— 8000032 Osrednja Muzejski 3000 Cel Knjižnica tra 1 a 1*1 Uil 90 —— ra BENCINSKI SERVIS LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Kosmatinec iskal hrano pri planinskemu domu na Menini STRAN 9 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje Z.O.O.. Attemsov trg 3, Gornji Grad r L". Jarkice stare 18 tednov, rjave, črne in grahaste lahko naročite do srede, 15. aprila 2009, dobava v petek, 17. aprila. Zadruga moztrje Zgornjesavhjska kmetijska www.zkz-mozirje.com ^KCJ|JSJC£ ^ CEN^E! V naših poslovalnicah v Ljubiji, v Radmirju, na Ljubnem, v Lučah in Gornjem Gradu od 23.3. do 31.5.2009 Mreža LUXANET rola «ml Mreža PANTANET FAMILY rola 25 m 61 cm - 56,80 EUR '81'cm - 80,92 EUR 102 cm - 96,28 EUR Napenjalna žica 122 cm -113,27 EUR Ograjni paneli BEKAFOR * m 41 cm£ 66 cm? .. 91 cm^nsU 117 cm-146,30 EUR POSEBEJ UGODNO Komplet mreže PANTANET BASIC rola 25 m in 10 T stebrovGRUlS'. I 3,3 mm a 100 m 13,69 EUR/kolut 104 cm -106 EUR 120 cm -126 EUR 150 cm -169 EUR VOZNIŠKI IZPIT Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 30.3. ob 17.00 Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133 UGODEN REUUt-ov KREDIT 00 24 MESECEV! www.avtosola-relax.si IMER88+. ’ 'vo merilo. > 5imEr Certificirano pasivne hiše Uw vrednost 0,8 W/m2K (((«08010 27) www.simer.si ko wčna, pasivna okna! POZEJDON TURIZEM Grajski trg 15, 2327 Rače tel: +386 2 608 80 80 fax: +386 2 608 80 88 gsm: +386 41 742 360 e-mail: info@pozejdon-turizem.com GRADIŠČANSKO IN NEŽIDERSKO JEZERO, ODHOD: sobota, 02.05.2009 Cena: 66 EUR BAD AUSSEE - GRUNDLSEE, 50. PRAZNIK NARCIS (največji cvetlični praznik Avstrije) Odhod: nedelja, 24.05.2009 Cena: 39 EUR GROSSGLOCKNER. Odhod: četrtek, 25.06.2009 Cena: 47 EUR VERONSKO OPERNO POLETJE OPERA »TURANDOT«. Odhod: petek, 07.08.2009 Cena: 74 EUR KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj VELIKA IZBIRA ORGANSKIH IN MINERALNIH GNOJIL! • BIOGRENA 25 kg 16 - PLANTELLA ORGANIK 20 k« 13 - BIOORGANIK 20 kg 11 - VRTNARČEK 3 kg 3,5 • VRTNARČEK 10kg 9.1 -CVETALNPK 15:15:15 5 kg 5,: C f RASTLINJAK 1400 X 750 mm 24,90 € VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadolina.si Kupiš Jabolka so dobite jih na Šadjastvu Turn od 12h l6hJ ter v Trgovsko poslovnem centru Šoštanj, KT Šmartno ob Paki, in KT ^enje. Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC, Šoštanj 898 49 88 ali 031359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 * f* m to/ t" lir KNAUF - CELOVITA PONUDBA (plošče, nosilci, vijaki, trakovi...) I t&2JVJU>> CESTE MREŽ IN OGRAJNIH SISTEMOV MREŽA PANTANET BASIC 104 cm 25 m 73,50 € I MREŽA FARMER 100 cm 25 m 68,52 e I Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. ~ —----------------------------------------------------------------------------- _______________________________________________________________Tretja stran CELJE Krediti, krediti, krediti... Kriza, v kateri seje v lanskem letu znašel tako rekoč ves svet, ima tudi nekaj pozitivnih posledic. Med njimi je ta, da seje po obdobju hitre, evforične gospodarske rasti sredi tega desetletja znova razkrila odvisnost celotne družbe od kreditnega odnosa, kije neke vrste gibalo vsega razvoja, v kriznih razmerah pa se izkazuje kot vir preživetja, brez katerega bi svet obstal in padel v brezno katastrofe. Kot je pred nedavnim na preprost in dojemljiv način v Delu opisal Franc Milošič, sistemi na vseh družbenih ravneh delujejo in se razvijajo samo še na podlagi kreditnih odnosov. Država s svojim proračunom daje poroštva bankam, da se lahko zadolžujejo in posojajo denar naprej. To je sicer v redu in potrebno, vendar je v ozadju spet nov kreditni odnos, ker država v proračunu načrtuje letni primanjkljaj, kar pomeni, da bo zapravila več, kot bo ustvarila prihodkov. Občine v Sloveniji so po uradnih podatkih zelo zadolžene, po neuradnih pa še bistveno bolj. Sliko namreč zamegljuje v praksi pogosto uporabljen finančni najem, zlasti ko gre za investicije v infrastrukturo (šole, telovadnice, športne dvorane, kulturni domovi). V vsakem primeru je tudi to kreditni odnos, v katerem občine porabljajo davke občanov, kijih bodo šele pobrale. Tudi gospodarstvo, ki edino ustvarja novo vrednost, deluje na bazi kreditnega odnosa. Aktualna kriza kaže, da večina podjetij nima dovolj obratnega kapitala, zato brez posojil sploh ne more normalno poslovati. Za surovine si denar izposojajo v bankah, proizvodnjo financirajo z zamiki plačil dobaviteljem, delo pa z nižjimi plačili zaposlenim. Je torej čudno, če ti zaposleni po službi v trgovini kupijo vsakdanji kruh z bančno kartico, kar pomeni na kredit? Možnosti, da bi se v potrošniški družbi vsi skupaj izvili iz objema kreditnih odnosov, ni prav veliko. Kupiti kruh in mleko na kredit v resnici pomeni, da pojemo svoj vsakdanji obrok, še preden smo ga zaslužili. Kdor gre najprej na dopust in ga potem obročno odplačuje, gre v resnici počivat prej, preden seje sploh utrudil. Podobno je z avtomobili in ostalimi dobrinami. Kam to pelje, je težko predvidevati, odvisno pač, ali na zadevo gledamo kot optimisti ali pesimisti, vsekakor pa je mogoče zaključiti, da preboj iz začaranega kroga kreditnih odnosov ne bo mogoč brez negativnih posledic, ki so pogojno sprejemljive, če bi s tem rešili normalne medsebojne, človeške odnose. IZ VSEBINE: Tema tedna: S pogajanji do ugodnejšega kredita.4 Občina Mozirje: Z ministrom Karlom Erjavcem o aktualnih zadevah..............5 ZZZS: Ukinja se potrjevanje zdravstvenih kartic 6 Občina Mozirje: Sedež zdravstva vendarle v Nazarje.6 OZ RK Mozirje: Nova akcija za pomoč socialno ogroženim.................7 Intervju: Biserka Povše Tašič................8 Čitalniški večer: Druženje z vitezom Jožefom Cirajem.12 Pokaži kaj znaš v Bočni: Humor skozi glasbo, glasba skozi humor... 12 ISSN 0351-8140, lato XLI, št. 13,27. marec 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. m KREDITI IN RECESIJA S pogajanji do ugodnejšega kredita Evropska unija je že pred časom sprejela direktivo o potrošniških kreditnih pogodbah, s katero je poskrbljeno za oblikovanje skupnega evropskega pravnega okvirja za zaščito potrošnikov pri najemanju kreditov. Nova ureditev bo zagotavljala skupni evropski trg z ogromno konkurenco, ki bo izboljšala kreditne pogoje. Ti se kljub (ali pa ravno zato) recesiji že izboljšujejo, potrošniki pa ostajajo zelo previdni, kar se kaže v precejšnjem zmanjšanju zanimanja za posojila. ZADOLŽEVANJE PO VEČ LETIH UPADA Zaradi sprejetja omenjene evropske direktive se napovedujejo številne spremembe tudi v slovenski zakonodaji o potrošniških kreditih, do leta 2010 bo moralo biti to področje urejeno na novo. Gre za urejanje pomembnega segmenta življenja potrošnikov, ki še kako vpliva na kvaliteto bivanja, nenazadnje tudi na primarno varnost kreditojemalca in njegove družine. V zadnjih treh letih je bil močno zaznaven trend povečevanja zadolženosti slovenskega prebivalstva. Sredi leta 2005 je celotna zadolženost prebivalstva presegla 30 odstotkov bruto domačega proizvoda oziroma skoraj dosegla 11 milijard evrov. Podatki Banke Slovenije kažejo, da ima povprečno gospodinjslvo v Sloveniji malo manj kot pet tisoč evrov stanovanjskega posojila, vsak Slovenec pa v povprečju 1.710 evrov, karje 340 evrov več kot pred letom dni. PREUDARNOST GLEDE POSOJIL NI ODVEČ Danes, v primežu recesije, postajamo tudi Slovenci precej bolj previdni pri najemanju raznih posojil. Večina bank priznava, da zanimanje za posojila upada. Na nekaterih bankah seje kreditiranje zmanjšalo tudi za 20 odstotkov, karje med drugim tudi posledica manjšega števi- EKO SKLAD - SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD Ugodni krediti za naložbe v varstvo okolja Slovenski okoljski javni sklad Eko sklad je na svoji spletni strani in v Uradnem listu RS 20. marca objavil javni poziv, ki so ga mnogi težko pričakovali. Razpis za dodeljevanje ugodnih kreditov občanom je namenjen za naložbe v varstvo okolja. Razpisani kreditni pogoji so enkrat ugodnejši od pogojev pri ostalih bankah, najdaljša doba odplačevanja pa je deset let. Za ugoden kredit Idhko zaprosijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Krediti so namenjeni naložbam v varstvo okolja, kot so gradnja novega stanovanjskega objekta v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, za vgradnjo sodobnega in energetsko učinkovitega ogrevalnega sistema ali sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, vgradnjo učinkovitega zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo stanovanjskega objekta, zamenjavo azbestne strešne kritine in še veliko drugega. V poštev pridejo tudi nakupi energ- ijsko učinkovitih velikih gospodinjskih aparatov (hladilnik, štedilnik, pomivalni, pralni ali sušilni stroj) razreda A ali višje (A+, A++). Prav tako lahko kandidirate na razpisu za vgradnjo male čistilne naprave, za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje in podobno. Višina sredstev, ki so na razpolago, je 12 milijonov evrov, poziv pa bo odprt do porabe sredstev ali najkasneje do konca januarja 2010. Podrobnejše informacije so na spletni strani Eko sklada, kjerje dostopna tudi vsa dokumentacija z obrazci. Šteti Sem la nepremičninskih transakcij. Direktorica savinjsko-šaleške podružnice NLB mag. Lidija Dovšak prav tako opaža, da potrošniki postajajo zelo preudarni pri najemanju posojil, karje pravzaprav edino pravilno. Ker se je glede na lansko povprečje (4,65 odstotka) v pribitki k EURIBOR-u za posojila občanom. Banke višanje pribitkov, ki so praviloma fiksni vso odplačilno dobo, opravičujejo s krizo, saj je denartudi zanje dražji. A čas, ko so posojilojemalci, ki še niso močno zadolženi, v vseh bankah zelo zaželeni, je mogoče dobro izkoris- letošnjem letu precej znižala vrednost EURIBOR-a (medbančne referenčne obrestne mere); trimesečni EURIBOR je 1,66 odstotka, se zanimanje za kredite med potrošniki spet počasi zbuja. Krediti naj bi bili tako cenejši, a finančni strokovnjaki opozarjajo, da zaradi tega naraščajo obrestni titi. Finančniki zatrjujejo, da si je ravno v tem kriznem obdobju lažje izposlovati nižji pribitek, izpogajati pa si je mogoče tudi ugodnejše stroške odobritve posojila. Bankje v slovenskem prostoru veliko, možnosti za pogajanje torej ne manjka. Tatiana Golob Mag. Lidija Dovšak, direktorica Podružnice Savinjsko-šaleška NLB: »Pogoji kreditiranja za občane v Novi Ljubljanski banki d.d. ostajajo enaki, kot so bili doslej; cene kreditov pa so celo nižje kot v preteklosti zaradi znižanja referenčne obrestne mere na skupnem evropskem trgu. Menim, da so problemi drugje, to je pri naših strankah, ki so dani trenutek previdnejše pri odločanju za najem kredita. Namreč globalna finančna kriza je povzročila nestabilnost zaposlitev, strah pred izgubo službe in nižjimi prihodki, in ne nazadnje tudi pričakovanje kupcev nepremičnin po njihovem znižanju cen.« OBČINA MOZIRJE Z ministrom Karlom Erjavcem o aktualnih zadevah Obisk ministra Karla Erjavca je pospešil izvedbo projektov, ki so za razvoj Mozirja nujno potrebni (foto: Benjamin Kanjir) Minister za okolje in prostor Karl Erjavec seje s sodelavci 20. marca mudil na delovnem obisku v Mozirju. S predstavniki občine in lokalne skupnosti seje pogovarjal o aktualnih perečih zadevah in možnostih za njihovo rešitev. Župan Ivan Suhoveršnikje sodelujočim na srečanju uvodoma predstavil okoljske probleme, s katerimi se srečujejo občani. Predlagalje, da bi razprava potekala okoli štirih važnejših okoljskih dejavnikov. Na prvem mestu je izpostavil vodotoke. VELIK KOHEZIJSKI PROJEKT Bernarda Podlipnik z okoljskega ministrstva je dejala, da je urejanje povodja Savinje velik kohezijski projekt. Izvajal naj bi se po letu 2011, ob tem bi prišla na vrsto tudi razširitev čistilne naprave v Lokah. Alenka Zupančič, sodelavka Agencije Republike Slovenije za okolje, je prisotne seznanila s projekti, ki se bodo izvajali v letošnjem letu. Najprej bo tu sanacija vodotoka Trnava in nekaterih poškodovanih brežin potoka Ljubija. V ta namen je že zagotovljenih okoli 650.000 evrov državnih sredstev. V prihodnje se bo pristopilo tudi k odstranitvi prodišča pod Delejevim jezom in ureditvi dela vodotoka potoka Mozirnica. Sanacija Ločkegajezu je načrtova- na v letih 2009/10. Letos bodo izdelani projekti, gradnja je planirana za prihodnje leto. Ob tem seje pojavil soinvestitor, ki bi želel na tem jezu zgraditi malo hidroelektrarno. Gre za podjetje PV Invest. Drugače so sredstva za ta projekt že odobrena, črpala se bodo iz vodnega sklada. OSEM DELUJOČIH PLAZOV Ob vseh teh namerah je hidrolog Rok Fazarinc poudaril, da Mozirje izmed vseh vodotokov najbolj ogroža hudournik Trnava, ne toliko Savinja. Bo pa z gradnjo novega, širšega jezu bistveno povečana poplavna varnost Lok in krajev nizvodno. V nadaljevanju razprave so se dotaknili reševanja plazov. Na območju občine je trenutno delujočih osem plazov. Še neocenjena sta dva, ki sta se pojavila pred kratkim. Gre za reševanje problematike iz naslova neurij leta 2007. Občinske službe morajo v mesecu dni za ocenjene plazove izdelati elaborate, na osnovi katerih bo možno pridobiti državna sredstva za njihovo sanacijo. Ob koncu so se sodelujoči dota- knili še obnove vodovodnega sistema na območju Mozirja, Nazarij in Rečice ob Savinji. Zamenjava starih salonitnih cevi je več kot potrebna, vse večje so tudi potrebe po vodi. V ta namen naj bi se povezala dva sistema, Letošč in Ljubija, ki napaja šaleške občine. Šalečani imajo projekt posodobitve vodovodnega sistema že v preverjanju na ministrstvu, tako da bodo lahko z deli pričeli že v bližnji prihodnosti, ko bo izbran izvajalec del. Mozirjani so zaenkrat šele pri idejah, ki naj bi bile uresničljive do leta 2013, ko bi lahko kvalitetnejšo vodo dobili tudi krajani zaselkov v okolici Mozirja. Obisk ministra Karla Erjavca je bistveno pospešil izvedbo projektov, ki so za razvoj Mozirja in večjo varnost Mozirjanov nujno potrebni. Še dan pred tem ni bilo jasno, ali bodo in v kolikšni višini odobrena sredstva za sanacijo najbolj perečih problemov. Obisk je tako dokaz, da je pomembno dobro sodelovanje na licu mesta, saj se na ta način zadeve lažje premaknejo v pozitivno smer. Minister je ob koncu srečanja sprejel županovo vabilo, da se ob letu osorej zopet srečajo in skupaj pregledajo, kaj od dogovorjenega je bilo uresničeno tudi v praksi. Benjamin Kanjir OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE • Obnovili bodo pročelje doma obrtnikov Člani upravnega odbora Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOPZ) Mozirje so obravnavali zak-Ijučni račun in realizacijo finančnega plana za minulo leto. Sprejeli so finančni načrt za letos. Sledila je še skupščina zbornice. Predsednik zbornice Janez Kaker je v letošnjem finančnem načrtu izpostavil tudi ureditev pročelja in zunanjega stopnišča doma obrtnikov v Mozirju. Povedalje, daje vzaključ-ni fazi delitvena bilanca sredstev, obveznosti in premoženja Sklada za izobraževanje delavcev v Žalcu. Za namene izobraževanja v OOPZ Mozirje je tam predvidenih 20 do 22.000 evrov. S temi sredstvi se lahko organizirajo različne aktivnosti v okviru zbornice, kot so prireditve, srečanja, ogledi sejmov in drugo. Prisotni so v razpravi poudarili, da morajo biti posamezne sekcije v prihodnje bolj dejavne. Za njihove aktivnosti je treba zato zagotoviti dovolj sredstev. Upravni odbor je za tem sprejel še pravilnik o izobraževanju članov in vloge o odpisu zapadlih članarin. Na tretji redni seji skupščine OOPZ, ki ji je predsedoval Franci Kotnik, so obravnavali poročilo o delu up- ravnega odbora in zbornice kot celote za leto 2008, ki ga je podal Janez Kaker. Delegati so prisluhnili še poročilu nadzornega odbora in poročilom o delovanju posameznih sekcij. Svoja poročila so tako predstavili predsedniki sekcij lesarjev, frizerjev in gostincev. Ostale sekcije niso delovale v tolikšnem obsegu, da bi predsedniki podali poročila. Skupščina je tako sprejela in potrdila poročila o delovanju sekcij ter zbornice za preteklo leto. Sprejeli in potrdili so finančno poročilo ter zaključni račun zbornice in sprejeli finančni načrt za letošnje delovan- je. V njem je bila poleg že omenjene obnove zunanjosti doma obrtnikov predvidena tudi ureditev strehe na počitniškem domu v Termah Čatež. Obravnavali in sprejeli pa so tudi Pravilnik o zbiranju in koriščenju sredstev za izobraževanje. Predsednik skupščine Franci Kotnik je v razpravi poudaril, da se bo v teh težkih časih zagotovo pokazala potrebnost zbornice in nujnost združevanja malih gospodarskih subjektov. Prisotne je pozval k aktivnemu delu v zbornici in njenih organih. Marija Lebar m ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Ukinja se potrjevanje zdravstvenih kartic Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prenavlja sistem zdravstvene kartice. Pacientom najzanimivejša novost je gotovo ukinjanje potrjevanja zdravstvene kartice, v nadaljevanju pa bo nov sistem omogočal elektronsko napotnico, kartoteko in recept, s čimer se bo izboljšala kakovost podatkov ter zmanjšalo število napak. Kot kažejo izkušnje medicinskih sester v ambulantah Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, smo pacienti velikokrat pozabljivi in se k zdravniku napotimo z nepotrjeno zdravstveno kartico. Sestram je s tem onemogočeno ali vsaj oteženo delo v naši kartoteki, zato marsikoga namesto prejetja recepta čaka pot do avtomata za potrjevanje zdravstvenih kartic, tako imenovanega zdravkomata, nato pa znova v ambulanto k medicinski sestri. Še slabše je, če se z nepotrjeno zdravstveno kartico napotimo v mozirsko lekarno, saj v njeni neposredni bližini avtomata za potrjevanje zdravsh/enih kartic ni. Dobra novica je, da bo najkasneje v letu dni tak- Potrjevanje zdravstvenih kartic na zdravkomatih bo kmalu preteklost (foto: TG) šnih odvečnih poti konec. Nova zdravstvena kartica in z njo povezan sistem bo v enem letu povezal vseh 6.000 računalnikovvzdravslvu. Posledica novega sistema bo odstranitevzdravkomatov, saj kartic ne bo več treba potrjevati, številni notranji procesi pa naj bi močno olajšali birokratsko delo zdravstvenih delavcev. Ne bo več izvidov na papirju, zdravniških mnenj, odpustnic, napotnic in receptov, zadoščal bo le vpogled pooblaščenega zdravstvenega delavca v računalnik. Dostop do podatkov bo omogočil zavarovanec, ko bo kartico izročil pooblaščeni osebi, ki bo imela svojo profesionalno kartico. Z njo ji bo omogočen vpogled v nekatere podatke o zavarovancu. Medicinska sestra bo lahko kot zdaj dostopala do administrativnih podatkov zavarovanca, farmacevt in osebni zdravnik pa do podatkov o izdanih zdravilih. V prvem obdobju bodo poleg teh dostopni še podatki o nosečnosti in umetni oploditvi, pozneje pa tudi vsi drugi zdravstveni podatki. Tatiana Golob OBČINA MOZIRJE Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je člane občinskega sveta na 22. redni seji obvestil o sestanku, ki je bil par dni prej na sedežu občine. Predstavniki občinskega sveta in občine so se sestali z direktorico Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje Ido Kramer Pustoslemšek in državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravstvo dr. Ivanom Erženom. Govorili so o nameravani gradnji nove zdravstvene postaje v Mozirju. v Nazarje Na srečanju je župan Ivan Suhoveršnik obrazložil hotenja Mozirjanov, da se v Mozirju zgradi sodobno urejen zdravstveni center. Podalje tudi razloge za ta korak in navedel Mozirje kot upravno središče. Čeprav v Mozirju javnega zdravstva že leta ni več, tu še vedno delujeta dežurna ambulanta in reševalna postaja. Sedež javnega zdravstva je zadnja leta v Nazarjah, tam je tudi sedež direktorice. Zgradba se posodablja, opremlja, v njej poleg splošnih zdravnikov in zobozdravnika delujejo tudi specialistične ambulante in fizioterapija. Namera sveta zdravstvenega zavoda je bila posredovana na vse zgornjesavin-jske občine, ki so soustanoviteljice zavoda. Pozitiven odgovor je bil posredovan s strani vseh ostalih, razen Mozirja. V primeru, da bi se v Nazarje tudi uradno prestavil sedež zdravstva, bi se tja preselilitudi dežurna ambulanta in reševalna postaja, česar pa Mozirjani ne želijo. Sekretarje prisluh- nil željam Mozirjanov, vendarle izpostavil dejstvo, da se zdravstvena postaja v Nazarjah že več let posodablja. Poleg nje je dovolj prostora za dograditev manjkajočih prostorov in parkirišč. V primeru, da se uradni sedež ustanove prestavi v Nazarje, bo le-to lažje kandidiralo na državna sredslva in uresničilo namere. Sekretar je jasno izpostavil dejstvo, da bo ministrslvodenarnamenilovposod-obitev Zdravstvene postaje Nazarje, nikakor pa ne za gradnjo v Mozirju. S tem je zgodba okoli novogradnje v Mozirju bolj ali manj končana. Svetniki so v razpravi izpostavili dejstvo, da seje o novem zdravstvenem domu v Mozirju pričelo prepozno govoriti in izvajati konkretne akcije. Sedaj je ostalo zgolj to, da se iz nastalih razmer izloči kaj dobrega. Želja je, da se v mozirskem zdravstvenem domu stacionirata dodaten javni zdravnik in zobozdravnik, s tem pa seje na sestanku strinjal tudi sekretar Eržen. Slednji bo povabljen na naslednjo sejo občinskega sveta, ko bo verjetno sledila tudi uradna odločitev o prestavitvi sedeža v Nazarje. Podžupan nazorske občine Matej Pečovnik ob tem izjavlja: »Glede na članke, ki smo jih lahko brali v Savinjskih novicah v zadnjem obdobju, je ta odločitev najbrž marsikoga presenetila. Odločitev svetnikov občine Mozirjeje pravilna, kajti predlog za prestavitev sedeža zavoda je bil smiseln in upravičen. Sedaj lahko nadaljujemo z aktivnostmi za širitev zdravstvenega doma ter izgradnjo parkirišča.« Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET LJUBNO Vse lanske planirane naloge izpolnjene Na tokratni seji ljubenskega občinskega sveta je bila osrednja tema sprejetje zaključnega računa za minulo leto. Podatke o gospodarjenju v lanskem letuje prisotnim svetnikom podala računovodkinja Marija Potočnik, svoje pa je dodala tudi županja Anka Rakun v letnem po- 6 v___y ročilu o realizaciji planov v preteklem letu. Rakunova je z zadovoljstvom komentirala zaključni račun, iz katerega je razvidno, da so v letu 2008 dobro gospodarili, racionalno trošili in spoštovali zakonske ter predvsem proračunske omejitve, kar ima za posledico pozitivno poslovanje občine Ljubno. Dodala je, da je pomembno predvsem dejstvo, da so sredstva vlagali v daljnoročne projekte, ki bodo rezultate dajali pozneje. Med te projekte je vsekakor spadala komunalna ureditev In- dustrijsko poslovne cone Loke, za katero je bil namenjen kar zajeten kos proračunske pogače. Svetniki na predstavljen zaključni račun niso imeli večjih pripomb in so ga brez polemike soglasno potrdili. Franjo Atelšek OBČINA LJUBNO Potrjen višji prispevek za pomoč na domu Na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta so se svetniki odločali tudi o dodatnem financiranju storitev pomoči na domu, ki ga izvajajo uslužbenke Centra za socialno delo Mozirje. Osnovni razlog za povišanje je zvišanje urne postavke za neposredno socialno oskrbo. Taje usklajena z rastjo cen socialno varstvenih storitev s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in znaša 14,39 evra. Dodatne okoliščine glede povišanja je svetnikom predstavila direktorica centra Marjana Veršnik Fale, kije prisotnim razložila tudi način in specifičnost izvajanja pomoči na domu. Svetniki so se strinjali s predlaganim povišanjem deleža občine v razliki do nove cene efektivne ure, kar posl- Direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale (desno) je razložila način in specifičnost izvajanja pomoči na domu (foto: Franjo Atelšek) edično pomeni, da bo za uporabnike omenjenih storitev ostala cena nespremenjena, saj je sedanji standard pomoči po mnenju svetnikov in županje Anke Rakun potrebno vzdrževati. Na temo sociale je bil s strani županje podan tudi predlog, da bi delavke centra v prostorih občine Ljubno - podobno, kot je že organizirano pravno svetovanje - občasno pomagale občanom z različnimi nasveti, vendar je Veršnik-Faletova to možnost s tehtnimi razlogi zavrnila. Socialni problemi so namreč tako širok in občutljiv pojem, da jih je nemogoče dati na skupni imenovalec, ki bi ga zmogla reševati ena še tako usposobljena svetovalka iz Centra za socialno delo. Franjo Atelšek OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Nova akcija za pomoč socialno ogroženim V času gospodarske krize se različne humanitarne organizacije aktivno pripravljajo na povečane potrebe njihovih uporabnikov. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je že prišlo do prvih odpuščanj na račun krize, kljub temu pa Območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Mozirje povečanega povpraševanja po njihovi pomoči še ne beleži. A kot verjetno pravilno ugotavlja Anja Pukart, sekretarka na OZ RK Mozirje, bo do povečane potrebe po humanitarni pomoči zagotovo prišlo v prihodnjih mesecih. Že zaradi napovedanega odpuščanja v podjetju Elkroj bovsocial-ni stiski vsaj nekaj novih družin. V času od lanskega decembra, ko je OZ RK Mozirje nazadnje razdelila 32 prehrambenih paketov, potreba po le-teh ni zamrla. Kot pove Pukartova, novi paketi prihajajo šele v aprilu, ko se pričakujeta dve distribuciji prehrambenih paketov. Prejeli bodo tako imenovane fiksne (zaprte) pakete in pošiljko različnih prehrambenih izdelkov, ki se bodo razdeljevali kot pomoč najbolj ogroženim. RK Slovenije ogroženim osebam nudi tudi pomoč v obliki rabljenih oblačil in obutve, ki jih darujejo ljudje. Mozirska OZ RKjestekstilom in obutvijo trenutno dobro založena, kljubtemu daje obisk njihovega skladišča v stav- Anja Pukart ugotavlja, da bo do povečane potrebe po humanitarni pomoči zagotovo prišlo v prihodnjih mesecih (foto: Franjo Atelšek) bi bivše papirnice vedno dober, v zadnjem času se še povečuje. Skladišče RK v Mozirju je za uporabnike odprto vsako prvo sredo v mesecu od 12.do 16. ure. Vzadnjem času se uporabniki skladišča dobro poslužujejo tudi njihove oglasne deske, preko katere si iz-menjujejo informacije o potrebi in ponudbi rabljenega pohištva. Že več let zapored RK Slovenije organizira tudi letovanja otrok na morju, ki je bila dominantna akcija njihove organizacije. Zadnje letovanje je bilo organizirano v februarju, med zimskimi počitnicami. Iz naše doline se gaje udeležilo devet otrok. Glede na gospodarsko krizo se je RK Slovenije odločil, da je v sedanjih slabih socialnih razmerah ogroženim osebam najprej potrebno zagotoviti osnovno pomoč. Nova dominantna akcija RK se bo imen- ovala Lepo je deliti, v njenem sklopu pa bodo vsi naslovniki v Sloveniji prejeli položnico, s plačilom katere bo RK poskrbel za nakup dodatnih 10 tisoč prehrambenih paketov. Tatiana Golob OBČINA LUČE Kako razgibati življenje v kraju? V predlogu občinskega proračuna občine Luče za letošnje leto je predvidena tudi izgradnja kmečke tržnice. K poživitvi utripa v Lučah in popestritvi turistične ponudbe pa naj bi pripomogla tematska pot okoli Luč. Ta naj bi vodila po številnih mostovih, postavljenih preko Lučnice in Savinje, načrti za pot so že pripravljeni. V celoti bi bilo pot možno urediti takrat, ko bo narejen tudi mostza obvoznico. Neko-liko spremenjena izvedba poti je možna že sedaj. Projekt je nadaljevanje ureditve razgledne točke nad Lučami zobnovljeno staro streljainico, ki so jo namenu predali lani v sklopu prireditev ob Lučkih dnevih. Letos se bodo za to prireditev, ki jo organizirajo ob godu farnega patrona sv. Lovrenca, še posebej potrud- ili, to bodo namreč že 40. Lučki dnevi. Do takrat bi radi končali ureditev na Kočevarjevi njivi, kjer bo nastal večji prireditveni prostor tudi s pokrito površino. Za to imajo pripravljeni idejni projekt. V osrednjem delu ob avtobusni postaji načrtujejo zgraditi plato, na katerem bi bila občasna kmečka tržnica. Posamezni ponudniki bi tukaj prodajali domače izdelke in pridelke. Pod platojem bi bil prostor za nekaj parkirišč. V ta namen je bil lani pripravljen idejni projekt, sedaj so v fazi pridobivanja projektne dokumentacije. Računajo, da bo zaključena do konca marca. Vceloti naj bi bila ureditev tega dela kraja zaključena še letos. Marija Lebar 0 BISERKA POVŠE TAŠIĆ, DIREKTORICA ZAVODA ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT MLADINO MOZIRJE (V ODSTOPU) »Hotela sem bobu reyymliaac>gQfl-tg£.RfiJ?i PREDSTAVLJAMO VAM NOVI VOLKSWAGEN POLO Prenovljen veteran postal bolj varčen Ženeva in novi VW polo -presenečenje ali čista nemška računica? Uradna prodaja seje pričela žeta mesec, najprej seveda na nemškem tržišču. S prodajo doma so pohiteli zaradi državne premije, ki v teh časih zagotavlja lepe prodajne številke. Le kdo ve, kako dolgo bo država podpirala avtomobilsko industrijo? Oblika novega pola prihaja izpod taktirke oblikovalskega šefa Wal-terja de Silve. Podobnost z novim VW golfom je več kot očitna. Ali je to dobro ali slabo, bodo povedali kupci. Pri audiju jih očitno ne moti, 14 v__V saj so si modeli podobni kot jajce jajcu. Novi VW polo so razširili, podaljšali in malce znižali. Z 3,95 metra je že skoraj na nivoju golfa lil, ampak zaradi nizke silhuete deluje športno. Sprednje luči krasi črna notranjost, ki jo je na svet pripeljal VW schirocco. Lepo in elegantno. Bočna linija in zadnji konec pa sta skorajda indentična novemu golfu VI. Pri novem VW polu je opazen velik napredek v notranjosti, kjer prevladujejo kvalitetni materiali in s kro- mom okrašeni merilniki hitrosti in vrtljajev. Vse ostalo pa kot ponavadi, vse na dosegu rok in nog... Nova generacije pola hoče dokazati, da znajo tudi pri VW varčevati. Uvaja vse tiste sisteme, ki jih je na primer BMW že pred časom prinesel na svet. Polo bluemotion bo tako z avtomatiko stop and go in drugimi dodatki iz 1.2 TDI motorja »odvrgel« samo 87 g C02 na kilometer s porabo okoli 3,3 litra na 100 km. Učinkovito in pohvalno, ampak audi A2 je v preteklosti vozil z 2,9 litra na 100 km, pa tudi VW lupu. Motorna paleta bo za začetek zajemala štiri bencinske in tri dizelske agregate. Skratka, varčnost v teh časih je prvo poglavje pri novem VW polu, a kaj ko osnovna cena presega večino želja sodobnega potrošnika. Na podatek o ceni na sončni strani Alp pa bomo morali še malo počakati. Igor Pečnik OBVESTILO IZŽREBANCEM Po dve vstopnici za opero Teharski plemiči prejmejo: - Kristina Savodnik, Cesta v Loke 6, Mozirje -Ana Novak, Okonina 49, Ljubno - Marjana Matko, Šentjanž 17, Rečica ob Savinji Uredništvo Savinjskih novic Nasveti, Oglasi [ Listavci so kljubovali viharju tudi v osrčju vetroloma (foto: MD) Zakaj v gozdovih sadimo vse več listavcev? vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V slovenskih gozdovih raste avtohtono 71 drevesnih vrst, od tega je kar 61 vrst listavcev. Tudi na našem območju je prisotna večina drevesnih vrst, izjema so samo izrazito primorske in panonske drevesne vrste, kotna primer zimzeleni hrast adraž, kraški gaber, poljski jesen in druge. paša (trohnoba), grizlice, emisije in suša. To se zlasti odraža v spremenjenih klimatskih razmerah, ko vse toplejše podnebje vpliva na porast negativnih dejavnikov. Tudi vetrolom Črnivec ni bil izjema. V sestojih, kjer je veter podrl vsa drevesa smreke, so listavci obstali. Listavci so pomemben ekološki dejavnik naših gozdov, saj so pogoj vrstne pestrosti (biodiverzitete) rastlinskega in živalskega sveta, prilagojeni so na rastišča, imajo tudi višjo Tudi glede na površino gozdnih združb bi morali v naravni drevesni sestavi naših gozdov listavci krepko prevladovati. V resnici pa je v območju, zlasti v zgornjesavinjskem delu, slika zelo spremenjena. Krepko prevladuje smreka, njen delež v lesni zalogi je kar 63-odstoten. V povsem naravni drevesni sestavi bi bil njen delež največ 33-odstoten. Včasih v šali rečem: V naših gozdovih rastejo smreke in ostala drevesa. Porušeno razmerje naravne drevesne sestave, zlasti prevelik delež smreke, se krepko kaže v prob-lemih, ki vsako leto pestijo in ogrožajo naše gozdove in s tem zmanjšujejo njihovo ekološko, socialno in ekonomsko vrednost. Večina teh dejavnikov najbolj prizadene prav smreko: podlubniki, vetrolomi, snegolomi in tudi žledolomi, gozdna toleranco na klimatske spremembe in nenazadnje, kvalitetni, torej negovani in debeli listavci imajo na tržišču zelo visoko ceno. To dokazujejo tudi cene lesa na licitacijah vrednega lesa, ko lahko eno samo drevo listavca odtehta več deset kubičnih metrov smrekovine. Zato na nazorski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije z naravno obnovo, z nego in redčenji, pa tudi s sadnjo načrtno povečujemo delež listavcev. Seveda se razmerje vrst ne bo spremenilo čez noč, niti v desetletju ne, saj seje tudi delež iglavcev povečal v dvestoletnem obdobju. A rezultati nam kažejo, da smo na pravi poti. Še bolj bomo uspešni, ko bodo te ukrepe za svoje vzeli tudi lastniki gozdov, saj jih večina v svojih gozdovih še vedno najraje vidi samo smreko. Upam, da ne več dolgo. OBČINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12,3325 Šoštanj Na podlagi 16. in 106. člena Statuta občine Šoštanj - UPB in Sklepa občine Šoštanj št.: 03200-6/2008 o letnem načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Šoštanj za 2009, z dne 07.07.2008 OBČINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12,3325 Šoštanj, objavlja POIZVEDOVALNI RAZPIS za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj, na lokaciji hmeljišča v Metlečah, parcelna št.: 597, k.o. Šoštanj 1. Namen poizvedovalnega razpisa: Občina Šoštanj namerava na lokaciji hmeljišča v Metlečah urediti Poslovno cono Šoštanj, ki bo namenjena opravljanju dejavnosti gospodarskih subjektov in institucij podpornega okolja, ki se ukvarjajo z razvojem, spodbujanjem in izobraževanjem gospodarskih subjektov. V ta namen in na podlagi analize prejetih informativnih ponudb na podlagi tega poizvedovalnega razpisa, bo občina Šoštanj predhodno ugotovila interes zainteresiranih subjektov za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj. V kolikor bo na podlagi tega poizvedovalnega razpisa izražen interes za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj, bo občina Šoštanj po postopkih in na način, kijih določajo akti občine Šoštanj, izvedla Javni razpis za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj. 2. Pogoji zo sodelovanje: V postopku zbiranja informativnih ponudb za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj lahko sodelujejo samostojni podjetniki in pravne osebe s področja gospodarstva ter institucije podpornega okolja, namenjene razvoju, spodbujanju in izobraževanju gospodarskih subjektov, s sedežem v Republiki Sloveniji. 3. Rok za oddajo informativne ponudbe: Rok za oddajo informativne ponudbe je do 06.04.2009. Ponudniki pošljejo ponudbo v zapečateni pisemski ovojnici z označbo „Informativna ponudba za najem in/ali nakup poslovnih prostorov", s polnim naslovom pošiljatelja na hrbtni strani ovojnice, priporočeno na naslov PERSPEKTIVA d.o.o., Šoštanj, Trg svobode 5,3325 Šoštanj, najkasneje do 06.04.2009. 4. Obvezna sestavina ponudbe: Ponudba mora vsebovati: Firmo in sedež ponudnika, 4.1. Registracijo ponudnika - za družbe fotokopijo izpisa iz sodnega registra, ki ni starejši od šest mesecev; za samostojne podjetnike fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in priglasitveni list davčnega urada. 4.2. Dejavnost, ki jo bo ponudnik opravljal v poslovnih prostorih poslovne cone 4.3. Velikost potrebnega poslovnega prostora za najem, v m2. 4.4. Velikost potrebnega poslovnega prostora za nakup, v m2. 4.5. Pričakovano dobo najema poslovnih prostorov, v letih. 5. Splošni pogoji: Najem poslovnih prostorov bo možen za dobo vsaj 5 let, z možnostjo podaljšanja in odpovednim rokom najmanj 6 mesecev. Prednost pri najemu poslovnih prostorov bodo imeli tisti ponudniki, ki bodo ponudili daljšo dobo najema. Natančni pogoji najema in nakupa poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj, bodo opredeljeni v Javnem razpisu za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj, na lokaciji hmeljišča v Metlečah, parcelna št.: 597, k.o. Šoštanj. Pridobljeni podatki se bodo uporabljali izključno za analizo ugotavljanja interesa najema in/ali nakupa poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj. Vse dodatne informacije lahko dobite v družbi Perspektiva, d.o.o., Šoštanj, na telefonu št.: 03 891-1240 ali na e-naslovu: info@persDektiva-arouD.com. Občina Šoštanj DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA Predstavitev tudi v mednarodnem okolju Članice okoninskega društva Toplica - Društva podeželskih žena Ljubno so ob dnevu žena in materinskem dnevu sredi marca pripravile družabno srečanje, na katerem so si izmenjale izkušnje in se ob kramljanju sprostile, druženje pa so izkoristile tudi za predstavitev dela v preteklem obdobju. Po besedah predsednice Margarete Atelšek so lani uspele realizirati vse zastavljene cilje. O njih so se sproti dogovarjale na srečanjih, kjer so si izmenjavale izkušnje tako na področju kulinarike kot izdelave ročnih del. V društvu namreč velja dogovor, da osvojeno znanje prenašajo na druge članice. Članice okoninskega društva so se udeleževale prireditev v domačem okolju. S svojo dejavnostjo so se predstavile na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju ter tudi v mednarodnem okolju. Pri slednjem je sodelovanje z zamejskimi Slovenkami v Borštu postalo tradicionalno. Topličanke so bile prisotne na različnih sejmih in prireditvah, s katerimi so promovirale društvo, občino in tudi dolino. Tudi v letošnjem letu bodo poskušale realizirati vse zastavljene cilje. Med novosti, ki sojih dodale v program, je tudi izobraževanje na kulturnem področju z obiski opere in gledališča. V načrtu Predsednica Margareta Atelšek je poudarila, da so se predstavili tudi zunaj meja domovine (foto: Marija Šukalo) imajo še ogled parlamenta, kamorstajih povabila tudi gosta srečanja Jakob Presečnik in Iztok Podkrižnik, poslanca v državnem zboru. Marija Šukalo ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dobrodošli na številnih dogodkih Na svojem, že 53. letnem občnem zboru, so člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline pregledali svoje delo v minulem letu in si zadali smernice za naprej. Potrdili so uspešno realizacijo obširno za- POHVALA Pohvala PGD Grušovlje, Rečica ob Savinji in Pobrežje, ki so v nedeljo, 15.3.2009, uspešno izvedli gasilsko vajo: gašenje stanovanjske hiše Grušovlje 5 in okolice. Zahvaljujemo se tudi območni gasilski zvezi ter Občini Rečica ob Savinji za omo-gočitve te gasilske vaje. Z gasilskim pozdravom - da ne bi nikoli gorelo. Družina Štorgelj Naročnik objave: Stanko Štorgelj, Grušovlje 5, 3332 Rečica ob Savinji stavljenega programa, iz katerega je razvidno, da njihovo združenje dobro sodeluje s številnimi organizacijami in društvi v dolini. Tako pohvalno angažiranost svojih članov načrtujejo še v naprej. Kot je v svojem poročilu navedel predsednik Franc Tkavc, je njihovo združenje tudi lani uspešno sodelovalo s policisti in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tako so izvajali akcije o uporabi kresničk in varnostnih pasov, preventivne preglede luči in sodelovali pri uresničevanju tekoče problematike in tehnike v prid varnosti v cestnem prometu. Kotže poprej, bodo tudi letos sodelovali s šolami na področju poučevanja varne hoje, varne vožnje s kolesi in varovali šolarje v prvih šolskih dnevih. Združenje tako dobro kot s šolami sodeluje tudi s številnimi drugimi društvi. S člani Turističnega društva Nazarje izvajajo tradicionalna gorska kolesarska tekmovanja, Ekološko-hortikulturnemu društvu Mozirski gaj pomagajo pri usmerjanju vozil ob pomladanski in jesenski razstavi cvetja. Kot zadovoljni ugotavljajoče prisotnost njihovih dobro usposobljenih dežurnih članov dobrodošla na številnih dogodkih, ob vsakem času in vremenu, kjer je potrebno poskrbeti za varnost obiskovalcev prireditve, za varnost voznikov in njihovih vozil. Tatiana Golob KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI Različni obrazi kulture V rečiškem Kulturno-umetniškem društvu Utrip so v preteklem letu uspeli uresničiti zastavljene cilje. S proslavami so obeležili različne dogodke, pripravili številne odmevne prireditve, bili aktivni na področju narodopisja, si ogledali kulturne prireditve in ustanove zunaj naše doline.... predvsem pa poskušali prikazati in spoznavati različne obraze kulture ter skrbeti za ohranjanje slovenske kulturne identitete. Tako so pripravili koncert Kolednikov, razstavo del akademskega slikarja Alojza Zavolovška, Či-talniški večer z rojakom Jožetom Brezovnikom. V sodelovanju z likovniki društva Gal so organizirali licitacijo in izkupiček namenili za študij domačinke Ane Prislan. Na okrogli mizi pod naslovom Skupaj smo učinkovitejši so izpostavili različna vprašanja s področja kulture. Ob občinskem prazniku so pripravili recital, kije popestril slavnostno sejo. Bert Savodnikje v svojih Pogovorih gostil Mitja Meršola. V gledališki šoli so na odrske deske stopili rečiški osnovnošolci. Predavanje dr. Petra Weissa je bilo lani namenjeno zgodovini Rečice in njene okolice v Trubarjevem času. Koncertu pianista Gregorja Dešmana in tria GUD so prisluhnili v nazorski osnovni šoli, ker v domačem kraju ne premorejo kakovostnega klavirja. Večer slovenske besede je obogatil Tone Pavček, Prešernov rojstni dan pa recital pesmi Karla Destovnika Kajuha in Franceta Balantiča. Lani so pričeli tudi s pripravami na gledališko igro Diktator ima vedno prav. Ta bo premierno uprizorjena v začetku aprila. Po besedah predsednika društva Jožeta Skončnika, vseh teh podob in obrazov kulture ne bi mogli oblikovati brez številnih posameznikov, ki so se trudili za njihovo kakovost in odmevnost v zgornjesavinjskem prostoru. Tudi letos bodo delali po smelo zastavljenem programu, so sklenili na občnem zboru, nadaljevati pa želijo tudi z lani pričetim tečajem retorike za napovedovalce, recitatorje in igralce. Marija Šukalo Vsa dobra življenjska vodila so navzoča v svetu. Napak je le to, da se jih ljudje ne držijo. V Blaise Pascal Tam bodite, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo Ljubitelji zborovskega petja na Ljubnem ob vke zbora iz Petrovč, pod umetniškim vodstvom Savinji so drugo marčevsko soboto zopet prišli Blaža Rojka, ki prav letos praznujejo petnajstlet- na svoj račun. V dvorani kulturnega doma sta se nico uspešnega glasbenega ustvarjanja, številnim obiskovalcem predstavila mešani pe- Oba zbora sta obiskovalcem s pisanim reper-vski zbor domačega kulturnega društva in njihovi gostje, pevke in pevci mešanega pevskega zbora A Capella iz Petrovč. Domači pevski zbor pod vodstvom glasbenega pedagoga Mitje Venišnika seje s tokratnim koncertom ljubenskemu občinstvu predstavil drugič in tako kot lani s spontanimi aplavzi požel odobravanje občinstva, že po tradiciji željnega tovrstnega glasbenega ustvarjanja. Pravtoje vsvojem pozdravnem govoru poudarila predsednica ljubenskega kulturnega društva Elizabeta Jakop. Na veselje do petja namreč, ki seje v slovenskem narodu razvijalo iz roda vrod, ob vsaki priložnosti, od rojstva do smrti. In prav to ljudsko izročilo nadaljuje pred dobrima dvema letoma zopet začeta zgodba zborovskega petja na Ljubnem, tokrat pod taktirko Mitje Venišnika. Zagnani glasbenik je znal združiti izkušnje starih pevcev z mladostjo na skupni imenovalec, ki je vsekakor veselje do petja, oziroma, kot je bilo slikovito rečeno v spremnih besedah, da »tam bodite, kjer pojo, hudobni petja nimajo«. Da je to še kako res, so tokrat poskrbeli tudi pevci in pe- toarjem zborovskih pesmi pričarala vso čarobnost tovrstnega petja, ki obiskovalcev v ljubenski dvorani tudi tokrat ni pustilo ravnodušnih. Franjo Atelšek Mešani pevski zbor z Ljubnega ob Savinji nadaljuje zgodbo zborovskega petja v domačem kraju pod taktirko Mitje Venišnika (foto: Franjo Atelšek) LIKOVNA RAZSTAVA SLIKARKE SLAVICE TESOVNIK Razkošja navdiha v sliki, besedi in glasbi Sredi marca je galerija Knjižnice Mozirje gostila vsestransko umetnico Slavico Tesovnik iz Okonine. Tes-ovnikova seje občinstvu predstavila tako s svojimi slikami kot s svojo poezijo, njeno predstavitev pa je z glasbeno podlago pospremil Lado Jakša. Likovno usivarjanje Tesovnik-ove je zbranim predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, Nuša Podgornik. Tokratna likovna razstava z naslovom Razkošja navdiha je bila večplastna, zbrani so lahko hkrati uživali vizualno in slušno. Slavica Tesovnik je v začetku predstavila nekaj svoje poezije, ki je zbrana v knjigi Tkanina želja, izdani lansko leto. Z vmesnimi glasbenimi vložki, zaigranimi na različne instrumente, je umetniško občutenje zbranih še povečal glasbenik Lado Jakša. O ustvarjalnosti SlaviceTesovnikje spregovorila Nuša Podgornik, ki je poudarila, da le redko srečamo osebo s tolikimi različnimi umetniškimi darovi, kot jih ima Tesovnikova: »Četudi daje zadnjih sedem let prednost poeziji in slikarstvu, ji do solističnega petja ne manjka več kot korak. Slikanje in poezija sta že sami po sebi zadosti obsežni področji, da ustvarjalko zaposlujeta več kot dovolj. Predstavljata ji ne le izvira kreativnosti in navdiha,temveč tudi primarno občutenje dvojnosti bivanja v svetu in nas Albini Štiftar! Za tvoj 30. rojstni dan ti želimo, naj bo tvoje življenje posejano s cvetjem, naj te povsod spremljata sreča in sdravje, naj v tvojem srcu bije ljubezen, naj naše prijateljstvo ne izgine in bolj kot vse ti želimo, da se ti izpolnijo vse želje. *BMFB* Vsestransko ustvarjalnost Slavice Tesovnik je z glasbo pospremil Lado Jakša (foto: Tatiana Golob) samih... Tesovnikova je koloristka v pravem pomenu besede. Je mojstrica ustvarjanja barvnih kombinacij in specifičnih odtenkov, ki določajo njeno prepoznavno avtorsko paleto sočnih in radostnih barv, polnih svetlobe in toplote.« Razstavo je odprl poslanec Iztok Podkrižnik, kije pohvalil pogum Tes-ovnikove in njej podobnih ustvarjalcev, da svoja dela delijo tudi z javnostjo, ter izrazil veselje nad dejstvom, da naša dolina premore toliko kvalitetnih in vsestranskih ustvarjalcev. Tatiana Golob ■ Francu Mikeku Ob tvoji okrogli obletnici ti želimo veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let. Vsi tvoji, ki jih imaš najraje v;. . .1. . jjroKiom m p« Xlani turističnega«! krožka Osnovne šjffl Mozirje so se celjPng javnosti prestavili's^SF projektom Kolesarske” in peš poti ob ^pritokih reke Savinje Mozirski osnovnošolci srebrni s tekmovanja Turistična zveza Slovenije je organizirala že 23. tekmovanje osnovnošolcev Turizmu pomaga lastna glava. Regijsko tekmovanje je 18. marca potekalo v Celju. Udeležilo se ga je 13 osnovnih šol iz celjske regije. Tekmovanja so se na pobudo Turističnega društva Mozirje udeležili tudi mozirski osnovnošolci. Projekt Turizmu pomaga lastna glava je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Letošnja tematika tekmovanja je bila Voda, zdravje, izziv za prihodnost. Člani turističnega krožka Osnovne šole Mozirje so se na inovativen način prestavili celjski javnosti s projektom Kolesarske in peš poti ob pritokih reke Savinje. Pripravili so turistični zemljevid kolesarskih in peš poti, interaktivno predstavitev vodnih virov ob pritokih Savinje in posneli video spot. Za svoje celoletno delo so bili nagrajeni s srebrnim priznanjem. Podnebne razmere in njihove spremembe Vodno bogastvo Slovenije je podlaga življenja in seveda tudi razvoja turizma. Andrej Klemenak postajajo osrednji problem sodobne civilizacije. Zaradi predvidenega zmanjšanja padavin se bo zlasti v poletnem obdobju zaostrila oskrba z vodo. TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA f RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Pri reševanju nesoglasij je potreben pogovor Številni člani ljubenskih ribičev in njihovi gostje so se na rednem občnem zboru seznanili z rezultati dela v lanskem letu in kot se spodobi, tudi z načrti za letošnjo ribolovno sezono. Po besedah predsednika Franca Bakšiča so lansko leto veliko naporov in energije vložili v promocijo ribiškega turizma. Predvsem tujim turistom iz celotne Evrope so prodali preko 1.300turističnih ribolovnih dovolilnic, večinoma po sistemu »ujemi in spusti« in na ta način poskrbeli tudi za pro- mocijo Slovenije ter boljšo zasedenost turističnih kapacitet v kraju in širši Zgornji Savinjski dolini. Uspešni so bili tudi pri postopku pridobitve koncesije za upravljanje z zgornjesavinjskim ribolovnim okolišem, ki sojo pridobili za dobo 30 let. Na temo vlaganja rib v reko in vzreje rib v lastnih ribogojnicah na Ljubnem in v Podvolovljeku je številčne podatke predstavil gospodar družine Janez Podkrižnik st„ kije postregel s podatkom, da so lani v reko Savinjo skupaj vložili 22.661 rib oziroma 5.550 kg. Dejavnosti članov so usmerjene v sodelovanje z domačo občino, društvi, ostalimi ribiškimi družinami, z Ribiško zvezo Slovenije, aktivni pa so tudi pri različnih posegih in delih na vodotokih. S strani predsednika Bakšiča je bilo izpostavljeno delo z mladimi ribiči, ki kljub raznim ugodnostim ni obrodilo želenih rezultatov. Na to je v poročilu o delovanju mladinske sekcije kritično opozoril tudi Darko Petak, odgovoren za delo z najmlajšimi ribiči. Na občnem zboru niso pozabili niti na odprto vprašanje glede odnosov z Ribiškim društvom Luče. Glede tega je predsednik Ribiške zveze Slovenije in član RD Ljubno, Borut Jerše predlagal, da se je potrebno na to temo pogovarjati, ker je samo v povezovanju in iskanju skupnih točk med različnimi interesi ribiška družina lahko uspešna. Franjo Atelšek PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Letos 50 let doma na Menini Gornjegrajski planinci so na letnem občnem zboru povzeli delo preteklega leta in predstavili plane za tekoče. Na zboru je bilo prisotnih 145 članov društva, od tega lepo število mladih. Po besedah predsednika društva Klemna Petka, je število članov v preteklem letu malce poraslo, kar je razveseljivo. Poleg zimovanja pripravijo vsako leto še dva ali tri planinske tab- ore. Posebej so ponosni, da so bili trije člani društva na alpinistični odpravi v Himalaji, Andrej Pahovnik in Luka Ajnik pa sta kot edina dosegla vrh glavnega cilja odprave, 6.920 m visokega Tukuche Peaka. Kot predsednik društva je tudi načelnik gospodarskega odseka Franček Pahovnik poudaril uspešna dela na domu na Menini in njegovi okolici. Za glavno letošnjo nalogo so si zadali adaptacijo gostinske sobe v domu, kar pa povezujejo s težavami okrog pridobivanja finančnih sredstev. Na Menini so letos izvedli 27. menin-ski veleslalom, aprila pa bodo velikonočni slalom. Posebno pozornost bodo namenili julijskemu praznovanju 50-letnice doma na Menini. Pripravili bodo tek na Menino, prav tako bodo skrbeli za izpopolnjevanje in izobraževanje strokovnega kadra ter skrbeli za ozaveščanje o pomenu varovanja narave. Ob zaključku so nekaj besed povedali tudi gostje iz sosednjih planinskih društev in Manja Rajh, predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev, podeljena pa so bila tudi priznanja mladim planincem. Štefi Sem ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE Za športne aktivnosti poskrbljeno skozi vse leto V zimskem času pogosto slabo vreme preprečuje redne športne aktivnosti na prostem, zato se člani društva enkrattedensko srečujejo v nazorski športni dvorani in tako poskrbijo za svojo sprostitev. Člani društva so se v zimskem obdobju udeležili tudi občinskega tekmovanja v rokometu in odbojki. S prihodom toplejših in daljših dni pa zaživi njihov športni center na Lazah, kjer so urejena primerna igrišča za igre z žogo na prostem. Maja lani so člani društva pričeli s prvim delom krajevne lige v malem nogometu, igrišča na Lazah pa so še bolj zaživela vjuniju, takrat seje pričela tudi liga trojk v košarki. S postavljeno mrežo za odbojko je poskrbljeno za ljubitelje odbojke. Med člani društva se številni posvečajo igranju tenisa, društvo je pripravilo občinsko prvenstvo v tenisu v konkurenci mlajših dečkov in deklic ter žensk in moških. Člani društva so aprila sodelovali v skupni čistilni akciji občine Nazarje, občinskih krajevnih skupnosti in ribičev. 1. maja so pomagali pri organizaciji tradicionalnega pohoda na Čreto, septembra pa so v sklopu občinskega praznika organizirali tradicionalne športno-vaške igre in bili zaradi razgibanosti le-teh deležni številnih pohval s strani gledalcev, udeležencev in medijev. Društvo bo letos nadaljevalo z vsemi lanskimi aktivnostmi, ve- liko pozornosti bodo namenili tudi urejanju društvene brunarice. Tatiana Golob Pravi ljubitelj športa mora biti vedno aktiven in pripravljen na nove podvige. Takšni so člani Športnega društva Dreta Kokarje, ki so se v lanskem letu trudili, da so si prosti čas zapolnili s številnimi športnimi in razvedrilnimi dejavnostmi. Podoben program dela so si zadali tudi za letošnje leto, s ciljem, da v svoje vrste pritegnejo čim več mladih, saj, kot je v svojem nagovoru dejal predsednik društva Stane Flere, še kako drži rek, da je žoga najboljša droga. Na trgu 51, Mozirje tauniciraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si grafično oblikovanje vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo...) ■ izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) ■ Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in matih oglasov za Savinjske novice BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISKANJE iOtOi0.on^ca£.si WWW. .net LIGA IN PRVENSTVO OBČINE LJUBNO OB SAVINJI V KEGLJANJU V napeti končnici zmaga Savine Če bi pred prvenstvom ugibali razplet letošnje sezone občinske lige v kegljanju, bi bržkone iskali prvaka med ekipama Zalugnca-Petrin in Ro-rami, zmagovalkama večine prvenstev te izredno priljubljene športne panoge na Ljubnem. Vendar pa bi se to pot pošteno uštel i, saj so za prijetno presenečenje poskrbeli kegljači Savine, ki so z enakim izkupičkom točk in z boljšim rezultatom v medsebojnih srečanjih ugnali oba favorita. Na sodobno prenovljenem kegljišču Ermenc so tako »Savinci« v postavi Simon Podmeninšek, Srečko Solar, Branko Arnič, Jože in Miha Sušnik ter Janko, Jernej in Andrej Jakop v borbenem moštvenem izbijanju premagali vso konkurenco ter zasluženo osvojili naslov občinskih prvakov. Ob zaključku lige so se najpreciznejši rušilci kegljev pomerili še za občinski naslov v posamezni konkurenci in konkurenci dvojic. Slednji je pripadel paru Jože Sušnik-Alojz Rigelnik, medtem koje naslov najboljšega kegljača Ljubnega ob Savinji za sezono 2008-2009 osvojil Beno Ermenc. Franjo Pukart Kegljači Savine so z enakim izkupičkom točk in z boljšim rezultatom v medsebojnih srečanjih ugnali favorizirana Zalugnco-Petrin in Rore Končni vrsti red občinske lige: 1. Savina 22,2. Zalugnca-Petrin 22,3. Rore 20,4. Foršt 14,5. Laze 14,6. Kegljišče 14,7. Loke-Obrtna 6. Občinsko prvenstvo - dvojice: 1. Jože Sušnik-Alojz Rigelnik, 2. Bine Krebs-Janez Orešnik, 3. Ciril Kaker-Marjan Kladnik... Občinsko prvenstvo - posamezniki: 1. Beno Ermenc, 2. Jernej Arnič, 3. Jaka Kulovec... BALINANJE Reciški »Sivi panterji« v polnem zagonu POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA (DP) V ODBOJKI ZA DEKLICE lučanke brez finala Sivi panterji na balinišču v Varpoljah (foto: Franjo Pukart) Balinišče v Športnem parku Var-polje ne sameva. Skupina starejših ljubiteljev približevanja in izbijanja balinčkov z Rečice ob Savinji, Var-polja, Pobrežja in drugih okoliških krajev izkoristi vsako lepo popoldne za partijo balinanja. Vključeni v balinarsko sekcijo Športnega društva Gmajna zaenkrat še predvsem vadijo in se spoznavajo s pravili te vse bolj zanimive športne igre, v prihodnje pa že načrtujejo sodelovanje v kateri od /---- 20 v ) rekreativnih lig. Navezovanje stikov in izmenjava izkušenj s svojimi vrstniki iz drugih balinarskih središčjim ne dela težav, sponzorstvo je bolj kot ne že dogovorjeno, dobre volje, energije in tekmovalnega naboja pa jim tako ali tako ne manjka. »Sivi panterji« iz občine Rečica ob Savinji poskušajo tako z balinanjem združiti predvsem prijetno s koristnim, kardruženje inzdrava rekreacija nedvomno je. Franjo Pukart Odbojkarice OŠ Blaža Arniča iz Luč so po zmagoslavju v četrtfinalu nestrpno pričakovale naslednjo preizkušnjo, preko katere bi se lahko povzpele stopnico višje do državnega vrha. Za preboj med najboljše v državi so se potegovale na OŠ Šempeter v Savinjski dolini, ki pa sojo zapustile kot poraženke. Nasprotnice so bile tokrat premočne. Lučanke so najprej klonile proti izurjenim domačinkam, proti katerim so se sicer dostojno upirale že v prvem nizu in ga zgubile le z minimalno razliko. Da se ne bodo zlahka vdale, so nakazale tudi v drugem nizu in prepričljivo premagale favorizirane gostiteljice. A premoč finalistk ŠKL odbojke se je pokazala v odločilni igri, v kateri so lučke odbojkarice popustile in zapravile pomembno zmago. Boleč poraz je zaznamoval tudi druga dva obračuna. Dekleta se niso več zbrala, sledil je poraz z 0:2 proti OŠ Mislinja, ki so kot zmagovalke turnirja napredovale v državni finale. Proti OŠ Bojana Ilicha iz Maribora so dekleta z OŠ Luče zaigrala bolj odločno, a tudi po vodstvu z 24:22 niso uspela zaključiti seta, kar jih je vodilo v še zadnji poraz. »Dekleta so vtem šolskem letu že z samo uvrstitvijo v polfinale DP, tako v odbojki na mivki kot tudi v dvoranski odbojki, presegla vsa pričakovanja in jim za to lahko le iskreno čestitam. V naši igri je bilo preveč nihanj in nepotrebnih napak, kar so izkušene nasprotnice s pridom izkoristile. Toda takšen je pač šport,« je povedal športni pedagog Rajko Rudnik, kije ekipo deklet vodil tudi na polfinalnem turnirju malega nogometa v Rogaški Slatini, od koder pa so se Lučanke vrnile uspešnejše in napredovale v državni finale. Špela Robnik STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Neodločeno do konca Strelska liga se bliža koncu. V predzadnjem, 8. kolu, je prišlo do spremembe na vrhu lestvice ekip. V vodstvu je sedaj SD Gornji Grad I (2.977 zadetih krogov), sledita pa ekipi SD Mozirje I (2.973) in SD Gornji Grad II (2.706). Med posamezniki vodi Dušan Žehelj (SD Gornji Grad, 877), sledita pa mu Jože Koradej (SD Mozirje, 848) in Jure Žohar (SD Mozirje, 843). Zmeda na vrhu bo razjasnjena v zadnjem krogu lige, ki bo 27. marca. Roman Mežnar ZAKLJUČEK SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH Brez rekordnih daljav v Planici Če so slovenski orli to sezono prej frfotali kot leteli, pa to ne velja za zaključek svetovnega pokala pod Poncami, saj so Robi Kranjec, Robi Hrgota, Primož Piki in Jernej Damjan s petim mestom na ekipni tekmi in dvema uvrstitvama med deset na prvi tekmi posameznikov pokazali, da vendarle znajo skakati oziroma leteti. Razred zaseje bil seveda Kranjec, ki je s tretjim mestom in stopničkami na zadnji tekmi sezone še enkrat več dokazal, da sodi v sam vrh najboljših letalcev sveta, razveljavitev serije ob njegovem najdaljšem poletu dneva, pa ga je bržkone stala zmage. Sicer pa je štiridnevno zaključno revijo poletov v Planici krojilo predvsem vetrovno vreme in neodločna žirija, kije kar nekajkrat osmešila sama sebe. Vsak najbrž razume, da je varnost skakalcev na prvem mestu, da pa ob idealnih pogojih skakalcem na največji letalnici na svetu ne dajo leteti, je pa res prej nevarno kot varno. Kakorkoli že, Planica seje z dobro pripravo letalnice in odlično organizacijo ponovno izkazala v najlepši luči ter še naprej ostaja pojem v svetovnem skakalnem prostoru, za Slovence pa seveda največji športni dogodek in praznik brez primerjave. Med več deset tisoč glavo množico je bilo tudi tokrat opaziti veliko Zgornjesavin-jčanov, ki so navijali predvsem za svoja dva favorita, Primoža Pikla in Saša Tadiča iz Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC. Slednjemu sicer v kvalifikacijah ni uspel preboj na tekmo, je pa pokazal veliko poguma in znanja, ki ga bo zagotovo nadgradil že v naslednjih sezonah, medtem koje Piko solidno odskakal vse tri tekme. Po dolgi in naporni sezoni sledi za tekmovalce zaslužen počitek, ki ne bo trajal dolgo, saj je že naslednje leto olimpijsko. In kdo si ne želi osvojiti eno od odličij na tej prestižni športni prireditvi? Franjo Pukart Skupina navijačev z Ljubnega ob Savinji s Primožem Piklom in Sašem Tadičem (stojita -peti in sedmi z leve) (foto: Franjo Pukart) 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - POLFINALE KONČNICE Ptujčani z veliko sreče do prve zmage Prva tekma polfinala končnice 2. slovenske futsal lige na Ptuju se je končala po pričakovanju domačinov, ki tokrat niso bili tako prepričljivi kot v rednem delu prvenstva, ko so Nazarčane premagali s kar 9:1. Nasprotno, potrebovali so veliko športne sreče in pomoč sodnikov, da so sploh obdržali prednost dveh zadetkov iz prvega polčasa, saj so »graščaki« v nadaljevanju najprej znižali rezultat, nato pa zgrešili še dva strela iz desetih metrov. Lahko bi rekli tekma samo za tiste z močnimi živci. Po prepričljivem vodstvu Ptujčanov, ki so v tem polfinalu vsekakor v vlogi favoritov, so varovanci trenerja Peziča v drugem delu tekme strnili svoje vrste in s tesnim pokrivanjem po celem igrišču onemogočili gostiteljem nevarno igro v napadu, nemočno pa so v tem obdobju domači igralci delovali tudi v obrambnih nalogah, saj so hitre akcije »graščakov« najpogosteje zaustavljali s prekrški. Takoje bil izpolnjen bonus akumuliranih prekrškov, darila v obliki dveh prostih strelov pa žal tokrat kralj strelcev druge slovenske futsal lige, Blaž Metulj ni izkoristil in »lesarji« bodo morali novo priložnost iskati na domačem parketu. To pa bo vse prej kot lahko, saj sta tokrat sodnika s pretirano mero kartonov spet dodobra razredčila vrste Nazarčanov, ki so ostali praktično brez pol ekipe. Takšno početje gospodov v črnem najbrž ne more biti zgolj naključje, saj so leteli kartoni tako igralcem na rezervni klopi, kot tistim, nad katerimi je bil storjen prekršek. Če omenimo še neprijazne gostitelje in nešportno vedenje njihove publike, se lahko resno vprašamo, kam to vodi? Kot kaže, si pomen športa, ki naj ljudi združuje, na Ruju razlagajo nekoliko drugače. Sedaj je pomembno predvsem to, da domači strateg v miru pripravi svoje fante in poskuša kljub zdesetkani ekipi presenetiti favorizirane Štajerce. Če mu uspe, bo še ena tekma na Ruju, ob porazu pa tudi ne smemo biti preveč razočarani, saj je za »graščake« to ena od njihovih najuspešnejših sezon. Franjo Pukart PRVA TEKMA POLFINALA KONČNICE KMN Ptuj ABA-Saš : K WIN Nazarje Glin 3:1 (2:0) Ptuj. Športna dvorana. Gledalcev: 350. Sodnika: Andrej Pajtler in Admin Zahovič. Delegat: Bogdan Šuput. Strelci: 1:0 B. Kupčič(9), 2:0 Emeršič (17), 2:1 Metulj (26), 3:1 B.Kupčič (40). KMN Nazarje Glin: Supin, Vres, Oblak, Letojne, Urtelj, Korošec, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Hren, J. Šemenc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič. Rumeni karton: Hren, J. Šemenc, Vreš, K. Šemenc (Nazarje Glin), Hebar, S. Kupčič (Ruj). Rdeči karton: Jure Šemenc (Nazarje Glin). Igralec tekme: Trop (Ruj). Rezultati prvih tekem polfinala končnice: Ruj: Nazarje Glin 3:1 (2:0) Izola: Casino Safir Divača 3:1 (2:1) Razpored drugih tekem polfinala končnice: Nazarje Glin: Ruj Aba Saš petek, 27.3., ob 20.00 (Nazarje) Casino Safir Divača: Izola petek, 27.3., ob 20.30 (Sežana) Šport, Informacije ALPSKA SMUČARKA IZ LUČ ZAKLJUČILA ŠE ENO USPEŠNO SEZONO SVETOVNEGA POKALA Mateja Robnik želi biti vedno boljša Alpska smučarka Mateja Robnik je sklenila še eno sezono svetovnega pokala. Potem ko se je v sezoni 2007/08 utrdila med petindvajseterico najboljših veleslalomistk, je to zimo želela storiti korak naprej. Dejala je, da je zgolj nekaj točk za svetovni pokal (SP) ne bo več zadovoljevalo, temveč si tokrat želi okusiti tudi slast najboljše deseterice. Čeprav je bila za Robnikovo pravkar končana sezona tudi sezona nihanj, je v njej zabeležila svojo najboljšo uvrstitev v karieri, svoje smučarsko znanje pa je začela nadgrajevati tudi v hitrih disciplinah. Po menjavi trenerja (žensko rep-rezentancoje prevzel Božo Jaklin, ki pa se s koncem sezone poslavlja) in številnih finančnih pretresih krovne smučarske organizacije, se je oktobra vSöldnu začelo zares. Na drugem veleslalomu sezone, na drugi strani Atlantika v Aspnu pa je zli. mestom že postavila lestvico uspehov. »Ta rezultat mi je veliko pomenil, saj se še nikoli nisem tako približala deseterici. Najboljši rezultat na začetku sezone mi je dal tudi veliko vzpodbude za naprej in potrditev, da lahko posežem še višje,« seje spominjala Lučanka. Odličnemu rezultatu v Aspnu je sicer dodala dve ničli v La Molini in Semmeringu, a veleslalomski obliž je prišel v pravem trenutku - na domači tekmi v Mariboru. Pohorsko strmino Mateja pozna do potankosti, za nameček pa jo je v cilju pričakalo skoraj sto lučkih grl, vedno ponosnih na sovaščanko. KORAK NAPREJ V HITRIH DISCIPLINAH Čeprav zvesta svoji paradni disciplini veleslalomu, seje Robnikova v svetovnem pokalu prvič preizkusila tudi v hitrih disciplinah, v katere so mlade tekmovalke v slovenski reprezentanci doslej (pre)malo usmerjali in jih spodbujali. S strokovnjakom Marjanom Černigojem, ki je pred začetkom okrepil reprezentanco, so se dekleta začela spoznavati z zahtevnimi tereni. »Prvič smo se bolj resno lotili treninga hitrih disciplin, ki nam je v preteklosti močno manjkal. V tej sezo-t—a ni sem se še spoznavala s smukaškimi progami in se učila, zdaj pa bo lažje. Večkrat ko presmučaš teren, lažje napreduješ,« meni Robnik- ova, ki sije samozavest in točkovno bero dvignila tudi s 15. mestom s superkombinaciji v St. Moritzu. Dobro je tekmovala tudi v superveleslalomu in doživela krstni nastop v smuku za svetovni pokal v Cortini d'Ampezzo. Kot pravi, se dobro počuti tudi na daljših smučeh, pa tudi vratolomnih strmin in hitrosti je ni strah. Dih je vsem zvestim navijačem jemala zlasti na svetovnem prvenstvu v Val dTseru v Franciji. Zaprisežena veleslalomistka je namreč obetavno presmučala smukaško preizkušnjo superkombinac-ije. V zgornjem delu proge je bila celo četrta najhitrejša, v spodnjem pa storila napako, ki bi jo kmalu lahko tudi stala uvrstitve. »Težko je doseči dober rezultat, ko se šele spoznavaš s hitrimi disciplinami. A na SP sem predvsem v superkombinaciji smučala zelo dobro in dokazala, da sem tudi v smuku lahko konkurenčna ostalim smučarkam.« KONEC ENE SEZONE POMENI ZAČETEK NOVE Če je bila v decembru in februarju v najboljši formi, se konec tekmovalnega obdobja ni iztekel po njenih željah. Finale svetovnega pokala v Areju, kjer je drugič smučala med 25 najboljšimi veleslalomistkami sveta, je zaznamovala poškodba ahilove tetive. »Za mano je težka sezona. Tekmovala sem v vseh disciplinah, na vseh veleslalomskih tek- mah in dva tedna preživela na SP, kar mije pobralo veliko energije. Na koncu iz sebe nisem iztisnila svojega maksimuma. Ravno zato želim biti v prihodnje še bolje kondicijsko pripravljena. Čaka me tudi olimpijska sezona, v katero želim štartati čim bolje pripravljena,« je Robnikova z mislimi že v prihodnosti. V naslednji sezoni si tako želi predvsem napredovati v hitrih disciplinah, v veleslalomu pa se počasi priključiti prvokategornicam. Slalom bo zaenkrat pustila malce ob strani in prednost dala disciplinam, v katerih bo uspešnejša. Veliki rezultati niso nikoli doseženi naenkrat, temveč z nenehnim napredovanjem, korak za korakom, dvigajoča se krivulja uspehov pa nenehno kliče po višjih pričakovanjih. Mateja Robnik si pred mnogo leti, ko seje kot smučarka še kalila na »Jerovčkih njivah« nad Lučami, najbrž ni niti predstavljala, da bo nekoč konkurenčna najboljšim smučarkam na svetu, da se bo na svetovnem prvenstvu v dveh disciplinah uvrstila med najboljšo petnajsterico. Danes jestem zadovoljna, a poseči želi še višje. Je že tako, da so sanje male nadobudne smučarke eno, cilji vrhunske športnice pa drugo. Ena je sanje že uresničila, druga jih utegne še kmalu... Špela Robnik MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE I Banana Yoshimoto: Adijo, punca Cugumi je zlobna, neolikana in grdih besed, sebična in pretkana razvajenka. Njena sestrična Maria je morda edina, kiji bolehna najstnica zaupa. Kaj bo še ušpičila? Ob koncu, ko je že davno prešla svoje fizične sposobnosti, je imela smrt človeka za nekaj manj hudega, kot je smrt njenega ljubljenega psa. Ljubezen in odraščanje v letoviškem mestecu spremljajo zvoki morskih valov. To poletje je bila Cugumi prelepa. Ob Cugumi pomislimo na stvari, ki niso pogojene le kulturno, geografsko ali osebnostno, ampak so nekako univerzalne in, to je očitno, zadevajo vsakega od nas: življenje, smrt in podobno. Usoda Cugumi je fauufta VoJtinuoTo m AOUO, I -punca ftWo«.«. im •5:5-.V pravzaprav notranja usoda vsakogar izmed nas, in doživljamo jo vedno znova. Tomo Virk Na Zlati lisici so Matejo spodbujali oče Janez Robnik (z leve), mlada smučarka Kristina Kramer Kokalj, ki v Mateji vidi veliko vzornico, in babica Marija Robnik (foto: Marija Šukalo) ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE Visok poraz na domačem terenu Velenjčanke so spomladanski del začele z dvema porazoma proti vodilnima ekipama lige. To samo po sebi ni nič tragičnega, vsekakor pa vpliva na razpoloženje v taboru »knapinj«. Slovenjgradčanke so proti Velenjčankam na zadnji tekmi v osmi minuti vodile že z dvema zadetkoma. Na srečo so se »knapinje« zbrale in do polčasa vzpostavile ravnotežje na igrišču. Korošice so povedle s tremi zadetki v 50. minuti. Kanček upanja je domači enajsterici vlila reprezentantka, Lučanka Monika Robnik, koje dvajset minut pred koncem znižala izid in si na ta način na najboljši način čestitala za osemnajsti rojstni dan. In ko so vsi pričakovali nov zadetek Rudarja, seje ponovila zgodba iz začetka srečanja. Nova dva prepoceni dobljena zadetka in zaslužena visoka zmaga Slovenj Gradca. Na lestvici vodi Krka pred Slovenj Gradcem in Pomurjem. Rudar Skale je šesti. V naslednjem kolu Velenjčanke gostujejo v Mariboru. Selektorka slovenske mladinske reprezentance Petra Mikeln je za prihajajoče kvalifikacije v reprezentanco poklicala tudi dve igralke ŽNK Rudar Škale. Lučanka Monika Robnik in Šmarčanka Maja Bric bosta za reprezentanco debitirali 23. junija v Nišu proti reprezentanci Srbije. Monika Robnik je tudi na širšem spisku A reprezentance, ki bo letos pričela kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2011 v Nemčiji. Slovenija je v skupini z reprezentancami Italije, Portugalske, Finske in Azerbajdžana. Nobenega dvoma ni, da bo ta osemnajstletni nogometni biser iz Krnice igral pomembno vlogo v najboljši slovenski selekciji. Selekcija deklic U-14 seje pretekli vikend udeležila močnega mednarodnega turnirja v Murski Soboti. Dekleta so igrala odlično in s šestimi suverenimi zmagami osvojile turnir pred ŽNK Maribor in Agrarnom iz Zagreba. Najboljša igralka turnirja je bila Mozirjanka Maruša Sevšek, najboljša vratarka pa Alma Pijukovič, obe ŽNK Rudar Škale. Matjaž Kovač ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem gasilcem in domačinom za vso pomoč pri gašenju požara v Tiroseku dne 21.3.2009. Družina Osolnik in Košar Naročnik objave: Rafael Osolnik, Tirosek 21,3342 Gornji Grad MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica I04c, 3326 Topolšica - IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in G_ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA Te,~- Sfl Glasba - je melodija srca, ki pa še ni bila izpeta... ZAHVALA Franjo VRSNIK p.d. Slapnikov (I9.4.I949 - 10.3.2009) Iskreno zahvalo dolgujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih bili z nami in ga v tolikšnem številu spremljali na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevke v cerkvi. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru in gospe Simoni, Habrovim fantom, gospe Valči za poslovilne besede in citrašu Karliju za ganljive melodije ob slovesu. Žalujoči njegovi ČRNA KRONIKA • VINJEN MOTORIST Mozirje: 16. marca ob 20.35 uri je patrulja mozirskih policistov pri kontroli prometa zaustavila voznika kolesa z motorjem. Rezultat preizkusa alkoholiziranost je bil 0,57 mg alkohola v litru izdihanega zraka, Odrejeno mu je bilo pridržanje do iztreznitve. • ZANETIL POŽAR Tirosek: 21. marca okoli pol tretje ure zjutraj je vTiroseku v bližini stanovanjske hiše prišlo do požara. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje neznani storilec namerno zažgal okoli 5 m3 bukovih drv. Posredovali so gasilci iz Nove Štifte, Gornjega Grada, Bočne Šmartnega ob Dreti in Radmirja. Požar so lokalizirali in pogasili. • DREVO PADLO NA VIKEND Nova Štifta: 21. marca okoli poldneva je močan veter na streho vikenda v Novi Štifti podri drevo. Poškodovano strešno kritino so odstranili domači gasilci. • KRŠIL JAVNI RED IN MIR Varpolje: 22. marca popoldan je znani moški kršil javni red in mir v stanovanjski hiši vVarpoljah. Policisti so mu za njegovo početje izdali plačilni nalog. • VINJEN POVZROČIL NESREČO Radmirje: 22. marca ob 23.25 uri je patrulja Policijske postaje Mozirje odredila pridržanje zoper vinjenega voznika osebnega avtomobila. Slednji je povzročil prometno nesrečo z materialno škodo na relaciji Ljubno ob Savinji-Radmirje, v njej je bii tudi sam udeležen. S preizkusom alkoholiziranosti je bilo ugotovljeno, daje imel 0,97 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Med obravnavo prometne nesreče je poskušal pobegniti s kraja dogodka. Stekel je čez travnik in skočil na nabrežino Savinje, kjer je bil prijet s strani policistov, nato so ga odpeljali v prostore za pridržanje. ZADKECKE M V Zadrečkih novicah piše, da so me že izvohali. SLEDI V SNEGU TOTALNA ZMEDA Po sledeh sodeč je na Menini medved ali pa ima Matjaž Lenassi v Alpini čudne posle. NASVET, KI NI ZA ODMET Naravovarstveniki zaenkrat še ne vedo, ali gre na Menini za medveda ali medvedko. Predlagamo jim, da pozorno spremljajo časopisje. Če bodo prebrali, da je prestrašila nič hudega sluteče sprehajalce, je medvedka, če pa jih bo prestrašil, je pa medved. Nasvet je zastonj in za še kakšna vprašanja smo vedno na razpolago POPRAVEK OBVESTILA V prejšnji črni kroniki smo zapisali, da je v vikend na Menini vlomil medved. Tokrat to informacijo popravljamo. Kosmatinec ni nič kriv. Vlom je prijavila žena moža, ki je napravil razdejanje v vikendu, ko je iskal odpirač za steklenice. Ženska, ki išče atleta, si naj ne umišljuje pisarniškega človeka. Jani sredi noči sredi ceste naleti na golega Naceta. “Ja, kaj se je pa s tabo zgodilo?” “Ne boš verjel. Ravno sem se ljubil v postelji z žensko, ko je znenada pridrvel nek razjarjen moški v spalnico, začel je razbijati pohištvo in se drl, da bo storil nekaj, kar bi moral že zdavnaj...” “Kaj pa je imel v mislih?” “Ne vem točno, najbrž pa s tem ni mislil, da se bo vpisal v kak kuharski tečaj. Skratka, ucvrl sem jo skozi okno, kakor hitro sem mogel.” “Obleke pri tem nisi pograbil?” “Kakor vidiš, sem gol kot ob rojstvu. Kdo bi ob tem mislil na obleko. Bežal sem na življenje in smrt, bežal, bežal, dokler se nisem spomnil, da sem bil pravzaprav ravno tokrat doma z ženo.” “Kaj? Pozabil si, da si pri ženi in ne pri ljubici?” “Stara navada - železna srajca, zdaj pa še za srajco ne vem, če mi bo jo dala nazaj.” MALI OGLAS Po znižani ceni prodamo večje število zdravkomatov. Ministrstvo za zdravstvo In kje pravite, da ste nazadnje videli medveda? C--\ 24 Cvetke k koprive VRATOLOMEN SKOK S SREČNIM ZAKLJUČKOM Pavel Pukart, nekdanji dolgoletni predsednik Smučarsko skakalnega kluba Ljubno: »Tako dolgega skoka v Planici gotovo ne polni niti komentator dr. Andrej Stare. V Planici sem skočil, vzel s sabo tale kup snega in tako doskočil v telemark šele na Ljubnem.« ROŽCE IN NAGRADA Vinko Möderndorfer, prejemnik čaše nesmrtnosti/velenjica 2009 (desno) poslancu Jakobu Presečniku: »Veste, Jakob, pesniki in politiki smo si precej podobni. Vsi radi parafraziramo in sadimo rožice, na koncu pa nas čaka nagrada.« NOVA, PA ŽE PRVA VIOLINA Slavko Bojnec, vodja ansambla Akuvox: »Sem rekel, da moramo imet' eno žensko v ansamblu. Lepši smo, boljši smo, pa še prvo pomoč na terenu obvlada.« Portal Saviojske doline MINI SLOVARČEK: LEBRUN- francoski slikar- Charles ATBASAR- mesto v Kazahstanu COOMA- mesto v Avstraliji ŠOTO- Honduraški politik- Marco TAKA- denarna enota v Bangladešu OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 14. številki SN ' Tel: °3 839 25 9°'9Sm: °51 640 590 ime in priimek vabi na brezplačno CINDI delavnico o zdravem načinu življenja in dejavnikih tveganja (zvišan holesterol, krvni tlak in sladkor) NAROČ. ŠT. naslov : Predavanje bo izvedla Maja Gosar. Predavanje bo v torek, 31. marca 2009, ob 18. uri v prostorih gasilskega doma Nova Štifta. Vljudno vabljeni! Napovednik dogodkov • Petek (27. marec), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Laž in njen ženin________________ • Petek (27. marec), ob 17.00. Prostori strelskega društva Mozirje 9. krog strelske lige z zračno puško________________________ • Petek (27. marec), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Ekološko-izobraževalno predavanje Kemikalije v vsakdanjem življenju________________________________________ • Petek (27. marec), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Polfinalna futsal tekma KMN Nazarje Glin: KMN Ptuj Aba Saš • Sobota (28. marec), ob 9.30. Golte Odprto državno prvenstvo v karvingu_________________________ • Sobota (28. marec), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Koroška (mladinci)_______ • Sobota (28. marec), ob 16.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji 10. območno srečanje otroških folklornih skupin____________ • Sobota (28. marec), ob 19.30. Dom Kulture Velenje Opera Teharski plemiči______________________________________ • Nedelja (29. marec), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Rogla (mladinci)_________ • Nedelja (29. marec), ob 14.00. Gmajna Radmirje Prireditev za starše • Nedelja (29. marec), ob 15.00. Osnovna šola Lepa Njiva Proslava ob materinskem dnevu _______ • Nedelja (29. marec), ob 15.00. Kulturni dom Bočna Koncert ob materinskem dnevu • Sreda (1. april) ob 17.30. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Laž in njen ženin ŽIVALI - PRODAM Teličko simentalko, cca. 140 kg, prodam; tel. 583-12-28. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ter bikce in teličke mesni tip nad 100 kg; gsm 031/ 533-745. ŽIVALI-ODDAM-PODARIM Dobrim ljudem oddam psa mešančka, starega 5 mesecev; gsm 040/323-816 -popoldan. Podarim mlade psičke v Primožu pri Ljubnem; gsm 051/413-537. DRUGO - PRODAM Žagovino in suha drva prodam; gsm 031 / 585-735. Prodam računal, komplet: monitor, miška, tipkovnica in računalnik, cena 170 eur; gsm 041/364-124. Prodam kotno sedežno iz umetnega usnja - črna barva, ugodno; gsm 041/467-150. Prodam lesen igralni stolp + gugalnico; gsm 041/711-988. Prodam fantovsko obleko za prvo obhajilo; gsm 041/283-318. Prodammoderno fantovsko obleko za birmo (št. 176, črne barve); gsm 031/783-431. Prodam motoristično čelado Schubert (preklopna), skoraj nova; gsm 041 /324-409. Okrogle silažne bale ugodno prodam; tel. 583-10-91. Ugodno prodam silažne bale; gsm 041 / 894-351. Prodam rotacijsko kosilnico SIP 170 D na tel. št. 03/58-35-273. Prodam okrogle bale (250 eur) ali menjam za bukova drva; gsm 041/ 793-530. Oreh 0,5 kubika, v hlodu, nezrezan, premer 30 do 60 cm, prodam; gsm 031/393-516. Prodam koncertni klavir, dunajske izvedbe, star več kot 130 let, rjave barve, ohranjen, uglašen. Cena 3.000 (možen dogovor za nižjo ceno); tel. 031 /591 -011. Prodam otroški voziček, kombiniran, za 50 eurov (je za očistit); tel. 031/419-945. DRUGO - KUPIM Kupim strojene, sive zajčje kože; gsm 041 / 491-060. Kupim bukova drva za kamin/zrezana 33 cm, zložena na paleto, cca. 3 m3; gsm 031/393-516. Kupim smrekovo celulozo (vrhi) za drva, cca 40 m3, plačam takoj; gsm 041/217-785. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. KAKŠNO KOLO JE PRIMERNO ZAME? Vprašaj osebo, ki o kolesih razmišlja 24 ur na dan. Pokliči Filipa na 040/431-591! Skupaj bosta našla rešitev. GT modeli 09 so že na zalogi. Proces - PDF; Brezje 9d; 3330 Mozirje; Filip Pavlin. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p, Ljubija 95,3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. DRUGO - ODDAM Oddam kiperbuš (peč na trda goriva); gsm 041/216-481. Oddam uporaben betonski vrtni kamin; tel. 839-52-23. Oddam 2 pograda brez vzmetnic, smuči -100 cm, pancerje; gsm 070/222-993. VOZILA-PRODAM Prodam R clio 1,5 dci, 01/2005, 81.000 km, 60 kW, klima; tel. 839-50-14; gsm. 031/642-353. Prodam R-5, let. 1993, rdeče barve, cena po dogovoru; gsm 031 /334-653 ali 041/ 423-331. Prodam polo 1.0, letnik '97,180.000 km, cena po dogovoru; gsm 041/783-596. Prodam golf 1.4 bencin, let. '96, možna menjava za bukova drva; gsm 070/875-767. NEPREMIČNINE V najem vzamem njivo na relaciji Rečica ob S. - Ljubno; 041/429-775, Iščem enosobno stanovanje v Gornjem Gradu ali Mozirju; tel. 584-36-98. Parcelo vMozirju, 899 m2, prodam - zazidljiva, ravna, sončna.,; gsm 031/741 -954. OSEBNI STIKI iščem dobro situiranega vdovca, brez otrok, starega od 60 - 70 let; gsm 040/ 844-313 - dopoldan. Oglasi Tutela- MT KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče habit, .nepremičnine HABIT d.o.o., Kersnikova 11, 3320 Velenje Kontakt: Dejan Goršek Gsm: 041 66 52 23 Posredovanje, prodaja, odkup nepremičnin •LOKACIJA: TOPOLŠICA •VELIKOST;80 m2 PRODAMO HIŠO •VELIKOST PARCELE: 4600 m2 • ETAŽNOST: K+P+M •STAROST: 1954 •CENA: 75.000.00 EUR DODATNI OPIS: Prodamo manjšo hišo nad Topolšico. Hiša je v treh etažah: v I. etaži sta dve kleti (24 m2), v II. etaži je predprostor, kopalnica kuhinja z jedilnico m bivalna soba (39,97 m2): v lil. etaži je podstrešna sobica (7.5 m2). Zemljište je večji de) stavbno(3850 m2), 800 m2 je kmetskega zemljišča Na parceli je lesena drvarnica in lesena garaža S parcele je PRODAMO NOVOGRADNJO •LOKACIJA:ŠMARTNO OB PAKI • VELIKOST: cca 140 m2 • VELIKOST ZEMLJIŠČA: cca 600 m2 •ETAŽNOST: 2ETAŽE • STAROST: NOVOERAONJA •CENA. 118.000,00 EUR DODATNI OPIS: Prodamo enostanovanjsko hišo na sončni lokaciji (2 km do Šoštanja 4 km do velenje, 15 mm do avtoceste MB-U), zgrajeno do tudi gradnja na ključ. več na http://www,nepremičnine,habit.si Jubilejno praznovanje www.60let.si Možnost nakupa no 60 varnih obrokov Trgovec leta 2008 Pri Volkswagnu praznujemo 60. obletnico in vam ob nakupu podarjamo dodatne jubilejne popuste za omejeno število vozil in modelov Golf Plus ULTIMA. Ostali modeli iz zaloge pa so sedaj na voljo po ultimativno majčkenih cenah. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Skupna poraba: 5,4 - 5,61/100 km. Emisije C02:144 -159 g/km. Število vozil in modelov v ponudbi je omejeno. Slika je simbolna. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121 KBE OKENSKI SISTEMI V f X ■ 84 Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VHODNIH VRAT, - kratka čakalna doba SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET... UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! KRIŽARJENJE OKROG SOSEDOVEGA ŠKORNJA (J) Bari - mesto, kjer počiva največji dobrotnik otrok Piše: Andrej Klemenak Po celonočni vožnji iz Benetk, od koder bomo izpluli, bomo drugi dan križarjenja pristali v Bariju, drugem največjem mestu v južni Italiji. Bari je pomembno pristaniško mesto ob Jadranskemu morju in glavno mesto istoimenske province v deželi Apulija. Hkrati je tudi pomembno kmetijsko, industrijsko in predvsem trgovsko središče širšega zaledja. Zgodovina Barija je neločljivo povezana s pomorstvom. Po izročilu naj bi mesto ustanovili Iliri, nato je biio grška kolonija, kasneje pa so Rimljani preko tega pristanišča prevažali vino in žito. Bari je bii središče bizantinske nadoblasti v južni Italiji, zelo pa seje razvil v srednjem veku pod Normani in Hohenstaufovci. Z ogledom mesta bomo začeli v Na križarjenju okrog Italije od 22. do 27. novembra, na katerega vas vabimo skupaj s Savinjskimi novicami ob njihovem 40-letnem jubileju, si bomo ogledali štiri čudovita in nadvse zanimiva sredozemska mesta: Bari, Krf, Valletto in Neapelj. Da bi vam olajšali odločitev, če še niste prepričani, ali bi se nam pridružili, bomo v prihodnjih šestih številkah Savinjskih novic predstavili vsa štiri omenjena mesta, ladjo Costo Ser-eno, s katero bomo pluli, in turistično agencijo Pozejdon, ki bo poskrbela za organizacijsko plat vašega nepozabnega letovanja. Bari je že od nekdaj neločljivo povezan s pomorstvom pristanišču in se mimo številnih arheoloških spomenikov skozi ozke srednjeveške ulice sprehodili do POZEJDON TURIZEM Grajski trg 15,2327 Rade NAGRADNA IGRA KRIŽARJENJE OKROG SOSEDOVEGA ŠKORNJA V šestih zaporednih številkah Savinjskih novic bomo objavili kupon z vsakokrat drugačnim nagradnim vprašanjem. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo vsak teden izžrebali tri dobitnike praktičnih nagrad, vsi poslani kuponi pa bodo na koncu sodelovali v velikem finalnem žrebanju, kjer bo najsrečnejši prejel glavno nagrado - brezplačno križarjenje za eno osebo Okrog sosedovega škornja od 22. do 27. novembra 2009. Podrobna pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.savinjske.com . IR e je tu nagradno vprašanje št. 1: Kako se imenuje svetnik, ki je pokopan v baziliki v italijanskem mestu Bari? Odgovor na nagradno vprašanje napišite na kupon št. 1 in ga nalepite na dopisnico ali razglednico ter najkasneje do torka, 31. marca 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. - I40"* ^»ojte*^ bazilike sv. Miklavža. Za vse obiskovalce Barija, zlasti pa za otroke, je zelo zanimivo, da je tu pokopan dobrotnik sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki je bil škof v Miri v mali Aziji. Množice so ga občudovale zaradi njegove dobrodelnosti; oživil je tri umorjene otroke, podaril doto trem dekletom in večkrat obdaroval pridne otroke. Leta 1087 so mornarji iz mesta Bari vdrli v njegovo grobnico, jo oplenili in prinesli njegove posmrtne ostanke v Bari. Prebivalci mesta so tedaj zgradili novo cerkev. Praznovanje sv. Nikolaja se v Bariju vrši 8. maja. Verniki se pripeljejo s čolni molit pred svetnikov kip. Večer prej gre po mestu sprevod oseb, oblečenih v zgodovinska oblačila. Bazilika je sicer znana po pozlačenem stropu, škofovskem prestolu, zakladnici in muzeju, mi pa si bomo pod oltarjem ogledali truplo sv. Nikolaja. Nadaljevali bomo do grajskega kompleksa Normanno Svevo, ki je bil zgrajen v času Rogerja II. v 12. stoletju. Občudovali bomo mogočno obrambno obzidje in številne stolpe, trenutno pa se v gradu nahaja zbirka Apulije, galerija in prostori za različne priložnostne razstave. Zanimive so predvsem zgodovinska, okoljska, umetniška in arhitekturna zbirka. V neposredni bližini gradu je katedrala sv. Sabina, ki je poznana zlasti po rozeti s fantazijskimi figurami. Iz srednjeveškega Barija bomo nadaljevali v novejši del mesta, kjer bomo občudovali mestno palačo in zgradbo znanega gledališča Teatro Piccinni, kije poleg gledališča Mar-gherita in Petruzzelli najpomembnejše v Apuliji. Bari je znan tudi po nogometu, saj je bilo leta 1990 v mestu odigranih nekaj tekem svetovnega prvenstva. Tukaj je tudi velik živalski vrt in univerzitetni botanični vrt. V središču mesta si bomo privoščili nekaj prostega časa, potem pa se bomo ob morju vrnili na lepotico Costo Sereno. Prihodnjič: Krf - mesto smaragdne barve Celje - skladišče D-Per 7/2009 Odgovor:. Ime in priimek: Naslov: Pošta: COBISS q Stari del mesta premore številne sakralne in arheološke spomenike OSREDNJA KNJ. CELJE