja, šport in rekreacija. Ljubljana, 1976. triglavski zbornik ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav. Ljubljana, 1976. Elsner B. — Stanič J. — Verdenik Z.: Koncept razvoja nogometa. Ljubljana, 1976. Modrič Žarko: Obrani se sam. Beograd, 1976. Jorga I. — Jorga V. — Durič P.: Teki 1 i empi kata. Beograd, 1976. Modrič Žarko: Karate. Zagreb, 1975. Učitelj smučanja. Gradivo za teoretične izpite. Ljubljana, 1976. Osnovna in nadaljevalna šola plavanja. Ljubljana, 1977. Snežnik. Planinsko društvo Ilirska Bistrica. Ilirska Bistrica, 1977. Planinska šola. Teze, učna snov in preverjanje znanja. Ljubljana, 1977. Breznik Alfonz: 50 let jugoslovanskega mo-to-dirkalnega športa. Ljubljana, 1976. Dvoržak Miro: Šola smučanja. 1., 2. knj. Ljubljana, 1977. Šraj Peter: Rokomet v osnovni šoli. Ljubljana, 1977. Slovenska atletika. 1975. Ljubljana, 1976. Potočnik Miha: Reševanje iz vode. Ljubljana, 1972. Kamniške Alpe. Ravenska Kočna. Plezalni vzponi. Kranj, 1977. Petinsedemdeset iger. Telesna vzgoja predšolskega otroka. 3. izd. Ljubljana, 1975. Dežman Brane: Košarka v osnovni šoli. Ljubljana, 1977. Baš Angelos: Ljutomerske konjske dirke. Maribor, 1976. Plavalni miting »Ravne 78«. 21.—22. 1. 1978. Ravne na Koroškem, 1977. 27. športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Namizni tenis. Predtekmovanje 9. 4. 1977. Ravne na Koroškem, 1977. 16. zimske športne igre »Gradis« 77. Ravne na Koroškem. Kope, 11.—42. 2. 1977. Ravne na Koroškem, 1977. Prvenstvo slovenskih železarn. Športne igre slovenskih železarjev. Ravne na Koroškem, 17. 9. 1977. Ravne, 1977. JEZIKOSLOVJE — KNJIŽEVNOST Jezikoslovje Škerlj Ružena: Slovensko-češki slovar. Ljubljana, 1976. Kolar Anton: Slovensko italijanski glosar. Ljubljana, 1976. Razprave. 9. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. Ljubljana, 1976. Duden. Das groBe Worterbuch der deutschen Sprache in 6 Banden. Band 2. C1-F. Mann-heim, Wien, Ziirich, 1976. Grad Anton: Italijansko-slovenski in sloven-sko-italijanski slovar. Ljubljana, 1976. Megiser Hieronymus: Slovensko-latinsko- nemški slovar. Ljubljana, 1977. Bezlaj France: Etimološki slovar slovenskega jezika. 1. knj. A—J. Ljubljana, 1976. Jereb Elza: Recueil d’exercices de grammaire frangaise. Ljubljana, 1976. Braz V. — Renčelj A.: Nemščina. 1., 2. Ljubljana, 1977. Toporišič Jože: Slovenska slovnica. Maribor, 1976. Golias Janko: Petjezični glosar ustave in samoupravljanja SFRJ. Ljubljana, 1976. Tomšič France: Slovensko-nemški slovar. 3. izd. Ljubljana, 1977. Popič Relja: Naučnontehnički rečnik rusko-srpskohrvatski. 2. izd. Beograd, 1976. Angleško-slovenski slovarček izrazov iz jedrske tehnike. Ljubljana, 1977. Braz Valter: Nemščina za gostinsko stroko. Ljubljana, 1977. Pirogova — Orožen — Sever: Rusko-sloven-ski učni slovar. Ljubljana, 1977. Sušnik Pavel: Latinska vadnica za zdravstvene šole. Ljubljana, 1977. Klinar Stanko: Acpects of English word-for-mation. 2., predel, in dop. lizd. Ljubljana, 1977. Langenscheidtov univerzalni rjeonik hrvat-skosrpski-njemački i njemački-hrvatskosrp-ski. Zagreb, 1977. Broughton Geoffrey: Know your English. London, 1976. Teach yourself books. Jovarek V.: Serbo-cro-atian reader. London, 1974. — Smith F. K. — Mellwisch T. W.: Greek. London, 1977. — Mace J.: Modern Persian. London, 1976. — Williamson H. R.: Chinese. London, 1977. — Coulson M.: Sanskrit. London, 1976. Slavistična revija. Letnik 25. 1977. Maribor, 1977. Prava zima Bunc Stanko: Mali slovenski pravopis. Maribor, 1977. Vodnik France: Poljsko-slovenski slovar. Ljubljana, 1977. Remic — Jager V.: Slovenski jezik za poklicne, tehniške in druge šole. 4. izd. Maribor, 1977. Pušnik H. — Šifrer R.: Nemščina za prodajalce. Ljubljana, 1977. Slovenski jezik in stilistika. Ljubljana, 1977. Linguistica. 16. Ljubljana, 1976. Crkovič Milica: Rečnik ličnih imena kod Srba. Beograd. Beograd, 1977. Silič J. — Rosandič D.: Osnove fonetike i fo-nologije hrvatskog književnog jezika. 4., neizmij. izd. Zagreb, 1977. Rečnik uz celokupna dela Petra II. Petroviča Njegoša. Cetinje—Beograd, 1977. Luppi Aldo: Talij ansko-hrvatskosrpski rječ-nik poslovne terminologije. Zagreb, 1973. Jakič B. — Plohl M.: Der Okonomist lernt Deutsch. 5. izd. Zagreb, 1974. Musič A. — Majnarič N.: Gramatika grčkog jezika. Zagreb, 1970. Hamm Josip: Staroslavenska gramatika. 4. izd. Zagreb, 1974. Gortan V. — Gorski O. — Pauš P.: Latinska gramatika. 4. izd. Zagreb, 1971. Gorski O. — Majnarič N.: Grčko-hrvatski ili srpski rječnik na osnovi Žepič — Krljuševa rječnika. Zagreb, 1976. Valujev Z. — Pavuna S.: Učites’, upražnja-jas’. Zagreb, 1976. Poljanec R. F.: Pregled dramatike ruskoga jezika. Zagreb, 1975. Poljanec R. F.: Njemačka gramatika za sva-koga. 3. izd. Zagreb, 1975. Medič I.: Njemačka gramatika za svakoga. 4. izd. Zagreb, 1975. Brihta J. — Grgič B.: English for everybody. 6. izd. Zagreb, 1973. Poljanec R. F. — Madatova S. M.: Rusko-hrvatski rječnik. 3., prer. i dop. izd. Zagreb, 1973. Jakič Blanka — Plohl M.: Grammatik der deutschen Sprache. Zagreb, 1967. Jakič Blanka: Der deutsche Geschaftsbrief. 4., erg. Aufl. Zagreb, 1975. Književnost Bernik France: Cankarjeva zgodnja proza. Ljubljana, 1976. Martinovič Jura j: Poezija Dragotina Ketteja. Ljubljana, 1976. Savremeno kajkavsko pjesništvo. Zagreb, 1976. Novak Vilko: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana, 1976. Rupel Dimitrij: Srečko Kosovel. Ljubljana, 1976. Freytag Fustav: Tehnika drame. Ljubljana, 1976. Prijatelj Ivan: Izbrano delo. 1., 2. knj. Ljubljana, 1976. Kocijan Gregor: Dr. France Prešeren. Ljubljana, 1976. Kos Janko: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana, 1976, 1977. Petrovič Sreten: Retorika. Gradina, 1975. Velika enciklopedija aforizama. 2. izd. Zagreb, 1977. Rajhman Jože: Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarno-zgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav. Ljubljana, 1977. Cevc A. — Kmecl M. — Menart J.: Zenska v slovenski sliki in pesmi. Zagreb, 1977. Ocvirk Anton: Evropski roman. Eseji. Ljubljana, 1977. Trdina Silva: Besedna umetnost. 2. del. Literarna teorija. Ljubljana, 1977. Vidmar Josip: Izbrano delo. Ljubljana, 1977. Hensel Georg: Spielplan. Schauspielfiihrer von der Antike bis zur Gegenvvart. 2., erw. u. iiberarb. Aufl. Darmstadt, 1975. Bortenschlager W.: Deutschsprachige Literatur des 20. Jahrhunderts. Wien, Wels, Miin-chen b. 1. Inkret Andrej: Spomini na branje. Maribor, 1977. Zadravec Franc: Slovenska besedna umetnost v prvi polovici 20. stoletja. Ljubljana, 1977. Kalan Filip: Med Trubarjem in moderno. Ljubljana, 1977. Die zeitgenossische Literatur Osterreichs. Kindlers Literaturgesehichte der Gegenvvart. Ziirich und Munchen, 1976. Markievvicz Henryk: Glavni problemi literarne vede. Ljubljana, 1977. Otrok in knjiga. 4., 5. Maribor, 1976, 1977. Kopitar Jernej — Cop Matija: Izbrano delo. Ljubljana, 1977. Paternu Boris: France Prešeren in njegovo pesniško delo. 2. knj. Ljubljana, 1977. Kmecl Matjaž: Mala literarna teorija. Ljubljana, 1977. Truhlar Vladimir: Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju. Ljubljana, 1977. Slamnig Ivan: Svjetska književnost Zapadno-ga kruga. Zagreb, 1973. Solar Milivoj: Teorija književnosti. 2. izd. Zagreb, 1977. Čale Frano: Marin Držič. Zagreb, 1971. Puljo Jasmina: Biseri Mudrosti. Beograd, 1977. Marušič B. — Komac J.: Vrsno in Simon Gregorčič. Ljubljana, 1977. Bohanec Franček: Biografsko berilo. Ljubljana, 1977. Ambrogio Ignozio: Formalizam i avantgarda u Rusiji. Zagreb, 1977. V areni življenja. Ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Ljubljana, 1977. Hartman Milka: Pesmi z libuškega puela. Celi lovec, 1977. IH Hudi Anita: Slike samostanskega vrta. LjubIJ Ijana, 1977. Kokot Andrej: Nekje pa pesmi pojo. Izbran H pesmi. Maribor, 1976. Sket Jakob: Miklova Zala. Maribor, 1977. U Mavrel Blaž: Gozd šumi v meni. Prevalj!■ 1977. II Pečnik Franc: Avtobusna postaja. Maribo H 1976. Prežihov Voranc: Solzice, Ljubljana, 1977. N Prežihov Voranc — Drčar — Murko M.: K0m roški samorastniki. Ljubljana, 1976. Pungartnik Marjan: Pesmi. Slovenj Grade«! 1977. Suhodolčan Leopold: Deček na črnem konjtlH Ljubljana, 1977. ji Suhodolčan Leopold: Dvanajst slonov. Ljufll ljana, 1976. Suhodolčan Leopold: Med reko in zemljll Ljubljana, 1977. Suhodolčan Leopold: Na kmetiji. Ljubljani! 1976. J| Suhodolčan Leopold: Sedem nagajivih. Ljubil ljana, 1976. II Suhodolčan Leopold: Stopinje po zraku. Ljubp ljana, 1977. Suhodolčan Leopold: Majster Nitka. NoVH Sad, 1975. K Suhodolčan Leopold: Das versteckte Tage buch. Berlin, 1977. Suhodolčan Leopold: Veseli detektivi. Beo grad, 1977. Suhodolčan Leopold: Sakriveni dnevnik. Za greb, 1977. Sušnik Franc: Vorančeva pot. Ravne na Ko roškem, 1977. Vogel Herman: Osoje. Ljubljana, 1977. DOMOZNANSTVO — ZEMLJEPIS — BlO GRAFIJE — ZGODOVINA j Domoznanstvo Ljubljana. Monografija. Ljubljana, 1976. S Skopje. 30 godini sloboden razvoj. Skopj£ 1976. J Velenje. Velenje, 1977. (v angl. in nemšken jeziku) ^ Občina Nova Gorica. 1947—1977. Nova Goric« * 1977. Krško skozi čas. 1477—1977. Zbornik ob 500 1 letnici mesta. Krško, 1977. Orožen Janko: Celje in slovensko hranilni štvo. Ljubljana, 1977. Zbornik občine Grosuplje. 8., 9. Grosuplje 1 1976, 1977. Loški razgledi. 23. 1976. Škofja Loka, 1976. ( Kamer Stefan: Karntens Wirtschaft 1938-" 1945. Klagenfurt, 1976. Wraber Tone: Trenta. Maribor, 1976. 1 Celjski zbornik. 1975—1976. Celje, 1977. Wohlfahrt W.: Ein Heimatbuch und eil * G&stefuhrer. Gortschitztal. Krappfeld. K18' genfurt, 1977. ' Wlodyga Erwin: Ravenska pokopališča. RaV', ne na Koroškem, 1977. Jastrebarsko. Narodna nošnja. Zagreb. 1970 ( Po dragome kraju. Ozalj. Zagreb, 1976. Brečko Stane: Hrastnik. Maribor, 1977. Vrhnika, prečuden kraj. Maribor, 1977. Kranj. Maribor, 1977. Stopar Ivan: Žalec in Novo Celje. Maribof 1977. Idrijski razgledi. 21. letnik. 1976. Idrija, 1970 Zemljepis Geografski vestnik. Letnik 48. 1976. Ljubija' na, 1976. Geografski zbornik. 16. let. 1977. Ljubljana 1977. Zupančič Beno: Popotovanja. Ljubljana, 1970 Odkritja in raziskovanja. 1. knj. Iskanje S« začne. — 2. knj. Novi svet. — 3. knj. Dežel« dišav in zlata. Ljubljana, 1977. Vrišer Igor: Uvod v geografijo. Ljubljana 1976. Geografija turizma in regionalno prostorska planiranje. Jugoslovanski geografski simpO' zij. Ljubljana, 1977. Oglejmo si svet. Srednja Evropa in ZSSB Ljubljana, 1977. Goock R.: Glavna mesta Evrope. Ljubljana 1977. Lah Avguštin: Gospodarska geografija za pO' klicne šole. Ljubljana, 1977. Polyglott Reisefiihrer. Bulgarien. 6. Aufl Odbor Sokolskega društva Guštanja 1932, sedijo: Gracijanska Margarita, Rožman Janko, Turk Iči, Turk Ivo, Rožman Julka, Gačnik Mira, stojijo I: Jelenko Miloš, Gačnik Janko, Štor Stanko, Dretnik Ivo, Štravs Janko, Gracijanski Aleksander, stojijo II: Šuler Franc, Prevol Gašper, Dr. Erath Boštjan, Poropat Franjo Stingl Miloslav: Za zakladi majevskih mest. Ljubljana, 1977. Smailagič Nerkez: Klasična kultura Islama. Knj. 1., 2. 2. izd. Zagreb, 1976. Predkolumbijska umetnost Peruja. Katalog Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana, 1977. Lexikon der agyptischen Kultur. Wiesbaden, 1977. Leningrad. Its monuments and architectural complexes. Leningrad, 1977. Devetnajsto stoletje. 1775—1905. Zgodovina človeštva. 5. Ljubljana, 1976. Velike civilizacije srednjega veka. Zgodovina človeštva. 3. Ljubljana, 1976. Zgodovina Propylaen Geschichte Europas. 6. Band. Bra-cher K. D.: Die Krise Europas. 1917—1975. Frankfurt/M., Berlin, Wien, 1977. Svetovna zgodovina od začetkov do danes. Ljubljana, 1976. Zgodovina v slikah. 7. (300—700).—8. (700— 900).—9. (950—1200).—10. (1200—1454). Ljubljana, 1976, 1977. Zgodovinski časopis. Letnik 31. 1977. Ljubljana, 1977. Frischler Kurt: Sijaj in sence križarskih vojn. Ljubljana, 1976. Ki-Zerbo Joseph: Zgodovina Črne Afrike. Ljubljana, 1977. Valvasor J. V.: Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana, 1977. Propylaen Geschichte Europas. 2. Band. Zee-den E. W.: Hegemonialkriege und Glaubens-kampfe. 1556—1648. Frankfurt/M., Berlin, Wien, 1977. Kardelj Edvard: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Ljubljana, 1977. Gradivo za zgodovino Maribora. 2. zv. Listine 1260—1309. Maribor, 1976. Južnič Stane: Novejša zgodovina z zgodovino delavskega gibanja. Ljubljana, 1976. Zeitschrift des Historischen Vereines f tir Steiermark. 68. Jahrg. Graz, 1977. Valant Milan: Ljubljana do potresa (1895). Ljubljana, 1977. Markovič Milorad: Ratni dnevnici. 1912— 1918. Beograd, 1977. Carinthia I. 166. Jahrg. 1976. — 167. Jahrg. 1977. Klagenfurt, 1976, 1977. Lukovič Petko: Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-her-cegovskega vprašanja v letih 1875—1878. Ljubljana, 1977. Povijest hrvatskog naroda. G. 1860—-1914. Zagreb, 1968. Klopčič France: Kritično o slovenskem zgodovinopisju. Ljubljana, 1977. Perovič M.—Mihaljčič R.—Smiljevič B.: Isto-rija sa elementima istorijskog atlasa. Beograd, 1977. Križman Bogdan: Raspad Austro-Ugarske i stvaranje jugoslavenske države, Zagreb, 1977. Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije. 1. Ljubljana, 1977. Wintherbotham F. W.: Ultra. Ljubljana, 1976. Nešovič Slobodan: Veliki trije iz oči v oči. Ljubljana, 1976. Mee Charles L.: Kupčija v Potsdamu. Ljubljana, 1976. Haas Hanns-Stuhlpfarrer Karl: Osterreich und seine Slowenen. Wien, 1977. Jacobsen H. A.—Dollinger H.: Der zweite Weltkrieg. Band 1., 2., 3. Wiesbaden, 1976. Gobetti Ada: Partizanski dnevnik. Ljubljana, 1977. Ryan Cornelius: Arnhemski most. Maribor, 1977. Trepper Leopold: Velika igra. Ljubljana, 1977. Zgodovina NOB Šiftar Vanek: Razvoj ljudske oblasti med NOB v Jugoslaviji. 2., spremenj. in dop. izd. Maribor, 1976. Zagrebački partizanski odred. Zbornik doku-menata i sječanja. Zagreb, 1976. Patkovič M.—Plečaš D.: Vodič uz kartu. Izbor spomen-obilježja narodnooslobodilač-kog rata Jugoslavije. Osijek, 1975. Brajovič Petar S.: Konec druge svetovne vojne v Sloveniji. Ljubljana, 1977. Dokumenti o varnostno-obveščevalni službi OF, narodni zaščiti in pravosodju. 1941— 1945. Ljubljana, 1976. eo Munchen, 1976. — Ungarn. 9. Aufl. Miin-chen, 1976. — Tschechoslovvakei. 8. Aufl. Munchen, 1975. — Athyopien. Munchen, 1974. — Nordgriechenland. Munchen, 1974. ~ Agypten. 3. Aufl. 1977. — Polen. 2. Aufl. 1976. — Agypten. Der Grosse Polyglott. 2. Aufl. 1975, [O Kuzmanovski R. — Rakič K.: Ohrid. Ohrid, 1977. Lah Avguštin: SFR Jugoslavija. Ljubljana, 1977, Stanič Gojko: ZDA na križpotju. Ljubljana, >j« 1977. Jadranska obala i otoci. Auto atlas i vodič. 1., eH 2., 3., 4., 5. Zagreb, 1971. Jadran. Vodič i atlas. Zagreb, 1975. ic3Belec Borut: Osnove fizične geografije. 3., predel, izd. 1., 2. Maribor, 1977. 0(1 Male turistične monografije. Kumrovec i Trebče u dolini Sutle. Zagreb, 1977. — Žani dar i okolica. Zagreb, 1977. — Lošinj. Za-&reb, 1977. — Trogir i okolica. Zagreb, 1976. lj* I rirodne znamenitosti Hrvatske. 2 izd. Zagreb, 1974. Geografski aspekt društveno-gospodarskog 8- razvitka SFR Jugoslavije i svijeta u po-slijeratnom razdoblju. Zagreb, 1976. Geografija. Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana, 1977. eil Geografija Hrvatske. Knj. 1.—6. Zagreb, 1974 la do 1975. Centralna naselja i gradovi SR Hrvatske. Za-iV greb, 1976. Lah A. — Lah M.: Svet v številkah in podo-'76 oah. Ljubljana, 1977. ircelj Jože: Živa Afrika. Potopis. Ljubljana, 1977. Ramovš A. — Ravbar M.: Martuljek. Maribor, 1977 or Biografije 76 Mitevič Dušan: Veljko Vlahovič, život i delo. Beograd, 1976. Meissner Hans Otto: Sorge. Ljubljana, 1976. ja. Koblar France: Moj obračun. Ljubljana, 1976. ochwarzwaller Wulf: Fuhrerjev namestnik. na Rudolf Hess, mož v Spandauu. Ljubljana, 1976. 76 R°me Ch. D.: Rommel. Ljubljana, 1976. s« Germelj Lavo: Jožef Štefan. 2. predel, in dop. el<^lzf Ljubljana, 1976. ^eutscher Isaac: Stalin. Politična biografija, na Zagreb, 1977. Geutscher Isaac: Staljin. Politička biografija. Id Zagreb, 1977. 3o- avoršek Jože- Primož Trubar. Ljubljana, 1977. # Pogačnik Jože: Jernej Kopitar. Ljubljana, 1977. 181 Niko: France Prešeren. Ljubljana, 1977. osesnel France: Janez in Jurij Šubic. Ljubšo- ?Vana, 1977. *vot i djelo Jurja Križaniča. Zagreb, 1974. ifi °Rand Romain: Michelangelo. Maribor, 1977. Mikuž Stane: Maksim Gaspari. Monografija. Ljubljana, 1977. Budkovič Cvetko: Sveto Marolt-Špik, glasbenik in borec. Ljubljana, 1977. Amerogen Martin van: Kreisky und seine un-bewaltigte Gegenwart. Graz, Wien, Koln, 1977. Ludwig van Beethoven. (1770—1827). Ljubljana, 1977. Eterovič Ivo: Njuni dnevi. Beograd, Ljubljana, 1977. Tesla Nikola: Moji pronalasci. Zagreb, 1977. Pupin Mihajlo: Od pastirja do izumitelja. Ljubljana, 1977. Nešovič S.—Stanojevič T.: Josip Broz Tito. Ljubljana, 1977. Damjanovič Pero: Tito pred nalogami zgodovine. Ljubljana, 1977. Kugy Julius: Anton Ojcinger. Maribor, 1977. Igralec Arnold Tovornik. Borštnikovo srečanje ’77. Maribor, 1977. Štajner Karlo: 7000 dni v Sibiriji. 2. izd. Zagreb, 1977. Stefanovič M,—Baljak M,—Petrovič D.: Pozdravi iz srca. Štafeta — Tito — Mladost. Beograd, 1977. Davis Angela: Avtobiografija. Ljubljana, 1977. Urho Kekkonen — borac za mir. Zagreb, 1977. Neruda Pablo: Priznam, da sem živel. 1., 2. del. Ljubljana, 1977. čalič Edvard: Roald Amundsen, poslednji Viking. Ljubljana, 1977. Mušič Drago: Syndroma Gerbezius—Morgagni —Adams—Stokes. Ljubljana, 1977. Arheologija Petru Peter: Neviodunum — Drnovo pri Krškem. Maribor, 1977. Svoljšak D.—Knific T.: Vipavska dolina. Zgodnjesrednjeveška najdišča. Ljubljana, Nova gorica, 1976. Horvat-Šavel Irena: Arheološka zbirka Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Maribor, 1976. Kos Peter: Keltski novci Slovenije. Ljubljana, 1977. Valič Andrej: Arheološki spomeniki Gorenjske. Maribor, 1977. Kolšek Vera: Vzhodni del antične nekropole v Šempetru. Ljubljana, 1976. Slabe Marijan: Dravlje. Ljubljana, 1975. Curk-Mikl Iva: Poetovio. 1. Ljubljana, 1976. Guštin Mitja: Libna. Brežice, 1976. Knez Tone: Keltske najdbe iz Novega mesta. Novo mesto, 1977. Keltske študije. Brežice, 1977. Kulturna zgodovina Johann E.—Junker J.: Illustrierte deutsche Kulturgeschichte der letzten hundert Jahre. Munchen, 1976. Kmalu bo spet čas norčij ZAMEJSKI ŠPORT § da Danilo Prusnik OH TRIDESETLETNICI organiziranega slovenskega športa na Koroškem Minilo je trideset let, odkar se slovenska mladina na Koroškem zaveda, da je telesna kultura potrebna in koristna, da je urjenje telesnih sposobnosti in telesna vaja pomemben dejavnik pri vzdrževanju zdravega telesa in zdravega duha. Pred tridesetimi leti so se mladinci prebudili in začeli ustanavljati društva, v katerih so se usposabljali in utrjevali s splošno telesno vzgojo, telovadbo in igro. Leto 1978 zato lahko štejemo za jubilejno leto organiziranega slovenskega športa na Koroškem. Ob 30-letnici ustanovitve prvih »fizkul-turnih društev« je predsednik Slovenske fizkulturnc zveze v Celovcu Danilo Pruš-nik zbral gradivo in v naslednjem prispevku opisal zgodovino slovenskega športnega udejstvovanja vse od povojnih let, to je od ustanovitve prvih slovenskih športnih društev ter začetkov smučarskih skokov in nogometa, pa do današnjega športnega gibanja med Slovenci na Koroškem. Prvi resni poizkusi športnega udejstvovanja koroških Slovencev v povojnem času segajo v leto 1946. Takrat so bili pod pokroviteljstvom Kmečke zveze za slovensko Koroško organizirani takoimenovani kmečki dnevi, na katerih so se zbirali mladi fantje in se merili v košnji. V Šmihelu pri Učesnici i svedoci. Knj. 1., 2. Beograd, 1974. Zbornik dokumenata i podataka o narodno-oslobodilačkom ratu naroda Jugoslavije. Tom 11. Knj. 3. Beograd, 1976. Hariš-Gromovnik Ivan: Dnevnik diverzantskih akcija u Hrvatskoj. Zagreb, 1977. Lubarda Vojislav: Žive legende. 1., 2., 3. Ljubljana, Beograd, 1977. Brajovič P. V.-Djuro: Yugoslavia in the se-cond world war. Belgrade, 1977. Brajovič Duro: Jugoslavija u drugom svet-skom ratu. Beograd, 1977. Morača Pero: Narodno-oslobodilačka borba Jugoslavije. 1941—1945. Beograd, 1975. Tom-Lasič Vida: 99. d. Radiotehnika v slovenskem osvobodilnem boju, Ljubljana, 1977. Osvoboditev Slovenije 1945. Ljubljana, 1977. Ambrožič Lado-Novljan: Dvanajsta brigada. Ljubljana, 1976. Jan Ivan: Dražgoše in dražgoška bitka. Maribor, 1977. Tekavec Jože: Dnevi preizkušnje. Spomini 1941—1945. Velenje, 1977. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem. 2. izd. Ljubljana, 1977. Šušteršič France: Trg lakote. Ljubljana, 1977. Komandant Stane. Zbornik. Ljubljana, 1977 Gabrovica v boju za svobodo. Koper, 1977. Strle Franci: Veliki finale na Koroškem. 2., dopolnj. izd. Ljubljana, 1977. Zevart Milan: Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini. Ljubljana, 1977. Krajevna skupnost Tržišče v NOB. Sevnica, 1977. Jarc Janko: Partizanski Rog. 2., dop. izd. Maribor, 1977. Ravnikar-Podbevšek Štefanija: Urh. Ljubljana, 1977. Zbornik spomenikov narodnoosvobodilnega boja v občini Slovenska Bistrica. Slovenska Bistrica, 1977. Pliberku se je 25. avgusta 1946 zbralo na kmečkem dnevu kar 1000(1) ljudi, ki so tekmovalce vzpodbujali k hitri in natančni košnji. Podobna tekmovanja z odličnim obiskom prebivalstva so bila tudi v številnih drugih krajih širom Koroške. V letu 1947 pa se je med koroškimi Slovenci začela uveljavljati tudi misel na organizirano športno udejstvovanje. Predvsem se je s to mislijo ukvarjala takratna Zveza mladine za slovensko Koroško. V starih virih že zasledimo poizkuse prvih pravih športnih tekmovanj — prve smučarske tekme v Št. Jakobu v Rožu in na Komeljnu v Podjuni. Slovenski vestnik je 31. 1. 1947 v poročilu o prvi smučarski tekmi slovenske mladine na Koroškem zapisal med drugim naslednje: »Prve smučarske tekme se je v velikem številu udeležila mladina iz Št. Jakoba v Rožu. Pionirčki s številkami okrog vratu so bili kot pravi športniki. Nestrpno so čakali znamenja za start. Proga je bila precej strma, pa so se vseeno dobro držali in vsi srečno prispeli v cilj. Veselje jim je sijalo iz oči, ko so čakali na razdelitev nagrad. Posebno ponosno se je držal Knezov Hanzej, najmlajši tekmovalec, star komaj osem let. Dobil je prvo nagrado ... V drugem delu tekmovanja so tekmovali mladinci med 14. in 20. letom. Proga je bila precej težavna in več kilometrov dolga. Navdušenje gledalcev je doseglo vrhunec, ko je dosegel cilj prvi tekmovalec ... Zveza mladine je bila takrat nositelj vseh pobud za športna udejstvovanja. Na pokrajinski konferenci v Dolah ob Vrbskem jezeru so se funkcionarji mladinske organizacije že zavedali pomena telesne vzgoje in ni bilo govora samo o krepitvi mladinske organizacije v udarniškem delu pri obnovi, v spoznavanju narodne zgodovine, v ljudskoprosvetnem delu, ampak tudi o krepitvi mladinske organizacije v športnem udejstvovanju. Prav iz tega obdobja so znana tekmovanja v Dobu ob vznožju Komeljna, ki so obsegala tako smučarske kot tudi sankarske tekme. Velikega pomena za razvoj slovenskega športa na Koroškem, posebej še glede njegove popularizacije, so bili mladinski dnevi, ki jih je organiziral pokrajinski odbor mladinske organizacije. V mesecu marcu leta 1947 je proslavljala mladina celovškega in boroveljskega okraja »Svetovni mladinski teden« na ta način, da je bil vsak dan v tednu posvečen eni izmed panog mladinskega udejstvovanja. Tako je bil 25. marec posvečen športu. Kako resno so se ukvarjali leta 1947 funkcionarji mladinske organizacije s problemom »fizkultura« (= zastarel izraz za telesno vzgojo), je razvidno iz tega, da so morali delegati pokrajinske konference mladinske organizacije absolvirati meseca julija kratek praktični tečaj za organizacijo športne vzgoje. Tako ni bilo slučajno, da so dekleta in fantje, ki so se po vojni vrnili v domači kraj, na mladinskem sestanku v Št. Janžu v Rožu sklenili, da ustanovijo športno društvo ter so s pomočjo mladinske organiza- in cije in predsednika Korija Perča tudi tako» nakupili športna orodja. Delovanje noV<4n nastalega društva z imenom Slovensko kulturno društvo »Borba« je bilo skromn1«^ Športniki so se najprej zadovoljili z la^čov kimi telovadnimi vajami in folklornih čar plesi, s katerimi so nastopali na mladi® pr£ skih dnevih v Št. Jakobu, na Blatu in vili Logi vasi. rec Na mladinskih dnevih se je vedno zbPhoi lo mnogo mladine, ki so jo telovadne vaj j posameznih skupin močno navdušile, ^slo tako so se leta 1947 po vsem Koroškeljc^ vrstili takoimenovani »fizkulturni mitingis^e Med pobudniki takih prireditev je b'zaj tudi sedanji profesor za telesno vzgojo Zvezni gimnaziji za Slovence v CelovCgta Milan Kupper, ki je kot študent navdušuj, val slovensko mladino na Koroškem za tedm lo vadbo. Na »fizkulturnem popoldnevu^ v Št. Petru na Vašinjah je vodil Kuppenes približno 50 deklet in fantov, ki so nastO]jS| pili s sporedom, ki je obsegal različne igr* * telovadne in gimnastične vaje, vlačenJie vrvi, tek in štafete v različnih oblikah, Očiji zaključku pa še nogometno tekmo. dir Omembe vredno je iz tega časa še špor'tui no srečanje v Mokrijah, ki ga je priredilje mladina iz okraja Velikovec na južnega bregu Drave. O srečanju je bilo zabelež£jer no, da se mladina zaveda pomena telesflskc vzgoje kot oblikovalnega sredstva novegdo človeka. Geslo, ki je staro kot šport in Ide: pravi, da »v zdravem telesu živi zdrači, duh«, je postalo vodilo športnega delovna: nja. Zanimivo je dejstvo, da je miting zaj*ka mladino iz vse Podjune. Udeleženci so tel*igr movali v skoku v višino, v teku na 100 hki v teku na 1000 m, v primernih tekih pa ttje di pionirčki in dekleta. V borbi z žogne »med dvema ognjema« so takrat zmagala športniki iz Globasnice. sti Iz tega časa je znan tudi množičen špodsm ni miting v Mohličah, ki je bil podobeTa tistemu v Mokrijah. Sledili so telovadtzd: nastopi na mladinskem dnevu v Logi vaSpo pri Kopitnjaku, kjer je sodelovalo naro« 100 telovadcev; nastopili so v »slovenskibra; barvah: v belo modro rdečih oblekah. Napn stop telovadcev je bil tudi na sporednjj ljudskega tabora na Prangarju na Brnihlje kjer se je zbralo 2000 pripadnikov slovehvz, skega življa na Koroškem. ■ Še istega leta — od 25. do 29. avgusta ^in je pripravila mladinska organizacija športne delavce in športnike seminar v DUgpi lah ob Vrbskem jezeru. (Strunjanski sen^nj; nar ji današnje osrednje športne organizanj] cije koroških Slovencev — Slovenske fi^špi kulturne zveze — imajo torej paralelo %zh v letu 1947.) Pod vodstvom Milana Kupps perja so bili tečajniki poučeni o teoretiki] nem znanju v povezavi s praktičnim izvina janjem posameznih športnih panog, o vež banju v atletiki, o igri z žogo, o suvanjlkr krogle, o gozdnem teku, o metanju kopj2č0 o skoku v daljavo in višino, o metanju d>y. ska itd. Posebno poglavje na seminarju 'jjj. Dolah so posvetili zimskim igram, v p^dii vrsti smučanju. v Seminar v Dolah je dal povod, da je bil‘ju ob prvem snegu v Št. Janžu v Rožu v okV> Igra misli ru tamkajšnjega Slovenskega fizkulturne-ga društva »Borba« osnovana posebna smučarska sekcija. Znani slovenski smučar in planinec Hanzi Inzko iz Št. Janža pravi, da so telovadne vaje ter izleti na jezera m v planine razvedrilo za poleti, toda vC *''' vse Je dilo premalo, nismo mirovali fi»m komai ie zaPadel prvi sneg na naše hribe, smo ustanovili smučarsko sekcijo ah” ^anz‘ Sledili so nam tudi fantje iz Bil-iij-°VSa 'n Zahomca. In že je bila prva smu-lii^arS^a Prir°ditev v Št. Janžu. Uspela je Prav dobro, udeležilo se je le-te veliko število smučarjev iz drugih krajev. Tej pri-reditvi so sledile druge v Bilčovsu in Za-' homcu« (Koledar slovenske Koroške 1959). j Nekak pregled športnega udejstvovanja slovenske mladine na Koroškem za leto .1948 je zaslediti v mesečni prilogi Slovenskega vestnika »Mlada Koroška«. Tam je zapisano, da so zastopniki slovenske mla-^dinske organizacije sodelovali pri svetovni >stafeti v Prago, ki so jo na Vratah na ita-lijansko-avstrijski meji prevzeli od napre-^dne demokratične mladine Italije ter jo ^skupno s Svobodno mladino Avstrije po-^ nesli v Celovec. Sicer pa je v omenjenem ’ istu med drugim zapisano: ’ , »Doslej smo polagali največjo pozornost e na kulturno delo v mladinski organizaciji. Kot pa kaže leto 1947, je Zveza mla-.dine začela tudi z načrtno gojitvijo fizkul-[ipUre' ’' Na fizkulturnem tečaju v Dolah Je mladina pokazala veliko zanimanje tudi za to področje. Fizkultura je bila razšir-,n’'?na v Prvi vrsti le med mestno in delav-m^ackno- Mnenje, da kmečka mladina "j °v°lj telovadi že pri težkem vsakdanjem .g?.elu in bi šport le slabil njene telesne mo-jIa’ "*e m^a<^Ma spoznala za napačno in se ■e, anes že jasno zaveda pomena fizkulture, J j atere namen ni le telesna razgibanost in .if\amPak takšno športno udejstvovanje, tu -1 Za ^em> da doseže čim boljše in večje uspehe v borbi s časom, zaprekami in ^nevarnostjo. Torej ideja borbe in tekmovanja, ki ima namen, da razvija sposobno-1 Posameznika v delu za skupnost in te-gE!10 P°vezuje posamezne člane skupnosti. It P°vezanost in skupna moč, ki izvira iz 2 ravega in prožnega telesa in duha, je 3-posebno potrebna mladini slovenske Ko-aroške v borbi za skupni cilj narodnega razvoja in njegove svobode. V spoznanju Pravega pomena fizkulturnega udejstvova-nja je naša mladina sklenila, da bo nada-jevala z načrtno in splošno fizkulturno ''vzgojo.« ^ Tečaj v Dolah je vsekakor dobro uspel rn ze kmalu je bilo zaslediti prve sadove. vsakem oziru je leto 1948 za slovenski ^,sport, kar se tiče organiziranega delova-g^-f društev, zelo pomembno. Torej je mi-1 o trideset let, odkar so začeli slovenski ^športniki na Koroškem misliti na organizirani šport. Zavedali so se, da je treba j ,s anayljati društva, ki bodo zbirala mla-g lrike in mladince, saj brez njih ni misliti vidne dosežke niti na športne nastope. i'k v anovlieni so bili stalni telovadni tv rozki'— da omenim le nekatere — v Bil-v Napli na Dravi, v St. Petru na 'j?as'niah in v Železni Kapli. V telovadnih SG •’e m^adina pripravljala za mla-^nski dan. Enkrat na teden so vadili tudi I, at. IljU) v gt JakobUi v gt vidu v Pod-j. Pr, v Pliberku, v Borovljah in v Dobrli vasi. V Kapli na Dravi so npr. vadili v metanju bombe, kopja, tenis žoge in diska. Boksanje je ponavadi odpadlo zaradi utrujenosti telovadcev. Mladinci omenjenih stalnih krožkov so imeli svoj »veliki nastop« na mladinskem dnevu v Logi vasi, kjer so tekmovali v skoku v daljavo in višino, teku in drugih panogah. Na sporedu so bili tudi rokoborba, preval čez pet ležečih tovarišev, borba med »jezdeci«, piramide, zvezda in odbojka. Bile so to prave slovenske športne igre. Iz športnih krožkov so nastala slovenska fizkulturna društva (v nadaljevanju SFD), ki jih je oblast tudi uradnopravno priznala. Bila so to SFD »Tabor« v Št. Jakobu v Rožu, SFD »Borec« v Ločah ob Baškem jezeru, SFD »Slavica« v Logi vasi, SFD »Partizan« v Kapli na Dravi, SFD »Planica« v Dobrli vasi, SFD »Triglav« v Št. Vidu v Podjuni, SFD »Mladost« v Pliberku in SFD »Triglav« v Kotmari vasi. Vzporedno z lastnim delovanjem in nastopi krajevnih društev pa so si prizadevali tudi ustanoviti organizacijo, ki bi združevala društva in člane, jim nudila pomoč pri organiziranju tekmovanj, jim dajala napotke za delovanje in jih tudi drugače podpirala pri uresničevanju njihovih ciljev. Ta organizacija pa naj bi reševala tudi vprašanja skupnih akcij ter društva usmerjala. Tozadevne želje in zahteve slovenskih športnikov so se uresničile, ko so se v nedeljo 19. junija 1949 zbrali delegati in najboljši športniki na ustanovnem občnem zboru Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu. Navzoči so bili zastopniki vseh že obstoječih društev, pa tudi zastopniki iz tistih vasi, kjer naj bi se društva še ustanovila. Občni zbor je sprejel v Slovensko fizkulturno zvezo vseh devet uradno priznanih slovenskih športnih društev. PRVI SMUČARSKI SKOKI Po prvi smučarski prireditvi SFD »Borba« v Št. Janžu so bili slovenski smučarji povabljeni med drugim na tekmovanje na Iselbergu na Vzhodnem Tirolskem in v GroBfragant. Spored teh tekmovanj je obsegal tudi smučarske skoke, ki so med športniki iz Št. Janža zbudili željo po gradnji lastne skakalnice. Na šentjanških Rutah je bila najprej zgrajena 20-metrska skakalnica, ki je bila temelj nadaljnjemu razvoju smučarskih skokov med koroškimi Slovenci. Po skakalni prireditvi na Sojnici (Sattnitz) pri Celovcu so se znani jugoslovanski skakalci Finžgar, Langus, Rogelj in drugi mimogrede ustavili v Št. Janžu in to srečanje je bilo povod, da so v Št. Janžu pod vodstvom Hanzija Inzka in Florija Gabriela že leta 1947 začeli s pripravami za gradnjo 60-metrske skakalnice, za katero je napravil načrte znani graditelj skakalnice-velikan-ke v Planici inž. Bloudek. Konec meseca novembra 1950 je bila skakalnica dograjena in Št. Janž je doživel praznični dan prvih smučarskih skokov 11. februarja 1951. Prireditve so se udeležili pokrovitelja deželni glavar Ferdinand Wedenig in vodja Urada za zvezo FLRJ legacijski svetnik Mitja Vošnjak, konstruktor skakalnice inž. Bloudek, predsednik koroške smučarske zveze Bildstein in vsa koroška športna prominenca. Zmagovalci so bili trije Slovenci: 1. Slavko Avsenik, 2. Jože Rogelj, 3. Zoran Zalokar; Jugoslovan Janko Mežih pa je s 53 m dosegel najdaljši skok. V naslednjih štirih letih sta Št. Janž in z njim Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu doživela še tri velike mednarodne skakalne prireditve: prvi v letu 1951 so sledile še v letih 1952, 1953 in 1955, ko je bila v Št. Janžu hkrati tudi zadnja taka prireditev. Izkazalo se je namreč — kot ugotavlja Mirko Bogataj v Koroškem koledarju 1973 — da so se pobudniki in organizatorji lotili dela na veliki skakalnici nekoliko premalo zamišljeno. Takole pravi: »Skakalnica za dva pogumneža (Hanzi Inzko, Flori Gabriel) je bila prevelika, prepariranje prenaporno in odvisno od snežnih razmer, mladina pa bi potrebovala Tovariš Klančnik podeljuje zaslužena priznanja vadbo na manjši, začetni napravi. Te pa tedaj v Št. Janžu ni bilo. Tako so izostale možnosti za načrten, stopnjevit razvoj mladih skakalcev.« Poleg omenjenega dejstva tudi zime niso bile naklonjene in športno društvo v Št. Janžu ni imelo dosti prostovoljnih pomočnikov in zlasti premalo denarja, da bi razpadajočo skakalnico sproti popravilo. Danes je ni več in le starejši domačini še vedo, kje je bila s tolikim trudom zgrajena skakalnica. Po razpadu skakalnice je težišče športnega delovanja SFD »Borba« ostalo sicer na snegu, vendar ne več v nordijskih disciplinah, marveč v alpskem smučanju. Vzporedno z mednarodnimi skakalnimi prireditvami je namreč SFD »Borba« prirejalo na Šentjanških Rutah tudi veleslalome. Tradicija smučarskih tekmovanj se je nadaljevala do današnjih dni, kvaliteta pa se je dvignila na stopnjo mednarodnih prireditev FIS. Začetni uspehi in veliki pogum mladih športnikov v Št. Janžu so privedli do tega, da so slovenski mladinci tudi v Bilčovsu začeli misliti na gradnjo skakalnice, ki pa naj bi bila po velikosti in zmogljivosti vsekakor manjša od šentjanške. Poleg tega jih je navdušil tudi smučarski tečaj, ki ga je leta 1953 vodil priznani strokovnjak Rudi Finžgar iz Slovenije. Smučarsko sekcijo so osnovali za božič 1952, prva skakalna prireditev v Bilčovsu, kjer so zgradili 30-me-trsko skakalnico, pa je bila takoj po smučarskem tečaju, namreč 18. januarja 1953. Med osemnajstimi tekmovalci iz Št. Janža in Bilčovsa ter iz Ljubljane je zmagal Roman Paškulin (Krim, Ljubljana), najboljši domačin Albert Lesjak pa je zasedel 4. mesto. O uspehu prireditve govori podatek, da so našteli okoli 1000 obiskovalcev. Podobne prireditve so bile v Bilčovsu tudi še v naslednjih letih. Še istega leta pa se je začela tudi »doba nordijske trdnjave Zahomec«. Jeseni 1953 so mladinci iz Zahomca in okolice pod vodstvom pobudnika in današnjega znanega trenerja Francija Wiegeleta ter po načrtih inž. Bloudka zgradili 30-metrsko ska- kalnico, ki je bila ponos slovenske mladine ob Zilji. Januarja naslednjega leta so imeli smučarski tečaj z zaključnim tekmovanjem; na sporedu sta bili tekmi v smuku in sankanju. Ze 14. februarja 1954 pa so se funkcionarji okoli Janka Wiegeleta opogumili in priredili 1. mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih »Za pokal Zilje«. S tem se pričenja slavna zgodovina športnega društva Zahomec. Otvoritvenega tekmovanja v Zahomcu so se udeležili tekmovalci iz Jugoslavije in Italije ter iz vseh krajev Koroške, tudi iz Št. Janža in Bilčovsa. Med 31 tekmovalci pa je bila tudi močna 8-članska ekipa Za-homčanov. Prireditev je tako dobro uspela, da je 2. tekmovanje »Za pokal Zilje« leta 1955 že našlo svoje določeno mesto v koledarju koroške in avstrijske smučarske zveze. Predsednik Športnega društva Zahomec (in takratni predsednik Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu) Janko Wiege-le je ob zaključku 2. tekmovanja za ziljski pokal — gotovo ne sluteč razvoja skakalnega športa v Zahomcu — dejal naslednje: »... Tako smo tudi letos lahko uspešno zaključili naši dve veliki zimsko športni prireditvi v Št. Janžu in Zahomcu. Z uspehom smo ohranili in utrdili mednarodno tradicijo obeh prireditev, ki nam je trden temelj za nadaljevanje započetega dela v prihodnjih letih ...« Zahomčani so v nasprotju s Št. Janžem vodili pravilno športno politiko in so vso skrb posvetili naraščaju. Letošnjo zimo bodo priredili jubilejno 25. tekmovanje za ziljski pokal, seveda že dolgo ne več na 30-metrski skakalnici, marveč na 50-metrski, ki so jo prav tako zgradili po načrtih inž. Bloudka. Največji uspeh pa so Športnemu društvu Zahomec prinesle zimske olimpijske igre v Innsbrucku leta 1976, ko je Zahomčan Karl Schnabl postal olimpijski prvak. Sploh je bilo v zadnjih letih ugotovljeno, da so zahomški skakalci pisali zgodovino ne le avstrijskih smučarskih skakalcev, marveč tudi zgodovino smučarskih skokov v svetovnem merilu. Eno najmlajših slovenskih prosvetni društev, ustanovljeno leta 1975 — SPI j »Obir« na Obirskem — se je odločilo, d® se s svojo športno sekcijo posveti smučal® skim skokom. Mladina z Obirskega je pre^ dobrim letom zgradila 20-metrsko skakali nico (navodila so dobili od ZahomčanO'3 v prvi vrsti od bratov Wiegele) in že 0® prvem poskusu se je izkazalo, da je obirsko mladino nekaj nadarjenih skip kalcev. v Športna sekcija SPD »Obir« se je pravici no odločila, kajti slovenski športniki n>a ne dobe so spoznali lepoto nogometa. PfVe zapisi o nogometnih tekmah segajo nada v leto 1947, ko so se fantje zapodili za žo?1 na tako imenovanih fizkulturnih miting10 Prva nam znana javna tekma pa je 26. maja 1949, ko sta si ob Zablatniške^£ jezeru stali nasproti mladinski ekipi 31 Roža in Podjune — športniki SFD »Borb?3 iz št. Janža in SFD »Planica« iz Dob^ vasi, kjer so že nekaj časa gojili nogorfide Člani SFD »Borba« so od tega časa napde kar redno vadili in imeli tudi že prve psk jateljske tekme z avstrijskimi mladif i ATUS z Bistrice v Rožu. V tem obdobja je SFD »Borba« zastopalo slovensko koba ško mladino tudi na raznih srečanjihco Sloveniji in na Tržaškem. Pravo nogorr^rr no ekipo pa so osnovali v Št. Janžu po dki setooktobrskem sporu z nemško govorbel mladino leta 1957. nr Leta 1960 se je društvo v št. Janžu pI(a) imenovalo v Sportverein St. Johann —■ *iir Janž. Začel se je prvenstveni ples in L leta do leta večji je postajal problem be] raščaja. Dokler so v šentjanškem Spol^j vereinu sodelovali dijaki slovenske gimf,ei zije v Celovcu, je kazalo dobro. Polagof pa so se v moštvo vrinili nemško govo® igralci iz okolice Št. Janža in Bistrice ar tako se je spremenil prvotni namen de-vanja tudi v narodnostnem pogledu. l;a ta 1976 se je vodstvo kluba, ki ga sest^ e ljajo slovenski fantje, odločilo za razfs^ stitev nogometnega moštva, ker se je l1 zala nevarnost, da se nemški vpliv raZ> * tudi na ostale panoge. Sedaj se športno društvo v Št. Jab Vl ukvarja predvsem z disciplinami alpsk^ar smučanja. Pa tudi v krogu smučarjev ru šlo vodstvo najbrž preveč v širino, saj i(*° v svojem članstvu precejšnje število vob° nih nemško govorečih in mislečih ljbre< Športno društvo Št. Janž tudi ni več vč^e njeno v Slovensko fizkulturno zvezo v Vg' lovcu. ■ oc ni Tudi med dijaško mladino v Celovcu se pije porodila želja, da bi se udejstvovali v d nogometu. Leta 1970 je Zdravko Inzko :ai ustanovil slovensko športno društvo — reSlovenski atletski klub, ki se že osmo leto talbori za prvenstvene točke. Tekmuje z bolj iO'ali manj dobrimi uspehi, dosedanji vrhu-onec pa je bil dosežen, ko si je moštvo pod ne vodstvom trenerja Bena Krauta priborilo kiprestop iz 2. in 1. razred. Zelja po vstopu v kvalitetno podligo pa se kljub odličnim vitrenerjem iz Ljubljane (Vujičevič in Ro-fl(gič) ni uresničila. Temu so bili krivi vča-iOahovskem krožku v Dijaškem domu Slo-pivenskega šolskega društva zbirajo tako di-aZiaki gimnazije kot tudi igralci iz raznih ioftrajev južne Koroške. Vidni nastopi »atle-gi.ov« so tradicionalni dvoboji med sloven-bi>ko gimnazijo v Celovcu in gimnazijo na c^ avnah ter sodelovanje pri štafetnih tekih L Prijateljstva v okviru »Pohoda po poteh •bPartizanske Ljubljane«. Šahisti pa so nastopili že v kvalitetni INTER ligi, kjer sodelujejo ekipe iz Italije in Slovenije; so-ppelovali pa so tudi na 1. srečanju sloven-pskih športnikov obmejnih dežel na Ravnah. ^ 30-letnici organiziranega slovenske-^Porta na Koroškem lahko trdim, da je e aleta športnih panog, ki so razširjene med koroškimi Slovenci, že kar pestra. Sega od 'V^učarskih skokov in tekov ter panog alp-e e^a smučanja in sankanja prek splošne e esne vzgoje z atletiko in košarko na gi-nnaziji, namiznega tenisa, šaha, nogome-__ Planinstva v okviru Slovenskega pla-t , lnskega društva ter športnega streljanja . tarče in golobe v okviru Kluba prija- )0> ,eljev lova tike vse tja do ritmične gimna- otroške telovadbe v okviru slovenskega otroškega vrtca. ,ri Kljub vsemu temu pa se vsiljuje vpra-e aiJJe> kje so ostala vsa tista slovenska Kkulturna društva, ki so bila ustanovljena pred tridesetimi leti in so delovala, do-;tf er niso ostala le še na papirju ali so povsem zamrla. Pot šentjanške »Borbe« smo jahko zasledovali; kaj pa je s »Taborom«, ZJ »Borcem«, s »Slavico«, »Partizanom« in lanico«, z »Mladostjo« in z obema dru-jji voma »Triglav«? Zadovoljiv odgovor sejani manjka, preostanejo le domneve: v ruštva so se vsa leta svojega delovanja jporala boriti z najrazličnejšimi težavami. oC° eni strani je bil to problem denarnih j^odstev, kakor tudi Slovenska fizkulturna /tVeza ni imela dovolj sredstev na razpo-<®g0- Nadalje je bil problem naraščaja. a glavni vzrok — kakor tudi na dru- Priznanja je podeljeval tudi predsednik ZTKOS tovariš Lenarčič gih področjih našega narodnega udejstvovanja — moramo iskati v problemu namernega odtujevanja in načrtnega ponemčevanja. Številni slovenski športniki so se vključili v neslovenske klube, ker so jim le-ti nudili neprimerno boljše pogoje. Kjer so prvotno delovala samo slovenska športna društva, so začeli ustanavljati močne nemške klube, ki so se ob vsestranski izdatni podpori lahko uspešno uveljavili. Niti ne izključujem, da je v funkcionarskem štabu enega ali drugega »nemškega« kluba danes tudi marsikateri član nekdanjega slovenskega fizkulturnega društva. Da štejejo slovenski fantje v teh klubih v sam vrh najboljših športnikov, ni dvoma. Naj navedem za primer le absolventa slovenske gimnazije Roberta Kropivnika, ki jev teku na 400 m z ovirami postal celo avstrijski državni prvak! Ali bi mogel to postati tudi tedaj, če bi deloval v ustreznem slovenskem klubu? Kvalitetnih športnikov med Slovenci na Koroškem gotovo ne manjka; kar nam manjka, so ustrezni klubi, strokovni kader, primerni športni objekti in potrebna finančna sredstva. Ob 30-letnici organiziranega slovenskega športa na Koroškem mora biti zato naloga nas vseh, da bomo skrbeli za razcvit in razvoj tovrstnih dejavnosti. Pri tem pa ne smemo zanemarjati žlahtne naloge, ki jo ima slovenski šport v gojenju narodne zavesti značajnih športnikov. Za zaključek le še seznam klubov oziroma krožkov, ki so trenutno registrirani v Slovenski fizkulturni zvezi v Celovcu: ŠD Zahomec (smučarski skoki, smučarski teki), Slovenski atletski klub (nogomet), ŠD Sele (alpsko smučanje, sankanje, namizni tenis in nogomet), športna sekcija SPD »Obir« na Obirskem (smučarski skoki, sankanje), športna sekcija SPD »Zarja« v Železni Kapli (alpsko smučanje, sankanje), športna sekcija SPD »Edinost« v Pliberku (šah), Slovensko planinsko društvo v Celovcu (planinstvo), Klub prijateljev lova v Celovcu (lov, športno streljanje na tarče in glinaste golobe), šahovski krožek v Dijaškem domu SŠD v Celovcu (šah). To je vsekakor premalo, da bi mogli zajeti mladino vsega dvojezičnega ozemlja Koroške. Z OBČNEGA ZBORA sšz Vselej, kadar se srečamo na občnem zboru, se mi zdi, da je za športno udejstvovanje oziroma za športno problematiko koroških Slovencev več in več zanimanja. To rečem zaradi tega, ker se slovenska mladina bolj in bolj zaveda pomembnosti športnega udejstvovanja v društvih manjšinskega naroda. Kaj je dovedlo do tega? Prav gotovo je v nas rasla samozavest, ko smo leto za letom tekmovali s športniki večinskega naroda in smo pogostokrat bili psovani in nesramno izzivani s »Tschu-schen«, »Tschuschenschweine« in podobnimi žalitvami. Psihični pritisk, bodisi v Zahomcu, Železni Kapli, Pliberku, Celovcu in drugod, in tudi fizični napadi nesramnih nekulturnih nasprotnikov — so nam še bolj vdahnili voljo, da hočemo nastopati kot slovenski športniki in hočemo to tudi ostati. Vsi, ki se ukvarjamo s športom ali pa ljubimo slovenski šport na Koroškem kot gledalci, bomo potrdili, da se je našim slovenskim športnikom včasih težko obvladati ob hudih provokacijah. Slovenska društva na Koroškem morajo biti včlanjena v različne zveze večinskega naroda, če se hočejo udejstvovati na prvenstvih. Vsakdo ve, da z njimi ne ravnajo tako kot s klubi večinskega naroda, ampak da so v očeh vidnih športnih funkcionarjev naši klubi manjvredni, drugorazredni. To pa samo zaradi tega, ker je občevalni jezik v klubu slovenski. Za manjvredne jih imajo tudi zato, ker imajo naziv »slovenski« ali besedo v nazivu, ki nazna- nmiHriUM »r ?* *.* k 91 i' Ir Trening nja, da gre za klub slovenske narodnostne skupine. Povsod, kjer nastopajo naša društva, le ta nimajo nasprotnika samo v neposrednem športnem dvoboju, ampak tudi v nekaterih gledalcih in celo v osebi »nepristranskega« sodnika. Spomnim se primera na šentjanškem nogometnem igrišču, ko je v prvenstveni tekmi med Št. Janžem in Slovenskim atletskim klubom nemško navdahnjeni sodnik pred začetkom igre prepovedal spregovoriti v slovenščini, sicer bo prekinil tekmo v korist nasprotnega moštva in mu dosodil prosti strel. Nič manj nacionalno pristranski niso bili tisti sodniki, ki so v prvenstvenih tekmah Slovenskega atletskega kluba proti njemu sodili najstrožje kazni — enajstmetrovke, ko niti nogometaši nasprotnika niso videli prekrška slovenskega igralca. Gotovo se spomnite neslavnega dogodka, ko je predsednik ŠD Zahomc, dr. Janko Wiegele, pozdravil svoje skakalce in deželnega glavarja Wagnerja po OI v Innsbrucku s slovenskimi besedami. Pozdrav je bil dokaj kratek. Netolerantni del publike je nadaljevanje govora preprečil. To so dejstva. Klubi večinskega naroda teh težav nimajo. Imajo morda probleme s sredstvi, pa še tedaj priskoči ta ali oni podjetnik in se izkaže za mecena. Slovenski klubi niso enakopravni. Morajo premostiti ogromne težave, od prenašanja gorkih žalitev, od uveljavljanja med klubi večinskega naroda, do finančnih problemov. V povojnih letih so na Koroškem delovala slovenska fizkulturna društva »Tabor«, »Borec«, »Slavica«, »Partizan«, »Borba«, »Planica« in dva »Triglava«, vendar se ne smemo čuditi, da ta društva sedaj ne obstajajo več. Sicer ni zadovoljiv odgovor, da so se borila vsa leta svojega delovanja na športnem področju s podobnimi težavami in še s problemom naraščanja ter s tem, da so pač klubi večinskega naroda mogli nuditi športnikom neprimerno več. Namerno odtujevanje in načrtno ponemčevanje je dodalo še svoje. Tedaj so zanemarjali delo na športnem področju, forsirali pa so samo prosveto, ki ji glede vzgoje mladincev in odraslih ne odrekam politične namere. Menim pa, da moramo sedaj šport in prosveto med koroškimi Slovenci glede vzgoje narodnostne zavesti imeti za enako pomembno. Medtem ko sta prosveta in kultura med Slovenci na Koroškem napredovali, bo treba v športu zamujeno nadomestiti. Mladina se z veseljem ukvarja s športom in bi ta način v slovenskih društvih gotovo še raje razpravljala o problemih pravičnega boja slovenskega življa na Koroškem za njegove pravice. O tem, da je na območju, kjer živimo koroški Slovenci, zda-leka premalo klubov, da bi zajeli vse slovenske športnike, ni dvoma. Zatorej naj bo naloga nas vseh, ki smo zbrani tukaj na občnem zboru športne zveze Slovencev na Koroškem, da kar najhitreje odstranimo to vrzel, da bomo v novih športnih društvih, krožkih in sekcijah združili čim večje število slovenske mladine, ki morda do sedaj še ni bila v zadostni meri deležna športa ali pa se je morala vključiti — ker ni bilo slovenskih — v nemške klube. Ustanavljajmo torej nove klube, a ne začnimo s panogami, ki zahtevajo ogromne stroške. Pretehtajmo, katere panoge bi ustrezale glede na prostorske zmogljivosti ali glede prirode. Pretehtajmo, s katerimi panogami bi bilo mogoče doseči največ ob najmanjših izdatkih. Med športne zvrsti, ki bi ustrezale koroškim Slovencem kot gospodarsko šibkemu narodu, spadajo nedvomno šah in namizni tenis, morda še smučarski tek ali tudi smučarski skoki. Kjer je zbranih več športnikov, se naj izbere ustrezna moštvena igra. Pri vsem tem pa so te športne zvrsti na Koroškem še nerazvite in bi ob pravilnih prijemih lahko dosegli vrhunske uspehe. Na smučarskem področju naj bi Slovenci poskušali obdržati primat najboljših skakalcev, še posebej zaradi tega, ker je lani začel gojiti to zvrst naš nffl mlajši klub SPD »Obir«. Torej gremo na delo in bodimo ponosi na to, kar je nekaterim elementom ! Koroškem trn v peti. Ne zmenimo se j žalitve, ki so naperjene proti nam. Poki žimo, da smo v športnem tekmovanju znj čajni, da si provokacij, nesramnih psoM in oškodovanja v obliki neenakopravno! nismo zaslužili. Omenil bi rad še informiranje. Zdi se mi, da športniki premalo olji veščamo o naših športnih prireditvah, ni zultatih in pridobitvah. In to ne samo H naših dveh listih »Naš tednik« in »Slovel)! ski vestnik« ali v slovenski oddaji radij marveč tudi v komunikacijskih sredstvi večinskega naroda. Gotovo bodo dem kratično misleči ljudje večinskega narod naše probleme razumeli, če bodo z naš« športnim udejstvovanjem tudi seznanjelj Prepričan sem, da se mnogo pripadniki večinskega naroda sploh ne zaveda, da oil stajajo slovenska društva in govorijo prvem stiku z njimi o provokaciji. Gleil obveščanja o športu slovenskemu ljudstvi pa bo morala Slovenska športna zvejl prevzeti nalogo, da to pomanjkljivost otf strani, oziroma da najde pravilen napi informiranja. Vprašanja športnih naprav med kohS škimi Slovenci še niso rešena in jih v nal| bližji prihodnosti tudi s pomočjo Slovensl' športne zveze ne bomo mogli rešiti. So p1 nas društva, ki si lastijo nekaj napra' večji del slovenskih društev pa jih spl°, nimajo in so prisiljena tekmovati na tujil. najetih športnih arealih. Nam vsem r znano, da Slovenski atletski klub nujt„ potrebuje športno igrišče, saj mora sed^I igrati na tujem, kjer ni niti sanitarni^ naprav. Za namizni tenis so v Celovc1 1 na Obirskem in drugod na razpolago • zasilni prostori. vt Kolikor smo vprašanje športnih napr^1 mogli rešiti z lastno pobudo in idealizmom klubašev, smo to storili. Iniciativni so bi v tem oziru športniki na Obirskem, ki *di preteklo zimo zgradili s pomočjo zahorn1 ških izkušenj 20-metrsko skakalnico. Z‘k; misel o skakalnici so Obirčani uresničite brez večjih finančnih izdatkov. Kolikor j bilo v močeh Slovenske športne zve% smo klubu tudi pomagali. p. Ni pa vedno mogoče le z idealizmom 1 dobro voljo, čeprav sta edini gonilni sij doseči pridobitve v obliki športnega olni jekta. Gradnja nogometnega igrišča fej povezana z večjimi izdatki kot nakup rfl'n; za namizni tenis ali šahovnic, pa tu^, gradnja manjše skakalnice ne zahte'p; tolikšnih finančnih sredstev. Kje torej dtp, biti denar za nakup zemljišča in za uredj tev igrišča? Pri društvih večinskega hpi roda tudi to ni problematično, ker jih pV< podpira njegovo gospodarstvo. Med Slfep venci na Koroškem gospodarstvo še ni r3: vito. Morda se bo položaj spremenil, ko j. gospodarski načrt, ki ga resno pripravljaj uresničen. S skupno pomočjo pa bi se j dalo zgraditi igrišče za nogomet in atleti^, ter druge zvrsti, ki so vezane na veldj travnato igrišče. V( Dragi športni tovariši! Naj vas seznankn z delovanjem Slovenske športne zveze, h; je last vseh slovenskih športnikov i Koroškem. Mislim, da je to treba večktbi poudariti, ker se nekateri klubi ozirort Franja ,ai 4 v jrfirustva ne zavedajo funkcije, ki jo opravka Slovenska športna zveza. ijCv ' Slovenska športna zveza je ostrešna ■d^Pertna zveza koroških Slovencev, v ka-.uiteri se združujejo vsa slovenska športna /Cdruštva. > 1 Slovenska športna zveza (v nadalje-Vanju SŠZ) pomaga pri ustanavljanju ^ovih klubov in skrbi za razširitev slovcn-loč^ega športa na Koroškem. — SŠZ rešuje probleme včlanjenih i »ruštev. Skrbi za izobraževanje strokovnih ^kadrov. V ta namen je vsa leta razpisovala ic>ečaje za trenerje. Posebej naj omenim r*et°šnje tečaje za inštruktorje namiznega e Gnisa, nogometa in odbojke ter tečaj za Potapljanje. siU ^voram Pa se obrniti na vsa včlanjena t ruštva z vprašanjem, zakaj niso v zadost-.i meri izkoristila edinstvene priložnosti j1 šolanje svojih članov. Mar imamo v mt!aŠih društvih že dovolj trenerjev za , v°R°met ali namizni tenis? Glede odbojke i^a '^oram priznati, da zaenkrat potrebe i*0 trenerjih za to igro še ni, čeprav bi bila “to športna panoga, ki je za nas Slovence Prikr°3ena. Stalno iščemo trenerje v Slo-ciL.eniji’ sami se pa premalo ali sploh ne ^specializiramo. ra t- v športne delavce in funkcionarje so ja?ai?'enieni tudi strunjanski seminarji, ka-e naJ bi se udeležilo večje število til P°rtnih delavcev. Šolski center za telesno ,filLZ®.^0 tn Zveza telesnokulturnih organi-Zacij Slovenije sta poskrbela, da tečaje n&n ■ in®truktorji in predavatelji. Torej L 0rei° naši bodoči trenerji in funkcionarji ’ f a tnkih tečajih in seminarjih le pridobiti. v prihodnjem, se pravi v 78. letu, 0jt ° Slovenska športna zveza posvečala ve- liko pozornost šolanju in izobraževanju strokovnega kadra in usposabljanju telesnokulturnih delavcev. 1978. leta bo seminar za športne delavce in funkcionarje pripravljen skupaj z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji v Strunjanu in sicer od četrtka 23. marca do sobote 25. marca. Na ta seminar naj bi vsako športno društvo, ki je včlanjeno v SŠZ, poslalo vsaj tri perspektivne mlade športnike, ki bodo lahko sčasoma prevzeli vodilne funkcije v odborih. Poudarjam, da so seminarji, tečaji in bivanje brezplačna ali povezana z minimalnimi stroški, kar nam omogoča ZTKOS. — SŠZ pomaga včlanjenim društvom pri organizaciji športnih prireditev. Za Slovenski atletski klub smo npr. letos kupili značke, embleme, lani pa garniture trenerk. Vsi člani SŠZ pa bodo še pred božičem lahko dvignili (s potrdilom SŠZ) pri tovarni ELAN smučke po znatno znižani ceni. — SŠZ pomaga navezovati stike s klubi UVOD Leto 1977 je bilo zelo bogato pobud, ki jih je izpeljalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Z novimi prijemi in nekaterimi revolucionarnimi oblikami dela smo želi mnogo uspehov, pojavili pa so se tudi problemi, in to predvsem zato, ker niso vsi razumeli pobud, ki jih imajo za življenjsko važne pri razvoju in uveljavitvi naše organizacije oziroma naših društev in zamejskega športa sploh. S tem nočemo trditi, da smo vse prav naredili; vsakomur se lahko zgodi, da zgreši. Zavzemati pa se moramo vsi skupaj, da negativne pojave odpravimo v splošno korist naših članic in našega športa. Odprtih je še mnogo vprašanj, toda prepričani smo, da se da z dobro politično voljo in vestnim delom vse premostiti. GOSTOVANJE V SR BiH Obračun prvega uradnega gostovanja v SR BiH je nadvse laskav in presega vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja. Seveda ne mislimo izključno na športno-tekmovalni del programa. Predvsem moramo podčrtati in dati pravilen poudarek dejstvu, da je prišlo do političnih in prijateljskih stikov med delegacijama bratskih narodov in da smo si v pravem tovariškem vzdušju izmenjali izkušnje. Prav to globlje politično obeležje je dalo gostovanju pravilen poudarek, saj smo zamejski športni delavci pridobili novo, neprecenljivo bogastvo, ki se istoveti z okrepljeno bratsko solidarnostjo med sorodnima narodoma in s prepričanjem, da tudi zunaj našega ožjega kroga in meja Slovenije presenetljivo pozorno spremljajo naša vsakodnevna prizadevanja za obstoj in uveljavitev narodnostnih pravic, čeprav v matični domovini, tudi z zamejskimi Slovenci v Italiji. Nadalje skrbi, da so slovenski športniki s Koroškega deležni prireditev in nastopov v Sloveniji, Tržaškem in Goriškem. Omenim naj udeležbo naših športnikov na 1. srečanju slovenskih športnikov obmejnih dežel na Ravnah na Koroškem. Tu so se srečali slovenski športniki iz Madžarske, Italije, Slovenije in Koroške. Športniki so bili izredno pogoščeni. Tudi v prihodnjem letu namerava ZTKOS kot pokrovitelj in TTKS v Murski Soboti pripraviti srečanje za zamejske športnike. Omogočili smo, da so se naši športniki udeležili »Štafete prijateljstva« ob obletnici osvoboditve okupirane Ljubljane. Slovenski atletski klub je po našem posredovanju imel v gosteh nogometno enajsterico Slovencev iz Kanade. Šahisti pa so se udeležili kvalitetne INTER-lige. — SŠZ organizira večje športne manifestacije, npr. 2. nogometni turnir prijateljstva z udeležbo ekip Obale, ZSŠDI, Mežiške doline in SŠZ. naši športniki zaradi časovane stiske niso imeli dovolj priložnosti, da bi navezali tesnejše stike z bosanskimi vrstniki. Podpisu osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo, ki odpirajo novo poglavje sodelovanja med sosednjima državama, so, vsaj na papirju, tudi slovenski narodnostni skupnosti v Italiji dane možnosti za izrazitejši vsestranski razvoj in celovito pridobitev človečanskih pravic. Naša manjšina mora nujno postati pravi most med državama, mora pa se vsestransko angažirati kot ustvarjalen dejavnik, ki bo toliko močnejši in upoštevan od večinskega naroda, kolikor trdnejši bodo stiki z matično domovino in ostalimi jugoslovanskimi narodi. Športniki so bili slej ko prej med prvimi, ki so pravilno doumeli pomembnost takih stikov v duhu osimskih sporazumov, zato moramo oceniti gostovanje ZSŠDI v SR BiH kot enega izmed ključnih členov napredno usmerjene in smotrne manjšinske politike. Tistim oporečnikom, ki kritizirajo vse pogostejše stike naših športnikov s sosednjimi organizacijami v Sloveniji in sedaj v SR BiH, bi odgovorili, ne da bi s tem hoteli vzbujati polemike, takole: če bi se naša manjšina zaprla v svoj ozki življenski prostor, bi s tem posredno podpisala svojo smrtno obsodbo in bi pospešila proces asimilacije zaradi premajhne vitalnosti in zmogljivosti. V SR BiH smo gostovali pod pokroviteljstvom Saveza organizacija za fizičku kul-turu BiH. Prav gotovo ne pretiravamo, če turnejo ocenimo kot vsestransko uspešno tudi glede na spontano gostoljubnost tako tamkajšnjih visokih družbeno političnih funkcionarjev kot mladine in delavcev. Navezovanje stikov v SR BiH moramo torej označiti kot zelo pomebno etapo pri gradnji trdnih temeljev našega obstoja. SLOVENSKI ŠPORTNIKI V ITALIJI SO ZBOROVALI (Poročilo predsednika ZSŠDI Vojmirja Kocmana) ta Prisrčnost PRVO SREČANJE ZAMEJSKIH ŠPORTNIKOV RAVNE 77 Prvo srečanje zamejskih športnikov na Ravnah na Koroškem bo ostalo v analih delovanja Slovencev v telesni kulturi zapisano z zlatimi črkami. Srečanje slovenskih športnih delavcev, funkcionarjev in tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske in Koroške je pod pokroviteljstvom ZTKOS in TKS Ravne organizirala ZTKO občine Ravne na Koroškem. Ta množična manifestacija je nadvse uspela predvsem zaradi njenega globokega pomena in namena in pa odlične organizacije. Ta pobuda, ki sodi v sklop prizadevanj matične domovine, da bi dosegla idealno povezavo med Slovenci, ki delujejo tudi zunaj meja in v neprimerno težkih razmerah, se je izkazala za zelo pozitivno. Taka srečanja so zelo pomebna za medsebojno spoznavanje in krepitve prijateljskih vezi, spodbujajo pa k še zavzetejšemu delovanju v telesni kulturi, ki ima posebno za nas, zamejske Slovence, tudi velik politični pomen, saj pomaga krepiti narodno zavest. Na Ravnah smo zamejski športniki pridobili še večji polet. Prepričani smo, da mora telesnokulturna dejavnost zavzemati vedno vidnejšo vlogo pri uveljavljanju našega človeka. Izredno pohvalo zaslužijo organizatorji tega prvega srečanja, saj so se na Ravnah vsi udeleženci počutili res kot doma; prijetno nas je presenetila tudi iskrena in spontana gostoljubnost Ravenčanov. SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI V SLOVENIJI Stiki med našo in sorodnimi organizacijami v Sloveniji, oziroma v Jugoslaviji, morajo postati še bolj pogosti. K temu lahko pripomorejo tudi srečanja med našimi klubi in klubi iz matične domovine. Pri tem sodelovanju moramo upoštevati predvsem stike, ki smo jih imeli z Obalno tele-snokulturno skupnostjo v Kopru, TVD Partizan Moste in odborom »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane«, ki morajo vsekakor postati tradicionalni. SODELOVANJE MED ZTKOS IN ZSŠDI Letošnje sodelovanje med Zvezo teles-nokulturnih organizacij Slovenije in našim združenjem je bilo izredno bogato. Vse pobude, ki smo jih skupno načrtovali, smo tudi izpeljali. Pri tem pa ne smemo pozabiti na izredni trud in požrtvovalnost tovariša ZORANA NAPRUDNIKA, ki nam je vseskozi stal ob strani. Prepričani smo, da nam bo ZTKOS še naprej pomagala pri razvoju našega športa, saj se njena pomoč iz leta v leto veča. SODELOVANJE MED ZSŠDI IN njenimi Članicami Ko polagamo obračun enoletnega delovanja, moramo nujno spregovoriti tudi o odnosih med ZSŠDI in njenimi članicami, to je športnimi društvi. Z večino članic imamo dobre odnose. Žal pa tega res ne moremo trditi o nekaterih društvih, ki se, žal, ne zavedajo, da je združenje last vseh in da se morajo torej vsi v mejah zmožnosti truditi za vsestransko uveljavitev združenja samega in slovenskega športa sploh. Pri vseh pobudah ZSŠDI morajo društva sodelovati s krovno organizacijo. Nespremenljivo je, da članice od združenja samo nekaj zahtevajo, dajo pa nič, oziroma zelo malo. Z ustanovitvijo komisij pri ZSŠDI za razne panoge smo že dosegli boljše sodelovanje naših članic, upati je, da bodo ti novi odnosi in sodelovanje rodili kar najboljše sadove. ODNOSI SPZ-ZSŠDI S sorodno masovno organizacijo SPZ smo imeli res premalo stikov, da bi lahko dajali o sodelovanju kakršnokoli oceno. Tudi stiki in sodelovanje med prosvetnimi in športnimi društvi niso najboljši. Na ravni zvez se bomo morali truditi, da bo sodelovanje zadovoljivo. Ko obravnavamo sodelovanje med športnimi in prosvetnimi društvi, ne moremo mimo pojava, ki je vedno pogostejši na Goriškem; tu mislimo na gojitev športnih panog v prosvetnih društvih. Ker lahko pozitivno ocenimo vsako aktivnost naših ljudi, mislimo, da moramo skupno preučiti te pojave in jih pravilno usmerjati. ZAHTEVA PO ODBORU ZA ŠPORT PRI SKGZ Na zadnjem občnem zboru naše krovne organizacije SKGZ so izvedli reorganizacijo delovanja. Sedaj predstavlja ZSŠDI v izvršnem odboru SKGZ mladinski odbor. Nezadovoljni s tem smo zaprosili izvršni odbor SKGZ, da preuči možnost ustanovitve ODBORA ZA ŠPORT pri SKGZ. V ta namen je bila že ustanovljena posebna komisija. SODELOVANJE S ŠOLO Organizacija plavalnega tečaja v Lipici s sodelovanjem staršev Bazovice, Padrič — Gropade, Trebč in Opčin ne sme ostati edina pobuda na tem področju. V najkrajšem času bomo sklicali sestanek z vsemi združenji staršev, da bomo lahko skupno programirali športno udejstvovanje šoloobvezne mladine. Tukaj pa upamo na pristop res vseh združenj staršev, da bi iniciative lahko rodile zaželene sadove. KOMISIJA ZA ŠPORT PRI DEŽELI F. J. K. .Ao Ker ima na razpolago vedno ni£Ve zneske, mora ta deželna komisija razdelije tudi vedno manjše podpore društvom ^ deželi. Ne glede na te težave so v leWKcr njem letu vsa naša društva prišla do P°izr] pore in na splošno je bil deželni prispeV«zn. slovenskim društvom višji kot lansko 1^'Vs Nerazumljivo pa je, da bodo nekateig društva ostala brez prispevka, ker niso določenih rokih predstavila potrebne d(n^ kumentacije, ne glede na pozive združeni Za to delovno obdobje pa morajo db 1 štva do 31. 1. 1978 predložiti ustrezUp^ prošnje za podpore. na( Pohvalno se moramo izreči tudi o sodizac lovanju med ZŠDI in odborništvom *teč šport pri deželi F. J. K., saj nam to o*ma borništvo vedno priskoči na pomoč in najbui pomaga pri našem delovanju. Upati je, r^ sm SLOVENSKI PREDSTAVNIKI vel V POKRAJINSKIH IN DEŽELNIH nai ZVEZAH ( Večletna prizadevanja, da bi prišli ttzg svojih predstavnikov v raznih pokrajini skih in deželnih zvez, so končno rodiuos prve bistvene sadove. V letošnjem leten smo dobili slovenske predstavnike v kofl^ki siji za mladinske igre pri CONI, atletsbte zvezi, namiznoteniški zvezi in odboj kars! 1 zvezi, poleg že prej imenovane komisije ®to šport pri deželi F. J. K. Vrs Pri vsem tem pa je potrebno pohval?1115 skupne napore naših društev in enotne posege. *ro ten TRENERSKA ORGANIZACIJA sai Nezadostno število kvalificiranih trene 1 jev, pomanjkljiva udeležba na raznih is°s popolnjevalnih tečajih, pomanjkanje strnaj kovne literature in medsebojnih stik^ki med trenerji, ki delujejo na istem pSes dročju, je privedlo odbor ZSŠDI do ključka, da je neobhodno potrebno ust* noviti trenersko organizacijo, ki naj ' botrovala izrazitejšemu razvoju našel f športa in pripomogla k uresničitvi kakSOn vostnega skoka. Z organiziranim sodel^a' vanjem pa bo mogoče privabiti k trene^r skemu poklicu še kakega prizadevne!^ športnega delavca, kar pomeni, da bi rof<^r rala trenerska zveza še bolje strokovf 2 usposobiti trenerje in povečati njihoie število. ten ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ^ Skrb za zdravo rast naših športnik^ ^ nas mora privesti do prepričanja, da :]aj zdravniški pregledi prepotrebni. Odb^ ( društev naj se zato zavzemajo, da se jia] ta pomembna storitev še razširila, saj jU). vedno več žalostnih primerov obolenj 4>or radi pomanjkanja kontrole in zdravni%n, nege. Periodični pregledi naj postanejo f|ezj navada. \ SEMINAR V STRUNJANU Uspeh letošnjega seminarja je dvojen, .j;to pa zato, ker je bilo na njem navzoče ,jveliko mladine, pa tudi zaradi tega, ker je bil to prvi skupni seminar z našimi tokati Korošci. Mislimo, da je taka oblika ^seminarjev najbolj posrečena, saj si lahko v^zmenjamo izkušnje in se tudi od blizu seznanimo s problemi Slovencev v Avstriji. Vsekakor je treba s sodelovanjem ZTKOS s takimi pobudami nadaljevati in zagoto-’,.viti udeležbo še večjega števila odbornikov. jp TEČAJI V letošnji sezoni smo prvič organizirali poletni tečaj odbojke pri Banih. Ta novi način dela je tudi žel odobravanje in pri-3 Nadevati si moramo, da se bodo tudi drugi tečaji, ki smo jih do sedaj organizirali v Matični domovini, odvijali doma. Ta po-skorajda revolucionarna glede na ’ novi način pojmovanja vadbe in sodelovanja društev. Pokazala pa nam je tudi, da smo zmožni tudi sami organizirati kakovostne tečaje. el' Športno združenje jadran « Razpleti po zaključku lanske sezone nkošarke morda niso vsem znani; mislimo, ulda je prav, če jih omenimo, ti Ce smo na lanskem občnem zboru z znttavdušenjem sprejeli nove pobude pri organiziranju košarke pri nas, mislimo, da srno letos naredili korak nazaj, to pa iz več razlogov. Na kratko jih bomo obrav-i aavali. Odhod Petra Brumna imamo za veliko L izgubo za vso zamejsko košarko, saj je jireter s svojo sposobnostjo in znanjem res idiuosti novega prinesel naši košarki, kljub letemu, da je bilo zaradi sporov med društvi jiibkupno ustvarjanje in sodelovanje dokaj ;tsbtežkočeno. .rs> Negativno pa moramo oceniti tudi pre-e stop dveh Kontovelovih košarkarjev v vrste italijanskega društva v Trstu, saj alfnislimo, da to nikakor ni v korist zamejskemu športu. Temu prestopu pa je botrovalo več dejavnikov. Verjetno imajo pri 'ern velik del krivde starši teh košarkarjev. ne Vse to je privedlo društva, ki gojijo i isošarko, do ustanovitve SZ JADRAN, ki ;trnaj bi sledila lanskoletni pobudi za skupno ikčkipo JADRAN. To ekipo pa bodo letos prestavljali samo igralci Kontovela in Pojeta, ne pa igralci Bora. is« j I nogometna problematika šef Pred začetkom letošnje tekmovalne se-al(eone smo vsem nogometnim društvom po-lel^lali okrožnico, naj se držijo določil statuta netdruž.enja in predvsem naj pred vsako iefekmo pozdravljajo s slovenskim po- iflfdravom. >v* Zal se vsa društva tega ne držijo, kar ® nesPrejemljivo. Vsako odlašanje je v •em trenutku odveč in nikakršni izgovori veljajo. Krivi pa so v največji meri ik( bo^ društev. i društva so bila ustanovljena, da bi bo ® sv°j*m članom možnost udejstvovanja , / domačem okolju in da vzgajajo svoje Caae v pravem narodno-obrambnem ^ uhu. Žalostna je ugotovitev, da so v od-i^°rih društev vedno bolj številni člani ve-. rt*lnskega naroda in da postaja občevalni ’ ^ezik italijanščina. Povsem jasno je, da niso za tako stanje kriva izključno nogometna društva, ampak tudi drugi vaški dejavniki, ki se premalo posvečajo tem problemom, predvsem pa politične sile in prosvetna društva. Upoštevati moramo seveda tudi razmere in okolje, kjer delujejo posamezna športna društva. V letošnji sezoni smo proti enemu društvu tudi kazensko ukrepali na zadnji skupščini društev v Nabrežini. BENEŠKA SLOVENIJA Katastrofalni potres, ki je prizadel Benečijo, je tudi nam preprečil, da bi nadaljevali z dejavnostjo, prav skromno, ki smo jo pred leti začeli v Bardu in Gornjem Tarbilju. Upamo, da bo leto 1978 leto začetka športne dejavnosti v Beneški Sloveniji. V veliko pomoč nam bo brez dvoma Beneško planinsko društvo, ki že deluje na tem območju. S skupnim kratkoročnim in dolgoročnim programom se bomo zavzemali za začetek športnega udejstvovanja v tem predelu naše dežele. ŠPORTNI CENTER V GORICI IN TRSTU Če bo telovadnica v Gorici dokončana v razmeroma kratkem času, si tega ne upamo trditi za potrebni športni center v Trstu. Čeprav se je komisija, ki obravnava ustanovitev športnega centra v Trstu, že V počastitev dneva republike so odbojkarski delavci na Ravnah organizirali ta velik odbojkarski turnir. Udeleženke je ob tej priložnosti pozdravil predsednik odbojkarskega kluba tov. Adi Cigler in pri tem dejal: Veseli smo, da lahko v majhnih, svobodnih Ravnah na Koroškem, kjer pridne roke železarjev ustvarjajo pogoje tudi za bogato športno življenje, ponudimo gostoljubje mladim športnicam in športnim delavcem bratskih republik in pokrajin. Naše športno snidenje je posvečeno rojstnemu dnevu naše republike, dnevu, ko so narodi in narodnosti, zaničevani in zatirani bratje in prijatelji pod Titovim vod- sestala, ni stvarnih možnosti, da bi prišli v štirih letih vsaj do nove telovadnice v Trstu, da o drugih objektih sploh ne govorimo. Pomanjkanje prostorov za treninge in tekmovanja je eden največjih problemov, s katerimi se srečujejo skorajda vsa zamejska športna društva. Pomanjkanje dolgoletnega načrta gradenj lahko povzroči, da bodo ukinili dejavnost v nekaterih predelih pokrajine. Če imamo nekaj odprtih igrišč, se moramo zahvaliti predvsem društvom samim, saj so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom svojih članov prišla do življenjsko pomebnih objektov, ki so jim tudi zagotovili obstoj in določeno športno udejstvovanje. ZAKLJUČEK Naša prizadevanja za enotni športni prostor nas morajo privesti v letu 1978 do vstopa vseh zamejskih športnih društev v naše združenje. Stiki z nečlanicami se nadaljujejo in upamo, da bo sodelovanje res iskreno in v korist našega športa. Vse stike z nečlanicami ocenjujemo izredno pozitivno, saj ni večjih nesoglasij glede gledanja na razvoj zamejskega športa. Prepričani smo, da bomo na sestankih premostili tudi zadnje ovire, tako da se bomo lahko ponašali s skupnim športnim prostorom. stvom, z orožjem v roki in velikimi žrtvami bili težak boj za svobodno in demokratično življenje, ki ga danes živimo. S srečanjem želimo še bolj učvrstiti naše prijateljstvo in s tem tudi najlepše proslaviti veličastna jubileja dragega učitelja in voditelja tovariša Tita. Tudi mi, športniki-odbojkarji, se dragemu tovarišu Titu ob rojstnem dnevu republike zahvaljujemo za vse, kar je storil za našo prelepo domovino. Želimo mu zdravja in še mnogo let življenja. Domovini ob njenem rojstnem dnevu kličemo: »Naj živi Socialistična federativna republika Jugoslavija!« Turnir republik v počastitev dneva republike Tradicionalni odbojkarski turnir mladinskih ženskih reprezentanc SFRJ SLOVENJ GRADEC JE DOBILE SVOJO ŠPORTNO DVORANO : za (Govor predsednika IS republiške skupščine dr. Avguština Laha ob otvoritvi dne 24. 11. 1977) Današnji delavnik, zahteven kot vsi drugi, se je prevesil v posebno svetal večer trojnega slavja. Delovni ljudje te občine poklanjajo vsem, ki so po srcu mladi in zavzeti za zdrave življenjske navade, to lepo športno dvorano! S tem tudi izpolnjujejo petletni program ustvarjanja boljših pogojev za družbene dejavnosti, saj so bile s samoprispevkom zgrajene lepe stavbe za vzgojnoizobraževalno, zdravstveno in kulturno dejavnost. Naša misel se danes vzpenja k dnevu republike, ob katerem pregledujemo, kako ohranjamo tradicije in pridobitve osvobodilnega boja in pozdravljamo vse nove dosežke našega gospodarskega in družbenega razvoja. In prav na tem slavju bodo podeljena Bloudkova priznanja za leto 1977. Zares smo tega veseli in iskreno čestitamo ob dnevu republike občanom Slovenj gradca in širšega območja Koroške za to pridobitev in začetek novega poleta v telesni kulturi. Prepričani smo, da boste v vseh teh novih objektih, posebej še v tej dvorani, sprostili vso igrivost in smiselnost zdravega telesnega življenja, ki je eden bistvenih pogojev za dobro delo in ustvarjanje. Smisel posebnega združevanja sredstev iz osebnih dohodkov občanov je reševanje njihovih osebnih potreb na osnovi skupnih, množičnih dejavnosti. Samoprispevki poleg načrtov združenega dela kažejo na zavzetost krajevnih skupnosti, da odpravljajo neskladja v življenju sosesk in skušajo vplivati na delo in življenje ljudi. Občani želijo izboljšanje vseh oblik varstva — varstva otrok in ostarelih, zdravstvenega in socialnega varstva. Želijo biti zbrani pri delu in razbremenjeni določenih družinskih skrbi. Takšna težnja je razumljiva zlasti v razmerah, ko smo zgradili mnogo novih domov, ko smo se opremili z vsakovrstno tehniko. Vendar je uresničljiva samo v tolikšni meri, kolikor to prenese naš družbeni dohodek, ki ga ustvarjamo samo z dobrim in načrtnim delom. Dogaja se, da občani s samoprispevkom omogočijo zgraditev kakega objekta, obenem pa ne zagotovimo potrebnih sredstev za vzdrževanje ali pa potem ni ustrezno usposobljenih in zavzetih delavcev, ki bi skrbeli za predvidene in potrebne dejavnosti. Ob sleherni naložbi moramo zagotoviti tudi vse druge osnove in kadre, da bodo osmišljene. Prav tako se moramo zavedati, da je potrebno razvojne načrte med dejavnostmi in območji usklajevati zaradi racionalnosti, skladnega razvoja in čim uspešnejšega napredovanja. Na to bi želel še posebej opozoriti ob sedanjih razpravah o razvoju bolnišnic prav v tej regiji, saj srednjeročni načrt poudarja osnovno in preventivno zdravstvo, ki ne zmaguje vseh nalog. Prav tako pa smo se zavezali, da bomo solidarno reševali nekatere temeljne naloge in potrebe in te načrte moramo uresničiti. Ob razvijanju novih družbenoekonomskih odnosov na načelih ustave in določilih zakona o združenem delu vse pogosteje ugotavljamo, kako pomembno prispevajo izobraževalne dejavnosti, zdravstvo, kultura, znanost in druge, ne nazadnje tudi telesnokulturne oziroma športne dejavnosti, vsaka svoj značilen delež k boljši pripravljenosti za delo, k višji delovni kulturi in zavesti. Ni treba prikrivati, da premalo skrbno presojamo te strani dela in življenja in da želimo in moramo marsikaj še izboljšati, zlasti glede usposabljanja za delo, organiziranosti, izrabe delovnega časa in znanja in primer- Dr. Avguštin Lah nejše ureditve marsikatere dejavnosti. Toda zaman bodo vse kritike in zahteve, če ne bomo dosledni vsak v svojem delovnem in družbenem okolju in če ne bomo bolj uspešni v vzgojnih prizadevanjih, v osveščanju ljudi in v podpiranju družbenih dogovorov ali akcij. Za vse naložbe velja pravilo, da so slabe, če nimamo zagotovljenih sredstev in kadrov za ustrezne dejavnosti. Vsi vemo, da bomo slabe navade premagovali z dobrimi navadami. Te pa širijo poleg izobraževalnih dejavnosti množična telesna kultura, tehnična kultura, delovna vzgoja, ustrezne kulturne dejavnosti. Tudi v telesni kulturi se moramo spopadati z nezdravimi pojavi in neurejenostjo. Res je, da potrebujemo nove športne objekte, zato tudi s takšnim veseljem pozdravljamo to lepo pridobitev, vreden pa ne bo ta dom športov in igre 28 milijonov ali kakor ste vanj naložili svojih prihrai^ kov — to knjižno vrednost bodo pozni samo nekateri temveč bo vreden tolik.J kolikor bo v njem zdrave igrivosti, spL£ ščene telesne energije, tovarištva H11, uporabniki in množičnosti. Telesne ture in športa ni brez igralcev, čepi* imajo športne in druge interesne deiaZa nosti vedno tudi spremljevalce in gledali.. Draga mladina in vsi gostje na našnjem slavju, posebej Bloudkovi naglVs jenci in športniki, ki čakate, da dobite 2r roke žogo, dovolite mi, da vas vsaj bež^, še usmerim k razmišljanju o povezano^ športne in telesne dejavnosti z delom, te^ niško kulturo, umetnostmi in drugi^j sestavinami življenja. Delovno ustvarjanj, je lahko le tisti delavec ali občan, ki # sproščati in uporabljati svoje znanje, >je kušenost, telesno moč in vzdržljivost, ki mu dobre navade v oporo in se zaV^pc tudi pomena svojega prispevka k zdrUZg0 nemu delu oziroma k prizadevanjem sku . nosti. Sodimo, da tudi pri športu in igr‘se ni dovolj, če le sproščamo telesno energij^ in napetosti, temveč ima vsaka dejavn^ določene smotre, ki so ob vseh množici^ dejavnostih tudi družbeni smotri. Bist'm sleherne dejavnosti so odnosi v njej, p5ra dobivanje in vzgoja kadrov, gojitev dol! čene tradicije in iskanje novih rešitE^ Šport je v določenem smislu gospodarje^ z energijo in s sposobnostmi športnikov,1 dosežemo ustrezne cilje. Šport ne more biti samo dejavnost <>zn ločene skupine športnikov, ki igrajo, t^g mujejo in predstavljajo klub. Imeti mor^g novo mladež, gojiti ga je treba iz osnjjj otroške igre in mladostnikovega uvelj^e ljanja v okolju in to na plemenitih nače^ športne igre. Potrebujejo sredstva, pogc0cj za igro in to lahko dajo le delavci, ustvarjajo dohodek. Sleherna tekma . pridobitev, ki terja nešteto priprav in ^ delovanje velikega števila udeležene? 1 Tekma pa ni le izživljanje v športu, teC. več mora izkazovati v prvi vrsti s311^ obvladovanje športnikov, kajti ravnati ^ morajo po pravilih igre in po pravilih o nosov, ki veljajo v javnem življenju. £ je posamezni športnik še tako zaverova^ žogo, lopar, smučke, bradljo, kopje, veS^ jadralno letalo, je od tistega trenutka, prihaja v igro, član športne skupine, kijj ravna po določenih odnosih in pravik ' Naša skupna odgovornost je, da teh v nosov, vzgojne vloge sleherne telesi? kulturne dejavnosti ne zanemarimo, ne moremo gojiti različnih odnosov,^ družbi, ker smo vsi odgovorni za celot^ vzgojo mladine, za ohranitev in utrjevat^ pridobitev našega osvobodilnega boja. ^ To je en vidik, drugi pa je, da se hj, moremo posvečati samo športu. Velila] športnikov je med študenti in mladimi, mj se še usposabljajo za poklic. Delo in štu^g sta v prvi nalogi, šport pa je eno od sr^ij stev za psihično in fizično krepitev. zn sedemkrat toliko, kolikor je mladineje, srednjih in visokih šolah, je delavcev združenem delu. Ali drugače: četrtina prebivalstva se izobražuje v šolah vseh i stopenj in vrst, polovica prebivalstva dela in ustvarja dohodek, četrtina prebivalstva Pa je vzdrževanega ali pa je svoje življenjsko delo že opravila. Vsi potrebujemo rekreacijo za ohranjanje telesne moči in za razvedrilo in bogatitev življenja. Ali .jirazmišljamo dovolj v sleherni TOZD ali ni delovni skupnosti o tej strani usposabljanja za delo? Preveč izhajamo samo iz ppšportne in telesne vzgoje v šolah, čeprav Alje to žarišče našega delovanja. Napačno fe reči, da se delavec nadela v tovarni, )rikmet na polju in stavbar na gradbišču; jaipri delu porabljamo energijo in znanje j(zato, da ustvarjamo, da si zagotavljamo za ^življenje potrebna sredstva. To energijo moramo obnavljati, zato del dneva počite31110 ln Preživimo v družini. Toda prezračiti moramo pljuča na svežem zraku! 'Na žalost prav obolenja pljuč in dihal najti}30^ naraščajo, ker smo neučinkoviti v Jp°ju proti onesnaževanju zraka in ker 3.nismo razvili kulture vsakodnevnega prezračevanja pljuč. j Lani ta čas sem bil na mednarodni konferenci v Tokiu; med razpravljanjem so faponci dvakrat na dan prekinili delo in ujP° zvočnih napravah, ki so v sleherni sobi, f o dali navodila za dihalne in druge razgibalne vaje. Pri nas pa ljudem, ki na fgj®eiah kinkajo od dima in utrujenosti, vsi-fjujemo kavo in ljudje še več kadijo ter fako uničujejo svoj organizem, ki se upira f eugodnim življenjskim in delovnim raz-pjtneram. Človek je nastal kot vrsta v na-l0|ravnem okolju in ne more živeti brez ki-v°de, hrane in počitka. To je zako-narave in tega se premalo zavedamo. j Prav hvaležni smo trimarjem na TV, da nas vsaj malo opozarjajo na telesno kulturo, kajti otroku je po naravi dano, da se .. na Prižeti na materine prsi, sicer pa mo-)r!£amo zanj skrbeti. Delo, urejevanje delov-Z eSa in življenjskega okolja, odnosi med uJudmi in odnos do dela, odnos do lastnega xel e^esa — vse to je zadeva vzgoje in skup-,gcnega ravnanja, torej odvisno od nas in ^ odraža našo kulturno raven, a . Vsakdo ve, da ga primarna hrana, zdrav 1 Pravšnji počitek, dobro berivo, petje in icrePa glasba, prijetno kramljanje — četudi te£?. resnih zadevah, pot v gore, sprehod ob jjjpsti reki in podobno — poživlja. To po-ti dieni določeno življenjsko kulturo, ki člo-t oveku pomaga k uspešnemu delu, k zado-£0 jstvu in podaljšanemu življenju samo, aiFe je del njegovih navad in vsakdanjega esravnanja. Vemo tudi, da se moramo o j, Vseh skupnih interesih in dejavnostih do-ki^°varjati in sporazumevati. Skupen inte-n{es le tudi ustrezna telesna kultura slehernega občana. Zato razvijamo zdrav-js^tveno varstvo, gradimo vodovode in štejemo prho ali kopalnico za pomembno se-V ? avino sodobnega doma. Toda telesna ot ultura se začne graditi v šoli. Te dni, v a H°+ 'titev Praznika republike, bodo gra-ji spet predajali nove šole uporab-e jV*°m, med njimi pa bo — kot za simbo-plj.1 ° Pogostni praksi — tudi nova, velika, ,j a.. bi rekli veličastna pedagoška akade-t’fie ' brez telovadnice! Ko gradimo to-,rA..ar?e> nam zmanjka sredstev ravno za f lstHne naprave, ko gradimo šole, nam iefrnanjba denarja za telovadnice, ko rešu-f em° probleme zdravstva, zmanjka de- Notranjost športne hale v Slovenj Gradcu nar j a za redno preventivno varstvo — ali ni to narobe, velika škoda! Prepričan sem, da za to ne potrebujemo več denarja, kakor ga je, samo bolje bi morali razporejati njegovo porabo! Posledice namreč trpijo ljudje, ki žive z neprezračenimi pljuči v onesnaženem okolju. Nekateri nam brezobzirno vsiljujejo tranzitne ceste skozi naselja, drugi rinejo tovarne na naj lepša polja in na sredo kotlin, kjer živi mnogo ljudi, tretji zapravljajo denar za veličastne zgradbe z umetno svetlobo in klimo, vsi pa pozabljajo, da gradimo za ljudi in da smo najbolj srečni takrat, kadar sije sonce in ko dihamo čist zrak. Krajevne skupnosti, pravi ustava, so za to odgovorne in njih bi morali poslušati! Samoupravljanje je skupno gospodarjenje v dobro ljudi. Človek je nastal z delom; ob tem se je razvijal telesno in duševno, in ker je ustvarjal, je napredoval. To zakonitost moramo spoštovati tudi v naših družbenih odnosih. Velike napore v osvobodilnem boju smo najlaže vzdržali tisti borci, ki smo prinesli s seboj določeno telesno kulturo. Telovadna društva in kulturne organizacije so bila že pred vojno zbirališča naprednih kadrov; v njih smo bili enakopravni mladinci ne glede na poreklo, delavci, kmetje in inteligenca. V telovadnih dresih smo bili drug ob drugem enaki, v srcih in mislih pa smo bili zavzeti za napredek, sami smo gradili športne objekte in ko je bilo potrebno, nismo oklevali, ampak smo se vključili v osvobodilni boj. Čez nekaj dni bomo praznovali dan republike. Takrat prekinemo delo in pustimo na deloviščih le tovariše, ki morajo opravljati varstvene naloge, skrbeti za določene dejavnosti in za neprekinjene tehnološke procese. Delo prekinemo, da bi podčrtali pomen republike, te srečne zveze zbratenih narodov in narodnosti, ki je — v 35 letih od prvega zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in v 34 letih od položitve temeljev nove republike na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu in 32 letih od razglasitve zvezne republike Jugoslavije — dala čudovite rezultate. Pomislite, če bi se tako osvobodili vseh spon po vsem svetu, kakor smo se mi naših, bi ne bilo več vojn, okupacij, rasizma, neokolonializma, vojaških blokov in velike industrije uničevalnih sredstev, pa tudi ne terorizma, lakote, nekaterih bolezni, revščine in zaostalosti. Zato je potrebno, da vstanemo v pozdrav naši republiki, da ji zapojemo himno bratstva in dela in miru, da ponosni pozdravimo vse naše dosežke, obenem pa sklenemo, da bomo podpirali vse druge v njihovem boju za takšno osvoboditev in da se bomo sami borili za naše pridobitve proti komurkoli, ki bi nam jih kanil odvzeti! Naša bratska zveza in skupnost, samoupravna socialistična Jugoslavija, je sad skupnega boja in ustvarjanja in zmag na neštetih toriščih. Premagati je bilo treba sovražnike in izkoriščevalce, odpraviti stari red in izpeljati odločilne reforme, obnoviti porušeno in izmučeno domovino, zgraditi novo industrijo, kmetijske obrate, prometno mrežo, nešteto vasi, sosesk in cela mesta, razvijati vsakovrstno tehniko in tehnologijo, medicino, izobraževanje, znanost, uvajati mnogo novega v življenje, gojiti kulturo, predvsem pa vzgojiti nove generacije mladine in usposabljati prebivalstvo za nove naloge. Odpreti smo se morali v svet in s prijatelji graditi nove osnove mednarodnih odnosov miroljubnega sožitja in sodelovanja. Vse to se je dogajalo v minulih treh, štirih desetletjih, v katerih smo preskočili cela stoletja razvoja. Tudi naš sedanji razvoj je zelo živahen, vsestranski in zastavljamo si nove naloge, ki jih bomo uresničevali v naslednjih letih in desetletjih. Zastavljamo jih ker bomo skupaj delali, vsi, ne samo nekateri. Na tem slavju bodo podelili Bloudkova priznanja. Iskreno čestitamo vsem, ki prejemajo priznanja; zaslužijo jih vsak za svoje delo! Toda nagrajenci najbolje vedo, da ta priznanja prejemajo zaradi družbenega značaja in družbene vrednosti njihovega dela. To so torej priznanja in dokazi, da telesnokulturne dejavnosti uresničujejo svoje družbene smotre in v njihovih pri- Kriteriji za financiranje skupnega programa telesnokulturp dejavnosti v občini Ravne na Koroškem i sl A. Splošni kriteriji Skupni program TK dejavnosti v občini Ravne na Koroškem se financira s sredstvi združenega dela (sedaj bruto OD), ki se po SS zbirajo v TKS Ravne na Koroškem. Izvajalci tega programa, vključeni v ZTKO občine Ravne na Koroškem, izdelajo na osnovi posebnih kriterijev za posamezne programske naloge svoj predlog programa in finančnega načrta in ga predložijo ZTKO v obravnavo in uskladitev. Za način uskladitve se telesnokultur-ni dejavniki najprej dogovorijo v ZTK občine Ravne na Koroškem. To pomeni zagotovitev vsebinske skladnosti programov s kriteriji financiranja in njegovo uravnoteženje s finančnega vidika. Tako usklajen predlog programa ZTKO občine Ravne na Koroškem predloži v obravnavo TKS Ravne na Koroškem vedno najkasneje do 31. oktobra za naslednje koledarsko leto. V TKS občine Ravne na Koroškem usklajujejo program s TKS SRS istočasno, ko razpravljajo o sredstvih TKS Ravne na Koroškem, ki jih združujejo na osnovi SS o oblikovanju skupnega programa TK dejavnosti v občini (in v republiki) in zagotavljanju sredstev za njegovo uresničitev v obdobju 1976—80. Za nekatere naloge objavi TKS Ravne na Koroškem poseben razpis v skladu s sprejetimi merili, potrebami ter dogovorjeno politiko, in sicer za: 1. Raziskovalno delo, študije in analize 2. Za šolanje in izpopolnjevanje kadrov 3. Za Bloudkova in druga priznanja TKS tudi predloži program, oziroma usklajuje program in finančni načrt s prizadetimi, in sicer za: 1. Obveznosti iz podpisanih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (TKS SRS, SDK, Koroška tekmovalna skupnost itd.) 2. Financiranje »Koroškega športa« 3. Propaganda — splošno 4. Dokumentacija in statistika 5. Delo organov in strokovne službe TKS Ravne na Koroškem 6. Večja popravila in manjše novogradnje TK objektov 7. Sodelovanje z drugimi občinami, sosednjimi deželami in državami 8. Obvezna rezervna sredstva. Za usklajevanje programa v organih TKS Ravne na Koroškem veljajo naslednja načelna merila: — planski proporci po SS o oblikovanju skupnega programa TK dejavnosti v SRS — dogovorjena dejavnost v Koroški tekmovalni skupnosti — v skupščini TKS Ravne na Koroškem sprejeta programska usmeritev TK dejav- znanjih vidimo vsi tudi sadove našega skupnega dela. Ce bomo tako presojali te-lesno-kulturne dejavnosti in vse oblike organiziranega oddiha, bodo njihovemu zgledu sledili še mnogi in prav tega si želimo. nosti in kriteriji o financiranju množične telesnokulturne dejavnosti in vrhunskega športa — globalni porast (nominalnih) sredstev za skupni program — porast materialnih stroškov za programske naloge (IND cen na drobno) — samoupravni sporazumi o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev, sistemizacija delovnih mest (v organizacijskem smislu) in dejanski obseg delovnih nalog zaposlenih delavcev, porast življenjskih stroškov (IND življenjskih stroškov). B. Posebni kriteriji za financiranje programskih nalog 1.0 TELESNOKULTURNI MINIMUM, MNOŽIČNE AKCIJE IN MANIFESTACIJE 1.1 Strokovni svet za množičnost ZTKO 1.1.1. Od profesionalnih sodelavcev strokovnega sveta so tolikšni, kakor določa samoupravni sporazum za OD in delitev OD Opomba: Funkcionalni izdatki sveta se oblikujejo v okviru postavke 1.3.1. 1.2. Dejavnost ŠŠD 1.2.1. Krožkovna dejavnost 1.2.2. Tekmovanja ŠŠD Program financirata občinska izobraževalna skupnost in TKS. Ponovno je treba skleniti samoupravni sporazum o financiranju krožkovne dejavnosti in tekmovanj ŠŠD (pred leti smo ga že imeli). Upoštevati mora tudi sredstva šol. 1.3. Dejavnost TK minimuma 1.3.1. Strokovne organizacijske ter koordinacijske naloge občinske in krajevnih TK dejavnikov (krajevne komisije) v zvezi z uresničevanjem koncepta množičnosti (vključno TK minimum). Poleg sredstev za funkcionalno dejau nost sveta je tu potrebno predvideti sredstva za funkcionalno dejavnost krt1' jevnih komisij. n. 1.3.2. hoja n 1.3.3. tek n: 1.3.4. plavanje Ul 1.3.5. sankanje 1.3.6. kolesarjenje 1.3.7. streljanje 1.3.8. osnove gimnastike 1.3.9. osnova iger z žogo 1.3.10. športna značka 1.3.11. mnogoboji 1.3.12. TRIM značka 1.3.13. orientacija Nosilci telesnokulturne dejavnosti, « imajo za osnovo izvajanje telesnokultulr nega minimuma, konkurirajo na sredsto: po navedenih postavkah na osnovi progFi mov, ki jih najprej pregledajo v kraje' ni komisiji; ta jih dopolni s krajevnih akcijami, strokovni svet za množičnost ZTKO pa program TK minimuma dopoM še z občinskimi in eventualnimi republ škimi akcijami (zlata puščica, po pot« partizanske Ljubljane, kros dela, krnovs! maraton itd.). Pri financiranju TK miS,| muma je treba upoštevati prispevek ud1* ležencev, financirajo pa se: j- a) amaterski strokovnjaki i£ b) možnost vadbe (zaprti in odprti pdh stori) c) rekviziti in oprema, ki si jo je mog( če izposojati proti odškodnini. (Tu je td ba upoštevati socialno in starostno stru\z turo udeležencev). sc 1.4. Akcije naučimo se plavati in sni’ čati 1.4.1. naučimo se plavati višina OD profesionalnega sodelavca r določena s samoupravnim sporazumom ,c OD in delitvi OD i .i JL T ;1 Priprave na vsearmijsko prvenstvo na našem stadionu 1-4.2. naučimo se smučati II' Za učenje plavanja in smučanja predšolske in šolske mladine je treba skleniti sporazum z VVZ in občinsko izobraževalno skupnostjo, oziroma OŠ, kakor je že sklenjen med IO TKS in svetom VVZ, ter ejaUveljaviti sofinanciranje. Za učenje plavati nja in smučanja zaposlenih in nezaposle-kmih občanov pa se je treba sporazumeti z njimi, njihovimi delovnimi ali sindikalnimi organizacijami zaradi varnosti pri učenju in zaradi sofinanciranja (participacija udeležencev). 1.5. Rekreativni tekmovalni sistem 1.5.1. košarka 1.5.2. odbojka 1.5.3. nogomet 1-5.4. rokomet 1-5.5. šah 1.5.6. kegljanje 1-5.7. namizni tenis Rekreativni tekmovalni sistem se mo-, praviloma odvijati v krajevni skupnosti Ihta občini. Samo za posebne primere se v Istprehodnem obdobju (leto 1978) dovoli ši->grriti rekreativno tekmovanje v regijo, ije' Posebne pogoje (npr. manj kot 6 ekip v nilKS ali v občini itd.) ugotovi na predlog ;n08trokovnega sveta za množičnost predsedstvo ZTKO, potrdi pa IO TKS. 0te ^ tei točki se financirajo: ivsl a) ^rokovni amaterski kader lic ^ možnost vadbe (zaprti in odprti pro- u/ori> c) rekviziti in oprema, ki jo pri starej-kategorijah sofinancirajo udeleženci >ami (osebna oprema: copati, majice, hlapce, loparji itd.) d) potni stroški (avtobusna vozovnica) og‘ e) sodniški stroški j. Rekreativna tekmovanja zunaj občine in r zjemoma zunaj regije se ne financirajo iz Združenih sredstev. n*1, -®kipe jn posamezniki, vključeni preko ruštev in klubov v rekreativni tekmoval-1 sistem, konkurirajo na sredstva na os-a povi predloženih programov, ki jih mo-m ,a^° najprej overoviti krajevne komisije, ■e gre za rekreativni tekmovalni sistem v *raJevni skupnosti, oziroma strokovni svet ik ,mn°Žie-«t, ue gre za občinske (regij - °) rekreativne tekmovalne sisteme. Programi morajo upoštevati kriterije finan-'lranja v tej postavki (1.5.) 2-0. VRHUNSKI ŠPORT fcTKO ^*r°^ovn‘ svcl za vrhunski šport -1-1. OD profesionalnega sodelavca stro-°vnega sveta so tolikšni kakor določa arnoupravni sporazum o oblikovanju redstev Za OD in delitev OD. 2.1.2. Nadomestila OD za posebne strojne naloge elanom strokovnega sveta in sodelavcem — trenerjem — pri re-tiisl^vo Pr°grama priprav občinskih (re-’ , lh) selekcij in drugih strokovnih, or- )b'1,1ZaC^S^ih ^er koordinacijskih nalog e Omskih TK dejavnikov v zvezi z uresničujem koncepta vrhunskega športa. ^•2. Temeljne selekcije 2 2 9 se^ekcioniranje ‘ • • delo s selekcijami agotoviti pogoje in financirati Pri uri smučanja a) strokovni kader b) zdravstveno varstvo c) možnost vadbe vsaj 3 X tedensko po 1 uro na nižji stopnji na vseh popolnih OŠ v občini po programu VŠTK. 2.3. Panoge, katerih razvoj bo zagotovljen na celotnem področju SRS 2.3.1. atletika 2.3.2. košarka V skladu s konceptom razvoja vrhunskega športa v SRS, občini in koroški tekmovalni skupnosti za vrhunski šport in po programu VŠTK zagotoviti selekcioniranje in delo s selekcijami od pionirjev do članov. Celovit program predloži strokovni svet, financirajo pa se: a) amaterski strokovnjaki b) priprave športnikov c) najemnina objektov in naprav d) oprema in rekviziti e) kontrola treniranosti f) zdravniški pregledi g) nastopi na tekmovanjih h) organizacija velikih prireditev Članska selekcija pri atletiki je na Ravnah na Koroškem, pri košarki pa občina Dravograd (Radlje ob Dravi) 2.4. Panoge, katerih razvoj ho zagotovljen na področju občine Ravne na Koroškem in koroške tekmovalne skupnosti za vrhunski šport 2.4.1. alpsko smučanje 2.4.2. odbojka 2.4.3. rokomet V skladu s konceptom razvoja vrhunskega športa v občini in koroški tekmovalni skupnosti za vrhunski šport ter po programih strokovnih svetov posameznih panog in VŠTK je treba zagotoviti v celotni regiji selekcioniranje in delo s selekcijami od pionirjev do članov in pri tem upoštevati, da je za alpsko smučanje in odbojko članska selekcija v občini Ravne na Koroškem, za rokomet pa v občini Slovenj Gradec. Financirajo se: pri odbojki in alpskem smučanju a) OD profesionalnega strokovnjaka po SS o oblikovanju in delitvi OD in OD potrebnega amaterskega kluba pri rokometu (velja samo program koroške tekmovalne skupnosti) a) amaterski strokovni kader in pri vseh treh panogah še b) priprave športnikov c) najemnina objektov in naprav d) oprema in rekviziti e) kontrola treniranosti f) zdravniški pregledi g) nastopi na tekmovanjih h) organizacija velikih prireditev _ 2.5. Panoge, katerih razvoj bo zagotovljen v celotni občini Ravne na Koroškem 2.5.1. smučarski skoki 2.5.2. plavanje 2.5.3. namizni tenis 2.5.4. druge Strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKO oblikuje kriterije za uvrščanje posameznih športnikov v to skupino (2.5.). Pogoji (npr.: zvezni razred, republiški razred itd.) morajo biti skrajno selektivni in upoštevati republiško (zvezno, mednarodno) vrednost rezultatov. Športniki, ki se uvrstijo v to skupino, so upravičeni do financiranja: a) ustreznega amaterskega trenerja, razen za plavanje, kjer je zaradi velikega števila uvrščenih plavalcev priznan OD poklicnemu strokovnjaku po SS o oblikovanju in delitvi OD. b) priprave športnikov c) najemnine objektov in naprav d) opreme in rekvizitov e) kontrole treniranosti f) zdravniških pregledov g) nastopov na tekmovanjih h) organizacije velikih prireditev ZTKO mora, ko predloži program v obravnavo TKS, upoštevati srednjeročno usmeritev razvoja množičnosti in vrhunskega športa v občini in SRS ter v zvezi s to usmeritvijo sprejete sklepe v skupščini ZTKO ter TKS Ravne na Koroškem in TKS SR Slovenije. Te kriterije je sprejela skupščina teles-nokulturne skupnosti Ravne na Koroškem na 10. rednem zasedanju 23. 12. 1977. BLOUDKOVIM NAGRAJENCEM NAŠE ČESTITKE Lanska Bloudkova priznanja so bila podeljena ob svečani otvoritvi novega športnega doma v Slovenj Gradcu. Ob tej priložnosti sta Bloudkovo plaketo dobila tudi dva teles nekulturna delavca iz koroške regije, Milan Razdevšek iz Slovenj Gradca in domačin Pavel Cesar. Ko jima k zasluženemu priznanju iskreno čestitamo, objavljamo tudi kratke izvlečke žirije za podeljevanje Bloudkovih priznanj, iz katerih je razvidno glavno delo obeh zaslužnih športnih funkcionarjev. PAVEL CESAR je dobil Bloudkovo plaketo za življensko delo v telesni kulturi. Znan vsestranski športnik — atlet, odbojkar in smučar — je bil dolga leta aktiven. Ze ko je postal prizadeven organizator športnih tekmovanj, kar ni mogel oditi s starta. Bil je načelnik telesnovzgojnega društva v Slovenj Gradcu, a tudi član odbojkarske ekipe, ki je leta 1948 zmagala v Dušan Dretnik, dipl. inž. i. Življenje in potrebe razvite DRUŽBE Izredno dinamičen tehnični napredek sedanjega stoletja ter spremljajoča ga industrializacija in urbanizacija so korenito spremenili način našega življenja. Človek postaja suženj mehanizacije in nezdravega delovnega in življenjskega okolja. Življenje človeka in vse družbe tako izstopa iz tisočletja veljavnih naravnih okvirov in se podaja na spolzka in neraziskana pota. Vendar je človek še vedno ostal del~te narave, nebogljeno bitje, ki si jo sicer želi podrediti, toda vedno znova ugotavlja, da je in bo še dolgo nerazdružno podrejen njenim absolutnim in nespremenljivim zakonitostim. Mar to ni bilo dokazano že neštetokrat? Zal, največkrat prepozno! Torej ni slučajno, da se dnevno srečujemo s poplavo zelo resnih znanstvenih raziskav in zaključkov, ki bijejo plat zvona. Človek je na najboljši poti, da uniči samega sebe. Iz teh ugotovitev rastejo naslednja spoznanja in potrebe družbe: — takoj moramo prenehati z uničevanjem in onesnaževanjem okolja — potrebna je nenehna rast življenjske ravni — človeku je treba zajamčiti dnevni, tedenski in letni počitek, da bi se lahko fizično in umsko »prerodil«, kot to označuje tujka »rekreacija«. II. GOZD IN REKREACIJA Mirno lahko trdimo, da poteka devet desetin rekreacijskega uveljavljanja v Evro- slovenski ligi. Od leta 1956 do 1958 je bil predsednik SD Fužinar, nato pa deset let podpredsednik društva. Po ustanovitvi Koroškega atletskega kluba je postal podpredsednik kluba, od leta 1974 pa je njegov predsednik. MILAN RAZDEVŠEK je dobil Bloudkovo plaketo za zasluge pri razvoju telesne kulture in pri gradnji športnih objektov. V vrstah TVD Partizan je bil vzor tekmovalca pa tudi funkcionarja. Uveljavil se je zlasti kot rokometni delavec, še posebej v letih od 1972 do 1975, ko je bil predsednik rokometnega kluba. Pri delu v rokometni organizaciji vztraja še dalje, njegova vsestranost pa se je izrazila z delom v telesnokulturni skupnosti občine, kjer je predsednik IO. Nedvomno ima največ zaslug kot pobudnik gradnje novega športnega doma v Slovenj Gradcu. koroški regiji pi v okrilju gozdov kot najvišje stopnje uravnovešenega naravnega okolja. Gozd in vsa kulturna krajina krijejo v sebi številne lepote in možnosti za gibanje in sprostitev ter s tem najuspešnejšo obnovo telesnih in duševnih sil. To nesporno dokazuje fiziognomija današnjega turističnega prometa. V turističnih gibanjih Evrope poznamo v tem stoletju dvoje značilnih obdobij: — Prvo obdobje sega do konca prejšnjega stoletja do okrog leta 1950. Obeleženo je s točnim ciljem počitka. Tisti, ki so imeli denar (bilo jih je zelo malo), so letno od€^ jali na dopust v turistična središča ob n* ^ ju ali v planinah. ,e | — Po letu 1950 cilji niso več tako dolo kreacije prednjači. )r Ljudje se vse bolj odločajo za bivanj^3 manjših stavbah in zaselkih, ki venda11' nudijo vse udobje. Ta naselja rastejo ^ gobe po dežju v vseh celinskih delih EV^j Pred podelitvijo Bloudkovih priznanj GTC Kope — osrednje središče turizma in rekreacije v IfPe, katerih značilnost je obraslost z gozdovi. Zaradi velike koncentracije naselij in ker bo prebivalstvo že okrog leta 2000 podvojilo, bo pritisk na naravno okolje, ki iz £dneva v dan kopni, izredno močan. Tam, ,,kjer bodo uspeli ob istočasni turistični ak-tivizaciji področja ohraniti tudi neokrnjeno ^krajino, bodo tudi rezultati turističnega gospodarstva ekonomsko zelo zanimivi. »tH. VLOGA GOZDARSTVA V SLOVENIJI ’ Dejstvo, da prihaja 90 odstotkov tujcev Jugoslavijo skozi našo republiko, nam laje možnosti, da množice teh turistov vsaj ^lelno vključimo v naš rekreativni prostor. 1 Kakor za Slovenijo, je tudi za sosednje Predele značilen hiter razvoj gospodarstva, ftjer stopajo vse bolj v ospredje industrija In terciarne dejavnosti. Prebivalci teh ob-1 močij se usmerjajo proti naši deželi, ki je Dl)ostala znano turistično področje, zanimivo °ikoraj vse leto. V Sloveniji pričakujemo do .,eta 2000 bistvene spremembe v strukturi lCn urbanizaciji prebivalstva. V industriji lCn spremljajočih dejavnostih bo zaposlenih n5 80 odstotkov Slovencev, v urbanih zaselkih pa jih bo živelo 75 odstotkov. Vsi ti '^odo željni dnevne rekreacije v neposredni bližini. ^ Za našo republiko pa je značilno, da ^ljub ekspanziji turizma v Evropi in doma ’ tej dejavnosti nazadujemo. Delež te gospodarske panoge v državi nenehno pada, Aar je povsem nerazumljivo, saj lahko Slo-p^enija glede na svoje naravne lepote, pod-leiebje, odprtost in geografski položaj, ob Pospešeni gradnji turističnih zmogljivosti tfn infrastrukture, postavi to dejavnost med 1 lajzanimivejše gospodarske dejavnosti v Republiki. S tem se bomo morali sprijazniti, -* at° lahko v naslednjih letih pričakujemo Pospešeno gradnjo v obalnem pasu, alpskih )redelih s Pohorjem, ob termalnih in mine-jfalnih izvirih in posameznih gozdnatih območjih notranje Slovenije. Glede na to, da te naš obalni pas izredno skromen in da v^na kontinentalni turizem že danes okrog '0 odstotni delež, lahko pričakujemo teži-ee turističnega razvoja prav tu. S tem pa ,om° seveda posegli v slovenske gozdove n našo kulturno krajino. In tako se bosta ,rav kmalu znašli turizem in gozdarstvo istih mejah, na istem življenjskem pro-toru. Mislim, da se tega slovensko gozdarstvo •aveda že dalj časa. S čutom za naravo hmo že z napori v preteklosti, predvsem pa Povojnem obdobju, oblikovali gozd, si ni amenjen v prvi vrsti le pridobivanju lesa. 'aradi ustvarjalnega odnosa gozdarstva do ozda se je vrednost pokrajine povečala in stvarjene so bile razmere za uspešnejši azvoj drugih gospodarskih dejavnosti. Z Pravim gozdom, s pestro oblikovano gradbo in z dokaj premišljeno mrežo °zdnih cest, ki vežejo tudi kmetije, smo Uredili pokrajino privlačnejšo. Šele sedaj E gozd navzoč v vsej svoji veličini, moči J učinku na človekovo duševnost, na nje-povo sprostitev in ustvarjalnost. iv. kope — Čistost, mir in Številna doživetja . Skorje kot celoten masiv je gotovo 'Vo j st vena in najbolj zelena oaza v Slove- niji. Prav iz tega vzroka mu tudi vse slovenske študije priznavajo najvišji rekreativni faktor. Njegovi gozdovi, samotne trdne kmetije, alpske senožeti, ki pozimi postanejo idealna smučišča, vabijo vse leto. Zato ni slučaj, da se rojeva projekt, ki bo to področje od Maribora do Slovenj Gradca spremenil v edinstven turistični rezervat. Rezervat, ki bo še naprej ostal primarno gozdarski in kmetijski. Le ta bo oplemeniten z objekti in napravami, ki omogočajo bivanje v tej prelesti in popolno sprostitev. Dretnik Dušan — inž. gozdarstva, pionir gozdno-kamionskih cest Kope imajo v tem projektu zelo pomembno mesto. Rojene zadnje — so prve dobile celovit načrt, ki se lahko pohvali z doslednostjo, vsestranostjo in usmeritvijo predvsem na domačega gosta. Predno se poglobimo v prihodnost, je nujno navreči nekaj podatkov, ki predstavljajo rezultate preteklega dela. Zgrajenih: — 160 ležišč in 150 sedežev v Partizanskem in Grmovškovem domu — 150 sedežna samopostrežna restavracija — 20 ležišč v brunaricah — 2 bifeja s 65 sedeži — več pokritih ognjišč in počivališč s 120 sedeži 7 vlečnic z zmogljivostjo 6100 smučarjev na uro — več kot 100 ha smučišč — 20 km smučarskih sprehajalnih stez — dvoje osvetljenih smučišč — dvoje otroških igrišč — športni park z igrišči za: tenis, rokomet, košarko, odbojko, namizni tenis, balinanje — savna — odprt ogrevan plavalni bazen — 3 tlačilci snega 26 km dostopnih cest, ki bodo kmalu asfaltirane — 7 km daljnovoda — Slovenj Gradec— Pungart — telefonsko omrežje — kanalizacija, vodovod, osvetlitev. Celoten koncept GRC Kope je zasnovan na sovlaganju sredstev (dokup ležišč, prodajnih površin itd.) sindikatov, zasebnikov, trgovskih in turističnih organizacij ter komunalne skupnosti. Gradnjo vodi poslovno združenje številnih večjih slovenskih delovnih organizacij. V srednjeročnem obdobju predvidevamo sledeče najbistvenejše investicije: gradnjo — 300 sedežne samopostrežne restavracije — ski-servisa — trgovske mreže — prh in garderob za izletnike — 200 apartmajev s 600 ležišči — otroškega vrtca, dveh savn, trim kabineta, več hoby sob — centralnega energetskega objekta, čistilnih naprav, razvoda elektrike in vode — avto-kampa. In kaj bo središče nudilo, ko bo vse to zgrajeno? Morda bi prepisali podatke iz zazidalnega načrta in ponudbenega prospekta, ki je prinesel v našo turistično ponudbo sveže in sodobne ideje. PUNGART, VAŠ NOVI DOM — LEPŠE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE, BREZSKRBNOST IN VEDNO NOVA, PRIJETNA IN KORISTNA DOŽIVETJA Vse to nosi v sebi sodobni turistični center na Kopah, ki bo imel: 1500 ležišč 3500 sedežev avtomobilski kamp 22 žičnic z zmogljivostjo 18000 smučarjev na uro 400 ha smučišč skakalnico drsališče kotalkališče kegljišče kopalne bazene savne, masažo, fitnes športni park (tenis, odbojka, košarka, rokomet) mali golf mladinski center zdravstveno varstvo otroško varstvo trgovski center dvorano za prireditve (300 sedežev) in še niz drugih objektov in naprav za prijetno počutje. Sveže in sodobne ideje. Da! Podrli smo stare okvire počitniških domov. Počitniška stanovanja, last organizacij in zasebnikov, bodo nudila vse udobje. V isti hiši ste doma in v središču številnih možnosti za rekreacijo in razvedrilo. Posebni fizkulturni in kulturni animatorji bodo skrbeli za to, da bodo popestrili dopust in vsakogar vključili v rekreacijo. Tu bodo tudi zdravstvene ekipe, ki bodo usmerjale in nadzorovale obnovo življenjskih moči gostov. Fitoterapija (zeliščno zdravilstvo) bo sestavni del te ponudbe. Počitniška skupnost bo nadzorovala upravljanje središča. Z novimi prijemi v gospodarjenju in dajanju uslug pa bo možno bistveno znižati penzionske cene. Stanovanja lahko lastnik tudi oddaja in s tem obrestuje naložbo. In na kraju še od- Milan Vošank ylioni I3lat Svet tišine in samote spoznaš v domačih gorah, občutiš lepote prepadnih sten, oziraš se v temne globače. In pot te čez Uršljo, Raduho in Peco vodi naprej. Preizkušaš se v stenah Rink, občuduješ Ojstrico, premaguješ navpičnice Kogla in Dedca. Nekoč obstojiš pod steno Triglava, telo ti prešine tesnoba, misel veselja po dejanjih. V mračnem popoldnevu ugledaš Jalovec, v steni Mojstrovke začutiš večen spoj navpičnosti. Ozreš se tudi po Velebitu, Paklenica s svojimi stenami ti postane za nekaj pomladnih dni zatočišče vsega lepega. Grossglockner ti odkrije megla le za nekaj trenutkov, odkrije pa ti nov svet, svet večnega ledu in snega, svet razpok in zaledenelih žlebov. Nenadoma spoznaš, da moraš naprej, sončnega popoldneva ugledaš Mont Blanc, rosno jutro ti poda podobo Druja, Grandes Jorases ... Večno bele vesine te izmučijo, večno bele vesine pa te tudi očarajo, v tebi ostane slika neminljivih spominov. Hvala, prijatelji, ki ste mi pokazali gore in poti nanje. Še nekaj metrov, še nekaj korakov in beli svet naokrog se povsod prevesi le navzdol, konec je naporne strmine, konec sopenja, na vrhu smo. Z Rokom skupaj stopiva na vrh, tako osamljen in tih. Vsenaokrog samo zasneženi grebeni, presekani z dolinami različnih oblik in velikosti. Chamonix v zeleni dolini je videti kot oaza sredi neskončne verige gora. Švicarske Alpe so zakrite z meglo, presekano v valoviti črti, nad nami pa z modrega neba žge sonce. Milan, železniška postaja, ura kaže nekaj čez polnoč. Ležim, oblečen v topel veston, med nahrbtniki, ostali so nekam odšli. Gledam v nebo, med redkimi oblaki se svetijo zvezde, luna nekam hiti. Prvič gremo v Chamonix, centralne Alpe, rahla tesnoba mi prešine telo ob tej misli. Ogromno knjig o gorniških doživetjih, tam sem prebral, živel sem z njimi v dejanjih, sedaj naj bi poskušali po njihovih stopinjah. Upamo, da bo vreme lepo, saj bo odločalo o našem tamkajšnjem početju. Oblaki so se raztrgali, luna veselo osvetljuje ves širni prostor pod sabo. Velike ideje se rode v tem pogledu. govor na vprašanje: Mar ne bomo s tem naseljem podrli uvodoma naštetih ugotovitev? Nikakor! Naselje je popolnoma vklopljeno v naravo. Še vedno bodo ostali nedotaknjeni rezervati vse od Kremžarjevega vrha do Ribniške koče, ki bodo izžarevali čar prvobitne narave. In to potrebujemo že danes, še bolj pa jutri. Prve gore se pokažejo na poti v Aosto. Tako daleč so še, bele in ogromne, tako lepe in divje. Dolina se oži, vse več je vrhov, vse bolj se mi zde domači, zelena dolina pa je čisto taka kot kje v Julijcih. Vse je tako privlačno. Mont Blanc ugledamo prvič iz Aoste. Ogromna bela gmota, štrleča nad svoje sosede, strmi žlebovi in temne skale, da se pogledi venomer ozirajo tja gor. In potem se vozimo vedno bliže, vedno bolj nas vabi. Večer v Chamonixu. Svetle ulice so polne ljudi, vmes je precej gornikov. Pred nekim hotelom gore bakle, na vrtu drugega se sliši glasba. Z Milanom pohajkujeva po ulicah, najini pogledi se radovedno ozirajo v izložbena okna, polna raznovrstne opreme in hrane. Nenadoma obstaneva, pogled se utrne in telo prešine želja po dejanjih. Nad strehami hiš žari Mont Blanc, zrcali se v jasnem nebu, se pogovarja z zvezdami, ves bel in mogoče, vzvišen. Na njegovem sose- du Midiju gore lučke, midva pa kar S1! jiva in zijava, zijava. Kolesa robate železnice enakom® udarjajo ob tračnice. Chamonix v dolini^ že čisto majhen, spredaj pa se odpira1' naju še nov, neznan svet. i:c Ugledam ga, Dru, okamenela ostrica ja, štrleča v nebo, gladka, navpična, s S'a gom zalitimi žlebovi. Vlak vozi nap'„ Grandes Jorases, gora veličine in srha, h. nadoma zasije tam daleč. Ne vem, sem prišel iz vlaka, do ograje v hrib po'e njene postaje, podobe gora so premage vse zapreke. Desno pa pogled odkrije^ eno goro, to bo verjetno Grandes Chartfjj Kolikokrat sem doma pregledoval ti kovne podobe teh vrhov, sedaj se mi b že kar stari znanci, kot da jih ne vid šele prvič, ampak jih poznam že dolgo, r Med gorami pa se je raztegoval ledeinr dolg, razpokan in nametan s kamenj® svetleč se v soncu. 1' Dolina se počasi prekriva s tančico P1 žajočega se mraka, le grebeni gora, čez I tere se pode raztresene bele meglice, ra?1 žare v zadnjih pozdravih sonca. Daleč P daj so razpotegnjene rdeče, ravne v oblakov, spajajoč se z gmotami gora, ^ stari pajdaši večerov. Sam sem pri šotoru, prijatelji so nelj. zgoraj, na travniku. Rahlo pihlja vet oglašajo se neznani zvoki bližnjega le<>, nika, vsega temnega in posutega s kad" Pod vrhom Mont Blanca • sijem, ki kar naprej nekam drsi, ter pada ' razpoke. ie! Okolico polnijo šumi slapov, ki drve iz-jnjied snežišč pod Drujem, se zapode čez raiavpična ostenja, se razlete, ustvarjajoč lesteto belih utrinkov ter prodirnih zvo-ki:°V- s] Oblaki so pokazali vrhove Grandes Jo-lpias®s> zasvetili so se v soncu, hoteč poka-i l ^ sv°jo podobo resničnosti in lepote, varati nase z neznano silo. Čudni smo gorni-jof1’ teden za tednom v planinah, v stenah, ageli° P° novih doživetjih pa vedno močnej-jef' ^r®no skalovje Valkerjevega stebra ža-"iD- močno, kot bi bilo začrtano z žare-im ogljem. Levo od stebra se vesijo ledene Irmine Mrtvaškega prta, srh me spreleti * ® tem pogledu. 1 Megla nenadoma odkrije tudi nazobčan Grand Charmosa, Welcnabachova esner se mi zdi s svojo navpičnostjo nekaj ljfemogočega, pa vendar, koliko navez je že zalo tam. Še zadnjikrat osvetli greben ' ^ce,vzatem postane temen, sam. z 1 Če že vidim dve gori, bi rad še tretjo, rapm pomislil in glej, megla me je uslišala, j P azal se mi je vrh Druja. Tako osamlje-Ja je bila videti ta konica, čisto tiha, čisto , *n ze se je potopila v valove megle, rebeni pa so postajali vse bolj temni, snežišča se svetijo, morda jim sploh ni ,ellar teme. [ei^klaki dokončno zapuste Grandes Jora-aIT®> njihova podoba riše ogromno silhueto temno, jasno nebo. Gorniški večeri so najlepši, prinašajo 1 .akovanje nečesa velikega, v tebi pu-aJ0 nemir. V vsej svoji veličini se spet pokaže Dru, 5P.en m navpičen, poln gladkih plošč in * n Nekoč bi rad tam plezal. Nastopi noč, ko se življenjski vrvež umi-1 le slapovi šume in rohni ledenik, rska samota prehaja v mene s svojo rasno močjo. °Č! Ležim v šotoru in poslušam udar-Je dežja ob platno, vmes na trenutke Vej'e veter, pa spet enakomerno udar j a-e dežja. S čelno baterijo svetim v posodo in go- 'lollri’ ^u^am čaJ- Nekje spodaj slišim za-f e glasove prijateljev. Šum slapov on-, J iedenika postaja vse močnejši. Za mano je prva tura, tura žgočega son-> jasnega neba in čudovitih pogledov na prigo gora. ji ■Z Milanom sva se navsezgodaj odpravila .pot z namenom, čim več hoditi, priti fy V1®e’ ter se s tem aklimatizirati. J utranja zaspanost naju kaj kmalu zapu- 4 na edeniku, ko sva zašla med ogromne C P0leg tega pa je bil led še trd in jP° zek. Nazadnje se le spomnima na dele, si jih naveževa ter tako uideva labi-| tu razpok. IGore so se prebujale, sonce je osvetlilo I ?Ve Jerajev, pokazal se je glavni vrh J^uja, ledene vesine Grandes Charmosa J narna niso zdele več tako strašne. Daleč ai se je odprl svet neznanih vrhov, I V in snežišč. ,1 so^a°krog je vladala tišina, le najini f a 1 so odmevali v praznoto. 5 edenik se je razcepil v dva kraka, napoka f.Va se P° desnem, hoteč nekje zgoraj F c 1 Mont Blanc. Na skalnem grebenu I a uSledala kočo; kako daleč je še bila, Na Ošvenu tako majhna, pa vendar tako prijazna v tej širni samoti. Spet sva se podila med razpokami, dokler končno le nisva zadela na stezo, na grušč. Velike zelene markacije so naju vodile na greben. Snežišča in ledeniki naokrog so se vse bolj svetili, v oči je udarjala bleščeča svetloba. Nadela sva si ledeniška očala, gore so postajale temnejše, pravljične. Navpično, rjavo skalovje Druja se je poganjalo kvišku kot velikanski izbruh lave, dokler ni omagalo in otrdelo. Na nebu ni bilo opaziti oblakov, le ogromna modrina, spojena z belimi grebeni. Pri koči sva se ustavila. Rjava, kopna stena nad njo naju je močno vabila, vendar, neznana nama je bila, morala sva se ji odreči. Vase sva zmetala nekaj keksov in čokolade, vse skupaj zalila s čajem, pa spet odrinila. Med vse bolj gostimi razpokami, večinoma pokritimi s snegom, sva se povzpela na ogromno valovito planoto, vso sijočo v belini snega. Pred nama so štrleli v zrak neznani skalni vrhovi, za njimi sva slutila Mont Blanc. Srečavala sva precej planincev, lepo navezanih na vrv in z derezami na nogah. Čudili smo se drug drugemu, midva sva namreč napredovala le ob pomoči cepinov. Steza se je vila čez planoto, nekam daleč naprej, vročina naju je vse bolj utrujala, da sva med počivanjem skoraj zaspala. Vendar, še sva hotela naprej, nahrbtnika sva pustila ob stezi ter se brez njih hitro vzpenjala. Naenkrat pa nama je bilo vsega dovolj, na poti sva bila že okrog deset ur, dovolj za začetek, obrnila sva se proti dolini. Nad nama so neslišno drsele gondole žičnice, gore spodaj so se zakrivale z meglo in počasi sva spoznala, da sva prehodila dolgo in lepo pot. Jutranje sonce nas je vse skupaj našlo na ledeniku. Hiteli smo po najini včerajšnji poti, kajti še ta dan bi radi dosegli kočo pod Midijem, naslednji dan pa smo si želeli doseči vrhove Mont Blanca. Spet so nas pozdravljale od sonca ožarjene stene Druja, spet so se svetili žlebovi neznanih vrhov. Dolgo smo zjutraj pripravljali nahrbtnike, polno stvari ti je potrebnih, nahrbtnik pa mora biti lahak. Po dolgem izbiranju se le odločiš za najpotrebnejše. Na mestu, kjer sva z Milanom prejšnji dan obrnila, smo krenili v desno. Pozen popoldan je podajal toliko čudovitih barv. Razburskana megla je zakrila dolino, tu pa so se zadnji sončni žarki prelivali po snežni planoti ter risali čudovito senčnato podobo vrhov. Naša gora je bila skrita v megli. Vrhovi, zasekani v nebo, so kazali neizmerno mojstrovino prašil. Sonce se je spustilo za nazobčan vrh, naokrog se je razpotegnila rdeča barva, dokler je ni vase potegnil val sive megle. Steza na grebenu se je izgubljala v megli, vijugala se je brez konca. Počasi smo spoznavali ogromne razsežnosti Alp, ogromne razdalje in njih mogočnost. Na razpotju stez nismo vedeli kam, čakali smo, da se je odprla megla, obenem pa med vrhovi ugledali kočo. Na strmi stezi pod kočo se je megla umaknila, pokazal se je prvi vrh Mont Blanca, Mont Blanc de Tacul. Bil je tako velik. Nad meglo, ki je zakrivala dolino, pa se je vlekla rdeča črta zadnjih pozdravov sonca, valujoča med vrhovi kot ogromna reka. Zaviti v vestane, smo na verandi koče kuhali večerjo. Bili smo tiho, slišalo se je le brnenje kuhalnikov. V dolini so se svetile luči Chamonixa, v megli nad nami pa smo slutili našo goro, v nas je tlelo pričakovanje nečesa velikega. Polnoč, po treh urah nemirnega spanja se je pogled zazrl v temno podobo gore, v njena temena, osvetljena od luninega sija. Na snežni strmini se je slišalo le škrtanje derez ter cepina in čelne svetilke so osvetljevale stezo pred nami. Hitro smo napredovali. Vsenaokrog se je razprostirala snežna planjava, razvlečena do vršnih grebenov in spodaj zasekana v temno dolino. Na vršnem grebenu nas je sprejel ostrejši mraz, čisto majčkeno je bilo že slutiti jutro. Svet je postal položnejši, ugledali smo skalni vrh Tacula. Nahrbtnike smo pustili ob poti, vrh, ki se je zdel še tako daleč, je bil naenkrat pred nami, še nekoliko strmine, oprijemanje mrzlih skal in že smo sedeli na majhni ploščadi. Bili smo vsak s svojimi mislimi, ozirali smo se naokrog, le redko je padla kakšna beseda. Moč gora je vladala nad nami. Nad švicarskimi Alpami so zvezde počasi bledele, modra svetloba se je borila s temo, odrivala jo je vedno više in jo podila od sebe. Matterhorn smo takoj spoznali, pa ogromno Monte Roso in še vrsto drugih vrhov. Le doline so bile še v popolni temi, zakrite z rahlo meglico, ki je počasi izginjala. Stolp na Midiju je štrlel v nebo, morda bi hotel doseči še več. Dolga, ravna steza nas je pripeljala pod precej strmo snežno vesino, prebujajoče jutro je dosegalo višek, barve so se razlivale po vrhovih, konice Tacula so se zdele kot rahlo tleči kosi drv, sneg se je vse bolj bleščal. Na snežni strmini smo napredovali zelo počasi, po nekaj korakih se že nasloniš na cepin, globoko dihaš, pa spet naprej. Nenadoma je izza grebenov vstalo sonce, gore so zažarele, pozdravljajoč ga s svojo lepoto. Rdeča barva se je razpotegnila po vrhovih, jih preplavila kot valovito morje, sonce pa se je dvigalo, razširjajoč svojo moč in toploto. Z Rokom sva se še nekaj časa držala steze nato pa jo udarila kar naravnost, po še neizhojenem snegu. Nekaj časa sva plezala drug ob drugem, prehitevala drug drugega, nato se umirila in napredovala drug za drugim. Na stezi pod vršnim grebenom sta naju počakala Branč in Zaži. Vedno toplejše sonce je kar vabilo, da bi polegli v sneg. Vršni greben je bil v senci, trd sneg se je vlekel vse tja do vrha Mont Maudita. Spet majhna ploščad, spet nekaj skal. Dosežen je bil drug vrh. Glavni vrh Mont Blanca je stal pred nami, bil je še tako daleč, strma steza se je vijugala čezenj. Opaziti je bilo kolone planincev, majhnih pik, ki so se počasi pomikale proti vrhu. Dolino je prekrivala rahla meglica, se plazila med vrhovi, manjše objela v svoje naročje, večji so se ji še upirali. Po strmi vesini smo se spustili nazaj na stezo. Strmina se je na stezi nekoliko umirila, močno pa je na telo vplivala višina, že manjša naklonina nam je dala precej opravka. Pred zadnjo strmino na glavni vrh, na nekakšnem sedlu, smo si privoščili daljši počitek. Nekaj se jih je ukvarjalo s kuhanjem, drugi smo, oblečeni v vestone, ležali na nahrbtnikih, hoteč nabrati novih moči. Milan in Fižola sta odrinila naprej, kmalu smo videli le še dve pisani piki, izgubljajoči se v snežni belini. Mi pa smo kar počivali, nekakšna lenobnost se te oprijem-lje v teh višinah, ničesar se ti ne da, kar ležal bi in se oziral v nebo, še misli postajajo počasnejše. No, nazadnje smo se, razvlečeni v dolgo kolono, le odpravili. Pot nas je pripeljala pod precejšnjo strmino. Sopihal sem, preklinjal, se jezil sam nase in le počasi rinil kvišku. Z neba je vedno bolj žgalo sonce, nisem ga čutil, čelo sem imel pokrito z robci, vrhu glave kapo, nataknjena očala, na sebi pa še veston. Počutil sem se ravno prav, v naših gorah pa bi v teh avgustovskih dneh, v taki opremi bilo seveda močno prevroče, nevzdržno. Strmina se je položila, spet smo prišli na nekakšno sedlo in spet počivali. Pred nami je bila le še ena sama ogromna vesina z vijugasto stezo, z nekaj premikaj očitnima postavami. In zgoraj naj bi bil vrh. ts Sopihanje se je nadaljevalo, skušal S dihati umirjeno, enakomerno in hitro seii: je poznalo — večjo razdaljo sem preh&L brez počitka. Vsake toliko časa pa ti "o eno zmanjka moči, za nekaj minut sebi sloniš na cepin, se umiriš in pot se nada' je. Po nekaj takih duškarjih že začneš is ti prostor za sedenje in pri tem skušaš! ti čim više. Toda strmina je povsod, # zmanjkuje, telo se kar samo od sebe1 sloni na sneg. Če bi živel dalj časa v t svetu, bi bilo gotovo drugače, telo bi prilagodilo višinskim razmeram. Ven( ko si enkrat prišel tako daleč in ti je < S me naklonjeno, ne odlašaš s turo. vsemu smo bili veseli, težave z višinoa kot da jih ni! Z nami je bila gora, njtes opojna samotnost, bližali smo se vrhu. u Spet sem počival, steza spodaj na stot je bila še komaj vidna, konica Mont M I dita je pošastno lepo štrlela v zrak. Tiv v ozadju pa je bil že čisto neznaten-Sc italijanski strani se je odprl razgledse naselja Cormajer, na francoskem deluSei slutili Chamonix. Vrhovi gora so ostaje pod nami, veliko jih je bilo že v m£h' ogromni Joraji pa so se upirali, pogutoč se poganjajoč v višave, dokler se njih In ni zaostril in na nasprotni strani strmeli/ del v previsnost ledu. ;i, Vršni greben. Le kje je vrh, kako 4o! je ta zadnji greben. Z Rokom sva pohi' S naprej. Aha, tamle je, nekakšna zastal plapola v vetru. Rok gre do nje, ne, ni bil vrh. In potem je bilo vsega ko1 o vsenaokrog le navzdol, vse je bilo pod'o mi, bili smo naj višje. Pozdravila sta L dva Francoza. Nahrbtniki so se znašsa snegu, telo je padlo v sneg k poč'g< Branč je vsakega posebej slikal, zadnji* si čokolade so se razdelili med nami')ri Stopil sem na vrh, na sam vrh. pol1^ se je sprehodil po mnogih neznanih vih, po ledenikih in dolinah, po razbU{K< nih meglicah, po modrem nebu v dal??; Švicarske gore so bile potopljene v m® „•* no morje, morje prelivajočih se IT?’ utrinkov in prečudnih podob. Z neba P1? sijalo sonce, sijalo je na ta veliki vrh30'1 nekaj mladih ljudi, ki so sem prišli 'fSl svoja hotenja. 1 Čez vrh se je spreletavala ptica, le je prignalo sem gor. .• J h Dolgo smo sedeli, vsak zase, vsak S pj jimi mislimi, in zrli v dolino Chamoflv. na skalnate vrhove na njegovi drugis^; ni.. ., počasi je prihajala v nas polnoS^ živet j a, naša drama je tu dosegla vrlu1^ naš korak bo odslej usmerjen le naV'(nj dokler se ne bo spet usmeril navzgofzj. nove gore, nove stene in novega dožiV.Ze Doživeti Mont Blanc, belo goro, pol n doživeti sebe, pomeni uresničiti svojoem jo, pomeni priti visoko, korak k naplj jemu. v: Mont Blanc je lep, Mont Blanc je ^d izmuči te, prinese ti pa tiho srečo, frat sreča je prodirala v mene, se širiDIe 1 okrog, nenadoma sem si zaželel, da hres tu z nami še vsi prijatelji, s katerimi «h paj hodimo v hribe, vsi, ki morda ^Se mislijo na nas. Spomnil sem se na na njen tihi, zaskrbljeni obraz ... 1 ti Nad gorami Švice so se megle vse s vzdigovale, vse bolj so se kopičile v sv'Vo Mladinska reprezentanca Slovenije začetniško. Po svoje je tako odkrivanje novega zanimivo, po drugi strani pa izredno težavno, posebno v organizacijskem smislu. Med nami ni alpinistov z zvenečimi imeni, ki bi v javnosti nekaj pomenili. Velika dejanja so šele pred nami. Razen tega pa odsek še vedno ni dovolj založen z ustrezno plezalno opremo. S takimi težavami smo se spoprijeli lanske pomladi. Vedeli smo, da je naše gorniško delovanje — vsaj pri večini — že doseglo raven domačih gora, da je treba naprej. Najbolj so razumeli naše želje in potrebe v železarni Ravne; manjše podpore smo dobili tudi v manjših podjetjih. Železarna nam je ponudila svojevrstno, zanimivo in lepo plačano delo: pokosili naj bi na njenem območju travo, ki je ni moč s kosilnico. Vse bližja poletna sezona nam je močno narekovala oprijeti se tega dela. Treba se je bilo pač odreči klicu gora konec tedna, vzeti koso in se zagristi v prašne zelenice. Ob koncu tedna, ko smo prišli vsak s svojega konca Slovenije, večina nas je namreč na šolanju izven domačega kraja, smo lahko kosili vsi, med tednom pa le »domačini«. Začeli smo nekega sončnega petkovega popoldneva na bregu pred novo modro ha- lo. Začetna vnema ni popustila, vse več trave je ležalo v redeh, košno romantiko so kazile le tovarniške stavbe, ropot strojev in železni odpadki v travi. Nerodnost pri nekaterih je kmalu minila in videti je bilo kot da je pri delu izkušena vrsta koscev. Nekaj kos se je zlomilo, kar ob kupih skritega železja v travi sploh ni bilo čudno. V žejna grla so se zlivali litri radenske, daleč za vrhovi smrek pa sta se svetili Uršlja in Peca — kot v pričakovanju. Kos so se oprijela tudi dekleta, sprva bolj nerodno, nato pa se je stvar le nekako utekla. Delavci so radovedno prihajali pred hale, najprej začudeni, s precej različnimi pripombami, kaj kmalu pa so se na vnete veseljake navadili in jih opazovali samo še od daleč. Tovarna je velika, travnati pasovi močno razvlečeni, popoldnevi, razen nekaj nedelj, ko smo kosili ves dan, kratki in stvar se je vlekla ter končno iztekla. Prislužili smo si denar za Francijo. Bili smo pionirski tudi v republiškem merilu, kajti ni se še slišalo, da bi si kateri od alpinističnih odsekov na tak način služil denar za odpravo. Vendar, če nekaj tako želiš, kot smo si mi francoskih gora, uporabiš vse svoje moči, pokloniš lepe nedelje, da dosežeš idejo in s tem stvarnost. Po uspešni poletni sezoni smo se košnje lotili, kolikor smo utegnili, spet jeseni. Svojo dejavnost smo razširili še na smučarsko poseko na Navrškem vrhu. Tokrat je bilo za opremo, za vrvi, za vponke, za .. . Čas pa hiti in najprej tiho, nato pa vedno glasneje, se vprašujemo, kako bo prihodnje leto, naslednja leta, bo še volje, moči..., po drugi strani pa se pojavlja vprašanje družbi: »Kdo od športnikov vrhunskega merila si danes še sam služi denar za potovanja, opremo ... ? Ali alpinisti, ki se odločamo delovati v ostenjih svetovnega merila, to nismo; ali svojih zmožnosti še nismo Tako smo kosili žalovanju, lomili so se utrinki, hoteč po-tati pravljični..., lepo je živeti v gorah, s Navsezgodaj sem hitel po ulicah Chamo-ieiixa na vlak Montevers. Spet sem uzrl Mont Blanc, sedaj se mi je zdel še lepši, še fl°lj vabljiv, sijoč v jutranjem soncu in ' Pko daleč, čisto zase, samoten, al (Na vrhove Mont Blanca 6. avgusta 1977 stopili člani AO Ravne, Andrej Špilar, Janez Žalik, Franc Pušnik, Stanko Mihev in Milan Vošank, člana AS Prevalje Branko Verbole in Rok Kolar ter Član AO Mežica Milan Kolar). '...KAKO SMO KOSILI TRAVO PO TOVARNI n< | Sopihanje, težak korak, neprestana počivanja .. . Vsega je naenkrat konec, ogromna bela ploskev se na nasprotni strani pre-Jjvsi navzdol, prišli smo na vrh, na beli, od 1. udi poteptani vrh, tako majhen, tako nez-sfaten, pa vendar tako lep, najvišji. M Nenadoma se zavem svojega gorniškega Rvljenja, vseh strmin, ki sem jih prehodil, l.seh sten, ki sem jih preplezal, zavem se dseh srečnih trenutkov na robovih mračnih i»en, na zasneženih grebenih; slišim divja-ttie viharjev v zaledenelih žlebovih, slišim Pa<^anJe snega v romantično zimsko u7>c; poslušam škripanje derez, udarce četi inov in pesem klinov, zdi se mi, da čisto idizu šepeta veter, da mi razkriva skrivno-:b ki jih je zbral na tem vrhu v dolgih poletjih. Iv Stojimo na vrhu Mont Blanca, izmučeni, ;aa vsak po svoje srečni. Dolina se počasi ttekriva z meglicami, ki silijo vedno više, ogromne modrine neba pa žge sonce s d'ojo strasno, nepotešeno močjo. 8.pogaja se, in to pri alpinistih skorajda išsako leto, da se odpravijo na pot v tujino, cigore, o katerih so dotlej le brali, na tihem ji* so si želeli priti do njih. Začneš pač o i.>rah blizu domačega kraja, sčasoma te za-'oflkajo grebeni, ki jih vidiš v daljavi, po-vJo greš do njih, tam spet vidiš nove in ilf o se ti širi gorniško obzorje spoznava-Wa' Hočeš vedno več, želiš si vedno novih, Vziih doživetij, dokler nenadoma ne spoz-^a so ti domače gore premalo, da mo-do sten, ki so še mikavnejše. In ko •tfces do teh gora, se ti postavi po robu i ven problem, denar. Skušaš ga dobiti 1 več načinov, samo da bi videl te gore, jjno da bi preizkusil v njih svoje sposob-s i in moči, zadovoljil želje, ki bodo po s ;p^>Us''°^ov^čini postale še večje. yt ** a^Pin*stičnih odsekih je že skoraj v da se vsakokrat, ko se pripravlja 3 sna večja tura ali odprava, začne mr-jVCn° zbiranje denarnih sredstev, kar pa meni predvsem tekanje po delovnih or-^mtzacijah. Vedno znova in znova je treba LVč čemu ta sredstva, da ne bodo 0(Zena v Prazno, da gre za športno dejanje ne za čudne muhe peščice alpinistov. : ^lokrat si razočaran, pa vendar, s po-Jenjem se stvari jasnijo in pot k cilju ^se b°ij odpira. eia " obiskovati francoske Alpe — je avenskem alpinističnem odseku dobivala *!e °}i verno podobo, ki naj bi se kmalu D esničila. Po letih smo izredno mlad, v ve-m1 ^ aipinističnih dejanjih še zelo nezrel sek, pa vendar poln idej in neusahljive 11 e' Nimamo starejšega zaledja, kot veči-°vrstnih odsekov v Sloveniji, ki nam e s svojimi izkušnjami kazalo pot, vsako v 0 dejanje v gorah je za nas pionirsko, Gore so del ideje vsega lepega! Steljeraja pri Janežu na Strojni Peter Mihelač DEJAVNOST FOLKLORNE SKUPINE ar Prav prisrčni so naši stiki s korošl Slovenci v Avstriji, posebej še, ker : njo Miklavc vodi tudi skupino v D( vasi, na harmoniki pa jih spremlja P Klemenc. V prihodnosti bomo z njimi pravili skupen nastop — pri njih i%i nas. er Upamo, da bomo lahko uresničili zaSj , ljeni program, seveda pa potrebujemo^ moč širše družbe v naši dolini. ;j Mladi z veseljem sodelujejo pri skufk ure vaj niso izgubljene, čeprav se jih' ji zoni nabere čez 400, njim pa se pridhel še nastopi (v letu 1976/77) jih je bilo ip li 50). V naše vrste vabimo vse, ki jihbi seli ta dejavnost, spoznali in ohranjakm do običaje, ki so skoraj že pozabljeni. O d 13 V letu 1976 smo pripravili »STELJERA-JO« (splet plesov, pesmi in igric) pod strokovnim vodstvom profesorja Mirka Ra-movža, člana narodopisnega instituta iz Ljubljane in koreografa FS France Marolt. Istočasno smo organizirali klubske večere po naših zaselkih (Šentanel, Strojna, Kotlje) s sodelovanjem etnografskega muzeja iz Ljubljane. Z dr. Marijo Makarovič smo na teh večerih predstavili slovensko kmečko kulturo in slovenske narodne noše. Program smo popestrili s koroškimi narodnimi plesi. V maju smo imeli samostojen celovečerni nastop, kjer smo prvič prikazali »stelje-rajo« v pesmi in plesu. Na tem nastopu smo tudi prvič nastopali v novih nošah, katerih avtor je bila dr. Marija Makarovič. To so koroške delovne noše iz druge polovice 18. stoletja. Program smo prikazali v vseh krajih naše doline in tudi drugod (celovečerni nastop za udeležence 9. političnega tečaja v Dolenjskih Toplicah). Sodelovali smo na srečanju mladine pobratenih občin v Var-varinu. Zelo uspešno smo zastopali Koroško in Slovenijo na mednarodnem festivalu folklornih skupin v Zagrebu (Zagreb 76). Jeseni smo navezali stike s Šentanelski-mi pavri in v tednu Komunista organizirali skupne nastope v naši občini. Med letom smo se vključevali tudi v ostale programe društva in OZKPO. Uspešni smo bili v letu 1976. Naslednje leto pa je naša dejavnost nekoliko ponehala. Seveda imamo za to tehtne razloge. Vsako leto so v naši skupini velike spremembe (menjavajo se plesalci), lani pa smo imeli še posebne probleme z instrumentalistom (harmonikarjem). Zaradi tega smo morali odpovedati nekaj pomembnejših nastopov, kot sta srečanje folklornih skupin SOZD slovenskih železarn na Bledu in nastop v ljubljanskih Križankah (večer ljudskih pevcev, godcev in plesalcev). Čeprav smo imeli veliko težav, smo vseeno postavili na oder prireditev »Med Uršljo in Peco so viže in rej«. Sodelovali so Šentanelski pavri z izvirno ljudsko pesmijo, gledališka skupina železarniške mla- dokazali; ali nismo športniki duha in telesa obenem, žal, premnogokrat v družbi nepriznani dovolj? Saj ne zahtevamo veliko, samo da bi nas ljudje razumeli, pravilno umevali naše početje, nam v stiski pomagali!« Pa vendar se vse take misli razpade ob pogledu na gore v siju zahajajočega sonca, ob samem jutru pod steno, ob stisku rok prijateljev na robovih sten, saj gore so del našega življenja, del naših idej in hotenj, za katere dajemo, smo in bomo — ogromno svoje mladostne energije. dine pa z recitacijami starejših koroških pesmi; režijo je prevzel Mitja Šipek. Ta uspešni večer si je ogledal Bruno Ravnikar, predsednik odbora za folklorno dejavnost pri republiški ZKPO, ga pohvalil in napovedal, da bomo v prihodnje lahko sodelovali tudi zunaj državnih meja. S tem večerom smo vrnili obisk Bistričanom, ki so se našim železarjem predstavili z igro Peter in Pavel; obe prireditvi je organizirala komisija za kulturo pri svetu sindikata v železarni Ravne. Leta 1977 smo se udeležili srečanja mladih in pobratenih občin v Bosanski Dubi-ci; junija 1978 pa bo naša občina gostiteljica mladine iz pobratenih občin, mi pa bomo tudi takrat sodelovali s svojim programom. 1978. leto je za nas še posebej pomembno, saj praznuje folklorna skupina 30-let-nico neprekinjenega delovanja. Naša glavna naloga je postaviti na oder nov splet plesov in pesmi v koroški ovseti. Program bomo sestavili s sodelovanjem Šen-tanelskih pavrov do maja ali junija 1978. Uresničitev tega programa pa je v veliki meri odvisna od nakupa novih ovsetnih noš, za kar bodo potrebni dodatni finančni viri. V strokovnem pogledu nam bosta pomagala prof. Ramovž in dr. Makarovičeva. S koroško ovsetjo imamo možnosti zastopati Slovenijo na mednarodnem festivalu folklornih skupin v Zakopanih na Poljskem. V letu 1978 bo tudi folklorni nastop SOZD slovenskih železarn na Ravnah, ki se ga bo udeležila tudi naša folklorna skupina. Seveda pa bomo sodelovali v programih našega matičnega društva in drugih. Franc Razgoršek PEVCI Ko sem poleti ob srečanju borcev p? >n p/' šal petje »Šentanelskih pavrov«, set® J spomnil še na nekdanje hotuljske pf. od katerih pa sedaj živi samo še eden, F° reč Franc Herman, p. d. Hrovat. Leta 1917 sem moral kot 18-letni iti na vojsko — tedaj so mi prišli zaper slovo. Bilo je ganljivo in lepo. Prišli so L diška dva, Franc in Lojz, pa Brezn^ Rudi. ' 'n ;o Ob koncu vojne sem bil ujet in sem šel na delo v mesto Grumno di Apula zu Barija v južni Italiji. Bili smo sami venci, sto nas je bilo skupaj, pa so porazdelili po dva ali tri k enemu darju, da smo obirali oljke. A po ko nismo delali, pa so nas gnali sprehod ven iz mesta. Stopali smo lepo v štirih vrstah, peli naše slovenske pesmi smo Italijanom pokazali, da nismo ampak pravi vojaki. Petje jim je pa ugajalo, da nas je spremljalo mnogo an Modrej s KOPRIVNA IN KOPRIVCI ii inKoprivna je tako zanimiv kraj na Koro-am, da je prav, če se o vrlih Koprivcih a j več zve. 'župnijska cerkev sv. Jakoba v Koprivni •i 1073 m nad morjem. Starost farne ul"kve ni natančno znana. Srednji zvon, ki •' je tudi pobrala prva svetovna vojna, je htel latinski napis in je bil ulit leta 1443. > lpis se je glasil: O sancte Jacobe, ora pro ihbis, o rex gloriare veni cum in majestate ilirnini 1443. • O sv. Jakob, prosi za nas, o kralj slave, di z mirom v veličanstvu Gospodovem |3). jeta 1443 je torej cerkev že stala in je idala k Črni kot podružnica, srednji zvon bil tedaj gotovo veliki zvon. Leta 1790 postala kuracija in pozneje samostojna mija. p/eliki zvon, ki je bil tudi žrtev I. svetov-3itv°jne, je bil ulit leta 1845. Ulil ga je zvo-pe| Tomaž Gollner iz Celovca. Tedaj je bil i^oprivni za župnika Janez Nepomuk Dol-ki je bil pozneje župnik v Črni. Tu je fj maja 1871 tudi umrl. Pokopan je na zu-glji strani cerkvenega prezbiterija, o če-3(r priča nagrobna plošča. ;npb nakupu velikega zvona sta bila cer-ina ključarja Matija Lesjak in Anton močnik. La''131* zvon je bil iz 1. 1739 in ga je ulil ^.tija Zechenter v Celovcu. 0>tarost cerkve sv. Ane ni znana, a je naj-JOie že iz leta 1300. Nove oltarje je dobila let ^®54. Leta 1912 so bili prenovljeni, ^andanes sta v tej cerkvi samo dva zvo-'a. aa*animivo je, da je sv. Ana nekdaj spada-;ej3od župnijo Šmihel pri Pliberku. Mrliče o Prinašali so nam vina, fig in cigarete, smo morali več pesmi tudi ponavljati, •^večkrat pa tisto »Trezinka, Trezinka S® do katere se lahko brez škode gibljejo® naravi je prostora za vse. a Avgusta lani so slovesno odprli V® moderno urejen lovski dom na Tols11' vrhu. Pričakoval sem, da bo o tem kaj pisanega v zadnji številki Fužinarja. v dar sem bil razočaran, ker se tega nihŽf spomnil, čeprav so bili na otvoritvi & taki, ki še kdaj primejo za pero. Zamujenega ne nameravam nadomeSj1 — kot sem že omenil mi o lovu besed®®* teče rada; napisal bi pa rad s tem v z'° nekaj drugega. Lovska družina Strojna je z veliko L zadevnostjo postavila nov, velik in sožejm že pisal. Glej drugo številko prvega vetjrtnika! Možeja, ki je bil res zanimiva po-oljiva, se še živo spominjam. 10 : Na tej freti, ki je prišla v roke nekega 1 k znanega lesnega trgovca, si je lov-a družina Strojna najprej iz podrtega e. ?eva postavila lovsko kočo. Na istem me-1 -U stoji zdaj novi dom. Kako je uspelo n!«VCem z'3ra^ toliko denarja, to me ne za- 1 ima. Meni se zdi bolj pomebno, da stoji sniprn v našem — doslej turistično tako ma-3da> razgibanem — kraju. Možnosti za rekreacijo ali izletniški tu-i Plzem so tudi tukaj. Imamo dobro cestnopo-ezavo, pokrajina pa je, če le znamo cenile. domače reči, tudi lepa. Kar dva vrha — m ssočaka imamo: Štekneči in Šteharski, les kP okoli in okoli: v njem je med drugo div-'ijiJcino tudi divji petelin ruševec, in rdeče j o Pice rastejo tod, ki so po okusu najbolj-30£-> za to so že pred vojno vedeli številni je tfariborčani. V našem kraju se je nekoč akuhalo veliko črničevca, ki je zdaj že >od"dka> zato pa tako draga pijača. Temu se 1 čuditi, kajti že surovina, ki je potrebna ' lrK^ter črničevca, je vredna štirideset sta-“ jurjev. Črnice imajo zdaj zlate parklje! 1.r?s’ ^a ki bili oderuhi tisti, ki tako prodajo to nadvse hvaljeno pijačo. Koliko a j enostavno je oddati črnice na najbližji tupni postaji, tam nabiralca že čaka de-jfiJ- Tudi z zamudno kuho se ni treba baj- KT Poleg lepega razgleda imamo tukaj še kar sto naseljene kmetije, ki bi lahko bile silci kmečkega turizma. Treba je samo e °ga, da jih vzdrami in uvede v dejav-°st, ki je priznana kot dodatna kmetij-ta dejavnost. enj treh opuščenih gruntih imamo skupni E i Sn’.k' Tudi o tem bi kazalo kdaj kaj na-Sat* ~ če bo uspeh, seveda — če bo pa °mija, bo o tem pisal kdo drug. Za zdaj n rno toliko, da bi bila čreda mlade goveje r ■ lne Pa Paši prav gotovo zanimiva, mor-tS* vsaj toliko, kot so bili svoj čas osli in :a 6 na jadranski obali. ribZainimiVa ^ tudi Steknija, ki komaj ča-tur' a S6 0 usmdi in j° reši popolnega ' °Pada. Veliko, napol dotrajano cimprov-< fi tukaJ trdna kmetija. Tu "rt k - nek°č letna rezidenca lastnika ^ , G^n^e’ suškega gospoda, Kurta Alberta nifedp116^ ^,0S •*e zda^ pod gozdno upravo m ^ v,’ uPravlja pašna skupnost Tol- k;a V™’ ^mprovje pa čaka na nekoga, da rnb° n°Xk tovorilo se je že, da si bo tu-ioen Tf '1} re^reacijski center sindikat ra-a S . zelezarjev. Zakaj ni prišlo do te-a' h*11 znano. Vsekakor je škoda. Mor-Vftc'° V t0 ugrizr>ila kakšna druga organi-ls '•,a' pogoji so dobri. Razgled je lep, po- 11 sv Va 'ma cestno vezavo z dolino, ni da-iisto Cen^ra’ vendar je zrak čist. Les je lC|oij° Pred nosom, torej sonca in sence do- jika^ kratkim so predrli cesto do Štehar-fatom XIaS tem se tu<^a motoriziranim turi-vosl ■ prla lePa razgledna točka, ki je bila 7 o e,inekako Odmaknjena in zato bolj red-o iskana. Spomladi bo cesta speljana Jelot rotovega križa; tako bo povezano IV n° P°dro^e do državne meje. esta3 ^6ta’ ot^kar 3e rnimo nas speljana ’ °Pažam, da je na njej najbolj gost promet na vigred in jeseni. Tako je najbrž zato, ker je na tej — sončni — strani bolj toplo in suho kakor v nižinah Podgore in Podkraja, kjer so ceste še zasnežene, zaledenele ali blatne. Prostora za oddih delovnih ljudi je dosti. Treba je krajane vzdramiti in jih pritegniti in stvar bo stekla. Ta problem sem načel zato, ker se čuje kritika, ki je vedno bolj glasna, namreč, da ne razvijamo turistično vseh krajev v Pred več kot stoletjem, ko se je prodaja tobaka podržavila »monopolizirala«, so naši bratje Hrvatje spravili marsikateri »cent« tobaka po Savinjski dolini v Koprivno in Javorje. Pravili so jim »tobakarji kontra-bantarji«. Nosili so ga v velikih balah zvitega v močnih vrečah. Po stranskih cestah po Savinjski dolini do Solčave, od tod so jo mahnili čez zgornje Sleme v Koprivno, v Bistro, Ludranski vrh in Javorje, v same bolj samotne kraje, daleč od večjih središč. Našli so dovolj odjemalcev med tamkajšnjimi moškimi, ki so že »smodili« —- kadili tobak. Pripovedujejo, da so bili zelo veliki, močni ljudje tisti Hrvatje. Imeli so debele gorjače, spodaj okovane z ostro okroglo železno ploščo, pod katero je tičalo dolgo ostasto bodalo, železni »špic«. Tem gorjačam so pravili »štekljača«. Naši tobakarji »šmudlarji« so imeli svoja tajna skrivališča in shrambe za tobak. Kot shramba jim je posebno dobro služila zijav-ka v skali tik Mežnar j evega korita pri Jakobu v Koprivni. Bila je popolnoma zaraščena in dobro prikrita. Prišli so tudi v Javorje, navadno v jesenskem času. Nekje v Belih vodah so imeli skrivališča za svoj to- občini, nekaterim da »zbulamo« vse, druge pa zanemarjamo. Takšna kritika morda ni čisto brez osnove, tako hudo pa menda spet ni. Za naš kraj so naredili prve korake lovci družine Strojna, zato se jim v imenu krajanov s temi vrsticami lepo zahvaljujem! O lovu, lovskemu domu in drugem, pa naj spregovori kdo drug! bak. A ta svoja skrivališča so menda menjavali, tako da so ljudje le domnevali, kje bi bila. Tobak so prodajali zelo poceni; bil je polovico cenejši od državnega, ker pač ni bil obdavčen. Državni tobak se je prodajal le v gostilnah. V tistih časih še ni bilo trafik. V gostilnah je bila navadno v steno vzidana majhna omara, ki se je zaklepala. V tej omari so imeli gostilničarji tobak za prodajo. Po kmečkih domačijah so pa v te vzidane omare shranjevali razne listine in dokumente ter denar. Še dandanes lahko vidimo v ta »večji hiši« take vzidane omare. Kdor je lahko, si je od teh »kontrabantarjev« kupil tobaka za več let in ga potem skrbno skril, da ga »aufseherji«, neke vrste financarji niso mogli iztakniti. Gorje tistemu, pri katerem bi našli »črni tobak«. Takoj bi ga odgnali v Pliberk »ričet jest«. V tistih časih so na kmetijah moški kadili tobak le v pipicah, »čedra« imenovanih. Za vsakdanjo uporabo so si ga narezali in shranili v suhih svinjskih mehurjih, te so zataknili za pas pri hlačah. Vžigalnikov niso poznali, šibice so bile redke in drage. Na akademiji v Titovem domu Tihotapljenje tobaka v Javorje in Koprivno Prižgali so si pipice tako, da so nosili s seboj majhen kresilni kamen in suho gobo. Kresali so kamen in držali zraven gobo; ko se je goba začela žariti, so lahko prižgali tobak. Bilo je torej zelo zamudno delo. So pa najbrže bolj poredko kadili. Cedre so bile lepo oblikovane ter okrašene z umetnimi biseri. Prodal jih je starejši možakar s Kranjskega. Izdelovali so jih v Gorjušah v Bohinju. Oče se je še spominjal enega teh »šmud-larjev« tobaka. Bilo je menda okoli 1890. leta. Potem pa v Javorje ni bilo več teh » kontrab antar j ev «. Nekdaj so kadili cigarete le bolj uradniki in trgovski pomočniki, gostilničarji in ostali črnjanski »purgarji« pa cigare »vir-žinke«. Bogati kmetje, ki so kadili doma »čedro«, so kadili le cigare, kadar so prišli ob nedeljah v Črno. Po pripovedovanju starejših ljudi je znano, da so si fužinarji na Preva- Franc Zabel ŠTEFAN ZABEL - V soboto, 10. decembra 1977, so Maroltovi oče na Brdinjah praznovali med svojimi otroki z družinami, prijatelji in sosedi visok življenjski jubilej — 80 letnico rojstva. DRAGI MAROLTOV OČE! Praznovali smo vaš 80. rojstni dan. Preživeli ste 80 let življenja, bogatega po delu, trpljenju in drugih življenjskih preizkušnjah. Tak dan je vredno praznovati in proslaviti. Rodili ste se 9. decembra 1897. leta kot četrti otrok revnim staršem, ki so posedovali le majhno bajto z nekaj zemlje, ki vam je nudila zelo skromno življenje. Ker doma ni bilo dovolj kruha za vse, so vas starši že v rani mladosti dali za pastirja k bližnjim kmetom. Odveč je govoriti, kako se počuti otrok, ki mora od ljubega doma, ko je najbolj potreben materine ljubezni. Ko vam je bilo sedem let ste izgubili očeta, čez dve leti pa še mamo. Ko ste malo dorasli ste šli za hlapca in pri kmetu Predneku ste našli svoj drugi dom do vpoklica v vojsko v 1. svetovni vojni. Po vojni ste se pridružili borcem za osvoboditev slovenske Koroške. Ko ste se vrniiili iz vojske, ste šli v službo h Gnamužu v Sentjan za konjarja, kjer so vas zelo cenili kot pridnega in vestnega delavca. Že mladi pa ste začeli spoznavati, da ne morete vse življenje služiti drugim ljudem in da si bo treba ustvariti svoj dom in svojo družino. Po ovinkih ste izvedeli, da je na sončnih Brdinjah primerna nevesta za vas, ki bo posedovala grunt, ki pa je precej v breg postavljen. Odločili ste se in šli v svate. Ker sta bila drug drugemu všeč, sta se novembra 1921. leta poročila in prišli ste na Maroltov grunt. Dobili ste nad vse dobro in pridno ženo Tilko, oskrbovati pa ste marali še tri člane družine. Da si izboljšate življenjski položaj, ste nekaj časa delali tudi v železarni na Ravnah ter dokupili nekaj zemlje na Kravogračem. ljah v veseli družbi prižigali cigare s papirnatim denarjem. Prvi »šmudlar« na Slovenskem pa je bil menda Martin Krpan, on je tovoril sol iz Trsta na Notranjsko. V tedanjih časih je bila morska sol ulita v kolobarje, podobne majhnim mlinskim kamnom. Zato se je lahko zlagal cesarju Janezu, ko ga je srečal s kočijo in ga vprašal, kaj tovori v vrečah na suhi kobilici, mu je pa odgovoril: »Veličanstvo, mlinske kamne«. To srečanje nam lepo opisuje naš pisatelj Fran Levstik v knjigi »Martin Krpan«. Danes pa že redki kadijo tobak v čedrah, tudi ne vidiš pri nobenem več svinjskega mehurja, napolnjenega s tobakom in zataknjenega za pas. Tem mehurjem so pravili »tobak pajtl«. Dandanes vsi stari in mladi vlečejo in kadijo le cigarete. Na nekdanje »kontra-bantarje« tobaka pa je ostal le spomin pri starih očancih. Po pripovedovanju zapisal Ivan Modrej. MAROLTOV OČE Maroltov oče V tem času se vam je povečala družina. Rodilo se vam je pet hčerk, medtem ko je edini sin takoj po rojstvu umrl. Nekaj let ste srečno živeli s svojo družino, čeprav je bilo v letih hude gospodarske krize za vse težko. Vendar vam je bilo življenje ob pogledu na doraščajoče hčerke zadovoljno, kljub trdemu delu na gruntu, ki je ves v bregu, saj so piri delu pridno pomagale hčerke ter dobra žena in mati Tilka. Leta 1939 ste imeli hudo nesrečo pri vožnji lesa v dolino. V klancu pri Čem jaku vam je odpovedala zavora pri vozu, zaradi česar ste prišli pod voz in si močno poškodovali roko v ramenu, zaradi česar imate posledice še danes. V času vašega zdravljenja smo vam pomagali sosedski fantje pri domačih delih, kolikor smo si mogli'' časa od doma. Posebno radi smo pomsQ še zato, ker so bila pri hiši prijazna in» postna dekleta. Seveda smo malo tudi p šali, kolikor nam je hotela katera ver, Mislim, da se niste preveč hudovali, čef včasih ušpičili tudi kakšno norost. Tu £ tisti pregovor — Ko mačke ni pri hiši, P imajo miši. '! Posebno smo se veselili v jeseni, $7 bila steljeraja, ker pri vas je bilo ve veselo vzdušje. Radi smo pomagali tud*1* »mašinanju« žita, še rajši pa smo tli slamo, posebno še, če je katera od d«, pomagala pri tem mehkem poslu. Pri vaši hiši je bila v navadi prava 1$ čka gostoljubnost. Kdor je prišel k vatf bil postrežen s kruhom in moštom, če F prišel v času južine ali večerje, si bil i no povabljen k mizi. Pri vas je bila na* vedno pripravljena tudi žlica za goste. | prav so bili v stari Jugoslaviji zelo t časi za kmeta, nista z ženo nikoli odrt če so vas prosili za krstnega ali birmsl V botra. H krstu ste nesli 20 otrok, pri b pa ste bili boter devetim. V imenu vse! > ste jim bili boter, vam ob vaši 80-le' > izrekam prisrčno zahvalo. Ko pa je prišla druga svetovna vojn z njo okupacija, ste pomagali borceBs osvoboditev, kolikor ste mogli. V v3 gozdu je bil tudi bunker brdinjskih te | skih delavcev, članov OF. Zato imate I priznan status kmeta borca. Po vojni so se začeli za vas žalostni I tudi veseli dogodki. Najteže za vaf otroke je bilo takrat, ko vas je veliko | zgodaj — 1948. leta — zapustila skB žena in ljubeča mati. Tri mladoletne fl ke so ostale brez materine ljubezni, IB jo najbolj potrebovale. Z nenadno izgubo žene je nastala v vB življenju velika vrzel, grunt pa je B brez gospodinje. Dve hčerki sta bili ) ročeni. Hiša in grunt sta nujno potrebo gospodinjo, vi pa ženo. Ker pa zaradi 13 dostne neizkušenosti nobena od hčerlk hotela in tudi ni mogla prevzeti gospod i skih poslov, ste se sporazumeli, da se, novno poročite. Za gospodinjo ste pripon Kotnikovo Micko iz Zgornjega Razbd r Dekleta so odraščala, prihajali so žefa Vse ste prijazno sprejeli, dekleta pa Sf.t: brale tiste, ki niso odnehali in so z nostjo zmagali v njihovih srcih. i j Čeravno vam je bilo težko, ko so ' hčerke v tako rosnih letih odletele mačega gnezda, ste jih vedno razumi reksli: »Če se imata rada, se pa vzerO^1 In tako je tudi bilo. Ostali ste sami z ^ Micko in vnukom Ivanom, ki je bil pr* lu vaša desna roka. Pričeli ste razmik o gradnji nove hiše. ^ Veliko truda in šparanja je bilo po^ no, pa tudi pomoči družinskih članoV.^ ste lahko pričeli z gradnjo nove hiše ., gradnji so se posebno izkazali vsi zC mojstrom Rudijem na čelu, pa tudi vja Ivan, ki ni štedil svoje moči in znanj* gradnji. f Ko ste se pa odločili, da zaradi F izčrpanosti odidete v zaslužen pokojL izročili grunt najstarejšemu vnuku Ls ki ste mu bili drugi oče in dedi in je pej vas in vaše žene tudi največ pripomof 1 napredku Maroltove domačije. Lahk* a ponosni in veseli, ko vidite razcvet IVI* ŽRTVAM VELIKE NESREČE V SPOMIN Biderši hiši, ki je zaradi svoje lepe 'u^ledne točke pod Brinjevo goro znana ji,f 1 lavnosti, se je prve dni novembra čulo govorilo po vsej Sloveniji. Novica o ve-j/i nesreči se je bliskovito širila od ust do vfR' objavili so jo tudi naši časopisi. Pre-jdilda’ preveč grozna je bila novica, da bi tli rciogel vsakdo na prvo besedo verjeti, fjorda pa le ni res/ ali, ,rešili jih bodo v »lnici, vsaj enega, če že ne vseh . ..‘ Tako t )c mnogi tolažili drug drugega in samega gjjbe, vsi pa smo zaman čakali na razvese-e jrvo novico. 1W ■ as ;e. •e ‘ il ili Kristl Breznik — omahnil je sredi dela \.j, ^deraa hiša se je zavila v veliko žalost, od rSne v našem kraju ne pomnijo, ^ vsaj v mirnem času ne. Doživeli smo že, so bile na grozovit način uničene cele Pj/Jzine a^ vasi; toda to je bila vojna — če 'et Ir*0remo s to naj večjo človeško neumno-ZJ^. v vseh časih zgodovine sploh opraviče- y veliki poslovski hiši so postavili dvoj-^ , Pare, hišo pa napolnili z rožami in zele- ie' 0>Vega grunta in spoznavate, da ste grunt z/?cili v prave delavne roke, ki ga pridno iri eluJej°, saj ga je z izgradnjo gospodarji^^ poslopja ob pomoči svoje žene Štefke favil do zavidljive ravni. 0t aj tudi vi, dragi oče, dedi, pradedi in oV. er ^er prijatelj, živite z ženo Micko v je,u *** zadovoljstvu, Če ste v družbi, ste Vese^ ® radi tudi zapojete. Posebno i Pri srcu tista narodna »Ko psi za-Badi hodite tudi na izlete, kolikor dopušča zdravje, saj vam bolezen zad-J ne prizanaša. >j,E>ragi oče, otroci 2 družinami in mi vsi vam iz srca želimo še vrsto let zdravja, sre-P« er osebnega zadovoljstva med tistimi, g kimajo radi. njem. Okoli par so se neprestano drenjali obiskovalci in ob pogledu na malo, belo oblečeno deklico, ki je spančkala zraven atija, so se vsem kar usipale solze. Nihče se jih ni mogel ubraniti, prav tako tudi nobeden ni mogel najti primerne tolažilne besede za nesrečno, mlado vdovo. Morda se je še najbolj znašla triletna Kristina, ki je kar naprej ponavljala: »Mama, ne jokaj.« V svoji otroški nerazsodnosti pač ni mogla čutiti ali slutiti teže posledic, ki so tako nenadoma padle na domačijo. Toda bodimo si odkriti! Ali smo se tega zavedali mi, ki smo zmožni, oziroma bi vsaj morali znati razsodno misliti? Če je že moralo tako priti, zakaj ni bila zadosti ena žrtev, ali vsaj dve, nc pa še celo otrok prijatelja, ki je bil slučajno na obisku! Kako čudno, usodno naključje! Kako naj naša pamet razume, da more en sam nepremišljen korak narediti tako velik preobrat v družini, povzročiti toliko žalosti, postaviti na glavo vse načrte, zasekati rano, ki se nikoli ne more popolnoma zaceliti?! Vprašanja so kar po vrsti vstajala v nas, vrstila so se drugo za drugim, vendar odgovora ni vedel nihče. Vi smo bili nekako omočeni z najbližjo žlahto vred....... Rajni Bidrih je bil znan daleč naokoli, imel je namreč veliko stikov z ljudmi. Od levega brega Meže do državne meje je ni bajte, hiše ali hleva, kjer ne bi bil vzidan pesek iz njegovega peskoloma. Njegov pesek je tudi podlaga za večino gozdnokami-onskih cest, tudi gramoziramo največ z njim. Velike količine peska je prodal po minimalni ceni, denar pa vlagal v kmetijo. Da bi imel reden mesečni zaslužek — pri Bidrihu namreč nimajo lesa — se je zaposlil, vendar zaradi tega ni zanemaril grunta. Nasprotno. Vsak prigaran in prišparan dinar sta z ženo vložila v cimprovje in v kmetijsko mehanizacijo. V kratkem času sta postavila enonadstropno hišo in sodoben hlev. Postopoma sta preusmerjala kmetijo v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Pri izbiri zakonske družice je imel srečno roko in kazalo je, da je vse v najlepšem redu, toda........ »Če bi Kristl vzel s seboj v silos lestev,« ali »da ni vsaj malo počakal, ko je odprl silos; če bi... zakaj ni!« Tako zdaj modrujemo in sklepamo. Seveda, mi smo zdaj lahko kunštni, ko vemo za strašne posledice. Lahko ugibamo in presojamo, ker imamo čas. Kristl ni imel; njegova misel in želja je bila, samo hitro opraviti eno delo, da bi se potem mogel lotiti drugega. Lahko trdimo, da je Kristl žrtev velike zagnanosti v delo. Sredi dela je omahnil. Trenutna nepremišljenost, velika zagnanost v delo in — Kristl se je vsemu umaknil, v trenutku je bil rešen vsega dela in skrbi, vse to pa je padlo na rame njegove, z delom že itak preobložene žene. Ob tej veliki delovni nesreči se kar sama od sebe vsiljuje misel na velik, boleč problem, ki ga že dolgo čutimo. Razvoj in napredek sta tudi na kmetih tako hitra, da ju kratkomalo ne dohajamo. Mehanizacija in sodobni prijemi so tudi v kmetijstvu nujno potrebni, saj to nam lajša delo in dviga dohodke; vendar, kot vsaka, ima tudi ta stvar poleg dobrih tudi svojo slabo, zelo žalostno stran. Kmetje vsaj v veliki večini nismo študirali kemije, ne poznamo niti najbolj osnovnih kemičnih formul, pa vendar imamo toliko opravka z raznimi kemičnimi sredstvi, s toliko strupi, delamo s traktorji in drugimi poljedelskimi stroji na strmih, nemogočih terenih in se vključujemo z njimi tudi v cestni promet. Marsikje ima to hude posledice. Na račun razvoja in napredka plačujemo kmetje velik, prevelik krvni davek. Po vsej Sloveniji so številne kmetije, ki so dobro urejene, preusmerjene, opremljene z vso sodobno kmetijsko mehanizacijo, a so takorekoč čez noč ostale brez gospodarja, mlade vdove, nedorasli otroci pa brez očeta! Drži, da so tudi v drugih poklicih nesreče — žal jih nikjer ne manjka — vendar jih je na kmetih veliko preveč. Petrček Kvasnik in Brigita Praznik — ne- razdružljiva prijateljčka — tudi v smrti Ob tem bolečem problemu se je treba zamisliti in ukrepati. Kmetijska zadruga Prevalje vsaj vsako drugo zimo organizira in financira strokovna predavanja, med katerimi je vsakokrat eno o varnosti pri strojih. Na teh predavanjih je vsakokrat komaj zadovoljivo število poslušalcev, čeprav so namenoma organizirana v zimskih mesecih. Ali že res vse znamo? Tudi v drugih poklicih, kjer morajo imeti ustrezno izobrazbo, bodisi poklicno, srednjo, višjo ali celo univerzitetno, se morajo še kar naprej učiti in izpopolnjevati. Vsaka nesreča naj nam bo tudi v opozorilo, da ni zadnja! Na vernih duš dan, ko še množično obiskujemo grobove, sem bil nenavadno zgo- Ajnžik JOŽEFA DOBROVNIK - LEŠNIKOVA MATI Tudi človek, ki sicer živi zelo skromno in se nikjer ne uveljavlja, more imeti veliko zaslug za svoj dom, družino in za družbo. Med takšnimi je bila rajna Lešnikova mati, zato ne sme oditi neopazno. Kot mlado dekle se je od Merkača na Stražišču priženila k Lešniku na Tolstem vrhu. Bila je dvakrat vdova, zato je morala dolga leta sama držati vajeti: bila je gospodar, gospodinja, hlapec in dekla. V času najhujše svetovne gospodarske krize je sama skrbela za grunt in za kup otrok. Pri tej hiši je preživela dve svetovni vojni; prva je bila huda, veliko huje jo je prizadela druga. Jasno in odločno je namreč pokazala svojo narodno zavest in se zanjo žrtvovala; bila je ena izmed prvih aktivistk na našem koncu. Njenega dela in udejstvovanja v NOV niso ustavile sovražnikove grožnje, niti zapori ali mučenje. Vzdržala je. Tudi potem, ko se je po tridesetih letih odselila od Lešnika, njene dela vajene roke niso počivale. Najprej se je zaposlila pri kmetijski zadrugi Tolsti vrh, pozneje pa pri komunali na Ravnah. Vmes je še pridno hodila pomagat na kmete. Zadnja leta svoje visoke starosti je preživela v bloku na Cečovju. Ta zadnja postaja v njenem življenju je bila zanjo najlepša. Ne zato, ker ji ni bilo treba več toliko garati — saj brez dela tudi tu ni bila — ampak zato, ker je lahko v miru živela pri svoji hčeri in so tudi vsi drugi njeni otroci tako lepo skrbeli zanjo. Prav gotovo je bilo to za njo veliko zadoščenje, kajti prepričala se je lahko, da vse njene žrtve, ki jih je imela z otroki, le niso bile zaman, da so obrodile sad, ki ga je lahko v svoji visoki starosti uživala. Ko se poslavljamo od Lešnikove matere, je prav, da se tega primera še posebej spomnimo. Preužitkarstvo je bilo nekdaj velika, boleča rana, ki ni nikoli prav zacelila. Socialno skrbstvo za ostarele kmečke ljudi v preteklosti ni bilo urejeno. Koliko prepirov, daj pri Barbari. Še danes ne vem, kaj me je prijelo; obhodil sem celo pokopališče. Čisto sistematično, po vsaki poti, od groba do groba. Ko sem bil s tem obhodom pri kraju, se mi je vrinila misel, ki se je nisem mogel ubraniti: »Kdo bo zdaj prvi prišel sem?« še isti dan, točno deset ur pozneje, sem že zvedel, kdo je prvi. Kdo bi mi mogel dopovedati, da bo to moj kolega, ki je prav takrat še bil zdrav na delu samo nekaj sto korakov od mene? Kako hitra in kratka je pot k Barbari! nesporazumov, pravdanja, tudi fizičnega obračunavanja je že rodilo to neurejeno socialno skrbstvo?! Čeprav še ne v celoti, pa je vendar zakon o obveznem starostnem zavarovanju kmetov to boleče vprašanje le nekako rešil. Res da je pokojnina, ki jo prejema ostareli kmečki človek, minimalna, toda nekaj je. Odpadla je namreč tista popolna odvisnost od naslednika kmetije, preužitkarji pa imajo zavest, da imajo ,svoj‘ denar. Lahko rečemo, da se je ta nekdaj boleči problem precej omilil. Jožefa Dobrovnik — Lešnikova mati Istočasno pa je nastal nov, prav tako boleč problem. Če lahko imamo kmečko preužitkarstvo že za preteklost, pa moremo zdaj govoriti o ,modernih' preužitkarjih. V naši socialistični družbeni ureditvi je za vse ostarele in osamljene ljudi lepo poskrbljeno. V ta namen žrtvuje družba velike vsote denarja. Po vsej Sloveniji imamo številne domove, v katerih mnogi ostareli in zapuščeni najdejo svoj drugi, topel dom in kjer imajo tudi vso oskrbo. Naj nikogar ne moti dom onemoglih v Dravogradu! Tam razmere zaradi dotrajane hiše res niso za nikogar vabljive, vendar so pred kratkim začeli graditi nov dom v Črnečah, ki bo zadostoval za celo koroško regijo. Upajmo, da bodo v tem domu razmere take, da bodo varovanci našli v njem res svoj drugi dom in takšno postrežbo, kakršno si vsak ostarel in osamljen človek želi. Domovi počitka so res odlična rešitev: nikomur se ni treba več potikati od hiše do hiše, prosjačiti, ne trpeti mraza ali rediti uši! Pa vendar kljub temu preživljajo nekateri v teh domovih prav bridke ure. Boli jih, ker so jih zavrgli lastni otroci, čeprav imajo vse materialne pogoje, da bi lahko z njimi živeli pod isto streho in za isto mizo. Nimam namena na nikogar kazati prstom, rad bi le omenil ta žalostni poj Imamo primere (v slovenskem merilu)1^ bro situiranih družin, ki imajo vse, ka! p sodobna družina želi in si lahko priva^" samo nekaj nimajo: namreč ljubezni vsaj usmiljenja do lastnih staršev in zato, ker so pač sitni ali ker se ne zt obnašati v modernem stanovanju, daj<§ oskrbo tujim ljudem. Ne zavedajo se, di_ po božjih in posvetnih postavah za rflt starše dolžni skrbeti! Svojo dolžnost # dijo čisto uradno: priskrbijo jim mest domu, plačujejo oskrbnino in jih še tu tam mimogrede obiščejo. Prepričani soi so s tem svojo dolžnost izpolnili, ne zava jo pa se, da so roke lastnega otroka, pa tudi bolj okorne, za njih neprimerno ' vredne kot nega strežnega osebja, pa čel jo opravljajo če tako strokovno. Če se lahko pohvalimo, da v naši druž ni ureditvi nekdanje boleče kmečko P užitkarstvo ni več problem ali je z mi malno pokojnino vsaj omiljeno, se pa drugi strani poraja ,moderno' preužitk stvo, na katerega ne moremo biti ponff Morda mi bo kdo očital, da ob smrti f koga ni primerno o tem razpravljati, ‘ slim pa, da je to za Lešnikovo mater spomin. Svojcem rajne gre javna pohvala; to f menito dejanje je lahko komu za zg! morda komu celo v — opomin! Lešnikova mati, ti pa v miru počivaj! DOPISUJTE V KOROŠKI FUŽINAR Slike za to številko so prispevali:! Ugovšek, R. Vončina, Broman, Robar, & nik, K. Prušnik, Rotar, Krevh, fotoaf uredništva, Jelen, Ajnžik, fotokrožek 0 nazije, Mihelač, Wlodyga, Pikalo, fotol* žek SC. Izdaja odbor za informiranje in kulturno deja^ Železarne Ravne. Ureja uredniški odbor: dipl; Jože Borštner, prof. Silva Breznik, inž. Jožko * Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Jože Sater, i inž. Mitja Sipek, inž. Stefan Vovk, Milan Zafo* Lektor: Marija Potočnik. Odgovorni urednik: ■ Sater. Telefon 116 031, interni 497. Tiska CGP J* borski tisk, Maribor. Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člen* kona o obdavčenju proizvodov in storitev v pr0 tu (Ur. list SFRJ, Št. 33/72) in mnenju sekretariat informacije SRS, št. 421/72) prosto plačila prorfl* ga davka.