MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In upr e vat Maribor, Gosposka id. « / Telefon uredništva 3*40, uprave 3400 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po seniku / Ogleae sprejema tudi oglašal oddelek Jutra* v Ljubljani # PoStnl čekovni račun St. 11.406 19 JUTRA 19 te ne mislijo m razorožitev in ie nočejo Napade francoske vere v sporazum z Otalijo — Oster članek Uoyda Georgea — Mussolini operira s paktom štirih — Pertinax proti predlogu sira Simona Maribor, dne 19. oktobra 1933. tistega dne, ko je Eduard He; P h takrat še ministrski nrpdserlnik r. jn< veleposlanika v Rimu senator de ka oon Vplivi ameriškega in angleškega j'avnega mnenja zaradi posebnih interesov teh dveh držav in deloma tudi zaradi napačne poučenosti še vedno prej na strani Nemčije kakor Francije In njenih zaveznikov! Francija je tako v veliki meri sama je bil imenovan za francoske- kr,'va te£a> kar se je zgodilo. Ce ne bi bila popuščala napram Italiji, če se ne bi bila dala speljati Mussoliniju na led, Nemčija danes najbrže ne bi bila tako predrzna, kakor je.. Hitler računa čisto določno na direktno podix>ro Mussolinija ter na naveličanost Amerike in Anglije, ki sta s i t i reševanja evropskih zadev, ko vidita, da ni prave volje za resnični stiorazum in zato tudi ne nobenih realnih uspehov. Brez te zaslombe bi bil Berlin dosti bolj pohleven. In sedaj nastaja vprašanje, kaj bo storila Francija odslej? Bo še nadalje sama podpirala svoje lastno oslabljevanje in oslab- . , - takrat še ministrski predsednik re-ike Francije, ponudil na javnem sho-nii V ^0u'ousi Italiji pogajanja za skle-Prijateljstva, še bolj pa od Stesa, ko ga meri V 611e.k se pr^ela v evropskih lo .narodnih odnošajih zmeda, ki je ram Parizu, drugo, hujskaško dobrapram Berlinu. Fašistična Italija je na p vedela, da se Nemčija pripravlja iti Pustitev razorožitvene konference kat a izstop iz Društva narodov. Ne-io, j1 ?redo celo še korak dalje In trdili,’ a Ie Mussolini sam skuhal to kašo tia t*1” Svet°val Hitlerju eksodus, da bi kute3 na^n razbil Društvo narodov, v siij r*eni sta Francija *n Anglija močnejši kate spravi* vse P°d pakt štirih, v stva, da se bo morala Franclja na vseh bodočih konferencah, ki bodo še razpravljale o razorožitvi, 'boriti z vsemi onimi delegati, ki bodo poskušali vsiliti oziroma podtakniti Franciji nekak sporazum v duhu načrta sira Simona. Zato bi bilo najboljše — končuje Pertinax — prekiniti vse nadaljnje razgovore o tem vprašanju in že sedaj poudariti, da načrt angleške ga zunanjega ministra sira Simona povsem nasprotuje v svoji sedanji obliki interesom francoske narodne obrambe. LONDON, 19. oktobra. Berlinski dopisnik »Daily Maila« je imel razgovor z nemškim državnim kacelarjem, ki je med drugim obžaloval nesporazum, ki je nastal med Londonom in Berlinom. Nemčija želi, da bi se staro angleško-nemško prijateljstvo zopet obnovilo. Na vprašanje, ali hoče Nemčija novo vojno, je kancelar odgovoril, da ni v vsej Nemčiji niti enega človeka, ki bi si želel ponovno oborožene borbe. Voditelji nemškega narodnega socializma so skoraj brez izjeme ležali med svetovno volno v strelskih jarkih in zato dobro vedo, kakšne žrtve so bile naložene narodu. Z ozirom na Francijo je Hitler izjavil, da želi Nemčija z njo sporazum, ki ga more skleniti le narod z ozirom na svojo čast. Če se zatrjuje, da je Nemčija danes oborožena, je to otročarija. Če poseduje Nemčija v tujini res kake municljske tovarne pod nemškim vodstvom, lahko to kontrolira inozemstvo igraje. Kdor je bil v vojni, pač dobro ve, kako ogromne množine municije potrebuje že en sam armadni zbor. Kako pa naj si v primeru vojne Nemčija preskrbi te silne množine? Nemčija Ima danes le smešno malenkostno Število lahkih poljskih topov. Obisk dr. Beneša pri dr. Dolifussu Ijevanje svojih zaveznikov, ali bo že en- VELIKI VARNOSTNI UKREPI NA DUNAJU. O RAZGOVORIH NI URADNE- GA POROČILA. krat spoznala, da je prav za prav vir vsega zla v Evropi Mussolinijeva Italija, ne Hitlerjeva Nemčija? Cent ra-j DUNAJ, 19. oktobra. Včeraj dopoldne 1 a za vse intrige je R i m, Berlin je samo je prispel na Dunaj češkoslovaški zuna-filiala! Če bo Francija kmalu to spo- nji minister dr. Beneš, ki ga je sprejel znala, potem bo eksodus Nemčije morda blagoslov, kajti konec bo več ko enoletnega avanturizma; pričela se bo zopet edino zdrava politika iskrenega zavezništva, ki bo na mah silno okrepila Francijo in njene zaveznike Poljsko, Češkoslovaško, Romunijo, Jugoslavijo, Belgijo na kolodvoru zvezni kancelar dr. Doll-fuss v navzočnosti mnogih vodilnih avstrijskih višjih uradnikov in diplomatov. Navzoči so bili tudi češkoslovaški poslanik Firinger, jugoslovanski odpravnik poslov Stankovič in romunski poslanik Bredecianu. Dr. Beneš se je zelo prisr- Vsm*11 b<’ bila Francija osamljena ali mu Problemu. To je-tudi privedlo Ev-L; . Pot'snjena na drugo ali tretje mesto. ropP *!a skrajno mejo nove vojne.« Dr -Va bi 0Stala v rokah Italije. — iz a USlVo aar°d°v je Italiji trn v peti v n: 1 razlogov, radi moči, ki ga ima in Jr111 Francija, kar smo že omenili, 'ih jacb so°dloČanja srednjih in m.a-Čj]e dr^av> zaradi njegove demokrati-tiidi Ire(I'tve- Mussolini bi rad uveljavil t°de 'f evropski mednarodni politiki me in druge. Zato preč od Rima! K bloku1 eno pozdravil z dr. Dollfussom in osta-zaveznikov! LONDON, 19. oktobra. Lloid George je napisal v listu »News Chronicle« članek pod naslovom: »Neizpolnjene obljube«, v katerem se bavi z raz-orožitvenim vprašanjem in skuša s svojo znano brezobzirnostjo dokazati, da se vse države sploh ne mislijo in nočejo razorožiti. »Bil bi že skrajni čas, da se je našel nekdo, ki je zaustavil razorožitveno konferenco. Že več let se v Ženevi ni delalo nič drugega, kakor tratilo čas z razpravami o nepotrebnih predlogih z edinim ciljem izogniti se razorožitvene- e Iašizma. Hotel bi, da bi postale bj diktatorice. Če bi se to zgodilo. foVn..da,a takoj izvesti tudi revizija ml-Avstr-- Po?Iodb v k»r}st Italije, Nemčije, rije ,Je’ Madžarske, Albanije in Bolga-fiakt er ]e pa tu Društvo narodov, je Hetri"s ih daleč v ozadju in je revizija WLf°«a. Spiritus movens vseh fa-Veda PHzadevanj v tem pravcu je selil cel2?06* sovraŠtvo do Jugoslavije haša e ma'e antante. Pri tem se za-K tvcda na to, da se Združene dr-deve n everne Amerike v evropske za-sled u bodo vmešavale in da bo napo-IiHU' a . h bo intrig dovelj, opustila 'h se nRIiia svojo posredovalsko ulogo ^Uti|Un^abtli*a na sv°ie otoke. Da njeni ^ej0 ]7.nis° Popolnoma brez podlage, ka-bpliti^ 'aV(r ra/nih ameriških in angleiških 'v‘ana °v m članki novinarjev. Neprikri-nač taka, da je vsaj del RIM. 19. oktobra. Mussolini intenzivno nadaljuje svojo akcijo za sklicanje konference štirih velesil. Kakor se doznava z merodajnega mesta, naj bi se sestali vsi štirje zunanji ministri v Stresi ali kakem drugem me' Urni navzočimi, nato pa se je odpeljal na češkoslovaško poslaništvo. Sledil je obisk pri dr. Dolifussu in zveznem predsedniku Miklasu. Po intimnem kosilu v ožjem krogu je imel dr. Beneš vse popoldne važne razgovore z diplomati, državniki in gospodarstveniki, ob 17. uri pa se je z brzoviakom odpeljal v Prago. Policija je odredila nenavadne, izredno obsežne in ostre varnostne ukrepe na kolodvoru in v mestu, ker so obetali prirediti hitlerjevci velike demonstracije proti dr. Benešu zaradi preganjanja na Češkoslovaškem. Namen dr. Beneševega obiska Je bila predvsem ureditev medsebojnih trgovinskih odnošajev, nato pa razprava o srednjeevropskem problemu. Dr. Beneš je baje izjavil, da bi mogel služiti italijan- ski podonavski memorandum z nekaterimi korekturami za podlago nadaljnjih pogajanj. Po informacijah lista »Prager Tagesblatta« sta se dr. Dollfuss in dr. Beneš mimo gospodarskih vprašanj ba-vila predvsem z eventualno skupno fronto obeh držav pri pobijanju narodnega socializma oziroma hitlerjevstva. List je mnenja, da je borba Avstrije proti nemškemu narodnemu socializmu njena notranja zadeva in da se zato Avstrija ne bo spuščala v tem pogledu v nobeno kooperacijo s kako drugo državo. Vidik?, s katerih se borita Avstrija in Češkoslovaška z nemškimi narodnimi socialisti, so si popolnoma nasprotni in različni. DUNAJ, 19. oktobra. Ob enakih varnostnih ukrepih, kakor je včeraj dopoldne prispel, se je ob 17. uri dr. Beneš zopet odpeljal z Dunaja. Peron je bil razdeljen v dva dela, in sicer je bil prvi del rezerviran za občinstvo, drugi pa za dr. Beneša, ki se je odpeljal s posebnim vlakom, obstoječim iz lokomotive, službenega voza in salonskega voza v Prago. Ob slovesu je bil navzoč le zvezni kancelar dr. Dollfuss z državnim tajnikom dr. Karvinskim. ker je dr. Beneš izrecno želel posloviti se v čim ožjem krogu. Mlin t Gombos in Kanya v Sofiji POZDRAV »SORODNEMU NARODU«. SOFIJA, 19. oktobra. Madžarska mi- stu v severni Italiji. Italijanska vlada nistra Gombos In Kanya sta dospela ho razposlala uradna vabila na to konferenco šele po končanih diplomatskih predrazgovorih, ker gre tudi za to, da se za to konferenco zainteresirajo Združene države, kar pa je po predvčerajšnji izjavi Normana Bavisa močno dvomljivo. PARIZ, 19. oktobra. V včerajšnji številki lista »Echo de Pariš« se bavi Pertinax s položajem v Društvu narodov in naglaša, da francoski zunanji minister Paul-Boncour po najnovejših dogodkih popolnoma soglaša z načrtom angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona. Tako stališče Paula-Boncourja — pravi Pertl-nax — je neumestno, ker kažejo dej- včeraj v spremstvu madžarskega poslanika v Sofijo. Madžarske državn. sta pozdravila na kolodvoru vladni predsednik Mušaiiov in vojni minister kot zastopnik kralja. Pri sprejemu so bili navzoči tudi turški in italijanski poslanik ter razni drugi odličniki. Gbntbds je pri tej priliki izjavil zastopnikom tiska svoje veselje nad tem, da je dospel v državo »sorodnega naroda«, s katerim je bila Madžarska vedno v zelo dobrih odnoša-jih. Tudi ni med obema državama prav nobenih političnih niti drugih sporov. Gombos pričakuje, da se bodo po njegovi vrnitvi odnošajl med obema državama še bolj poglobili, in to predvsem v gospodarskem oziru. Madžarske goste je Bilo k svudal povabil v Sofiji na kosilo zunanji minister. Popoldne pa so nadaljevali pot v Carigrad ib Ankaro, DELO NARODNE SKUPŠČINE. BEOGRAD, 19. oktobra. Z jutriSnjirr, dnem bo narodna skupščina otvorila svoje redno jesensko zasedanje. Na današnji seji, Id ie bila posvečena tekočin’ zadevam. ^ din*** «**tf ufMMTAirvr ^ t • sr ima. vPC. X. Nato je razpravljal imunitetni odbor o nekaterih zahtevah po izročitvi narodnih poslancev rednim sodiščem in je ugodil zahtevam le v dveh primerih. KLJUKASTI KRIŽI V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 19. oktobra. Včeraj dopoldne so neznani storilci pomazali vso vseučiliščko zgradbo od znotraj in zunaj s kljukastimi križi. Policija jih doslej še ni izsledila. SNEG V ALPAH. DUNAJ, 19. oktobra. V Centralnih AL pah je vso noč snežilo. Sneg pa je pobelil tudi vse vrhove Karavank. Tempera- Dnevne vesti Poziv in prožnja Rdečega križa Letošnji septembrski nalivi so povzročili v nekaterih pokrajinah naše banovine velike poplave, ki so spravile prebivalstvo prizadetih krajev v obupen položaj. Ljudje so utrpeli ne samo nepopravljivo škodo na nepremičnem imetju in na poljih, temveč je ta uiina mnogoterim uničila tudi vse poljske pridelke, živila in obleko, tako, da so si jedva rešili golo življenje. Te pogubne poplave so najhuje prizadele kraje v okrajih Kočevje (Struge, Loški potok), Logatec (Planina, Cerknica), Kdo ima volilno pravico pri volitvah v Delavsko zbornico. Pri volitvah v Delavsko zbornico smejo glasovati vsi nameščenci in nameščenke ter delavci in delavke, ki so bili obvezno zavarovani pri bolniških blagajnah ali pri Pokojninskem zavodu do 16. avgusta t. 1. Vsi, ki so vpisani v volilnem imeniku in jim je s tem zagotovljena volilna pravica. Volilno pravico imajo tudi oni delavci in delavke ter nameščenci in nameščenke, ki so od 17. avgusta naprej ostali brez službe. Vsi volilni upravičenci morajo voliti le pri svojem krajevnem volišču, to je v kraju, kjer so bili zaposleni do 16. avgusta. Seznam krajevnih volišč v Ljubljana (Barje), Krško (polje med Sa-I Mariboru, ki jih ie osem. bomo objavili vo in Krko), Brežice (Dobova) in Celje (okolica). Prihajajo pa še vedno vesti o nastalih škodah in izgubah v drugih okrajih. Mnogo prebivalstva nima sedaj primernih stanovanj, nedostaja jim posteljnine, obleke in živil, da žive takorekoč iz rok v usta od darov, ki jim jih je dobavila za prvo pomoč podporna akcija, ki jo vršijo banovinski osrednji odbor za poplavljence s sodelovanjem Rdečega križa in krajevnih činiteljev. Vse doslej izkazane podpore pa še da-leko ne zadoščajo, da bi se po poplavah prizadeti mogli pred nastopom zime in pozimi zadostno prehranjevati. Potrebujejo zlasti živil, da se obvarujejo najhujšega zla: lakote! Večini prebivalstva Slovenije je deževje vsaj toliko prizaneslo, da so mogli letošnje poljske pridelke pospraviti. Do teh prebivalcev, ki jih poplave niso občutno prizadele, se obračamo sedaj z nujno prošnjo, da bi od prebitka svojih pridelkov nekaj podarili svojim pomanjkanje trpečim rojakom. na drugem mestu. Tudi je glavni volilni odbor določil za Maribor 6 obratnih volišč, v katerih bodo volili delavci in de lavke, nameščenci, nameščenke, ki so zaposleni v navedenih obratih. PREDSVEli n o N-tivi! Zastopnik za Jugoslavijo: P. L. Rosenfeld, Beograd, Zeleni venac. Iz banovinske službe. Pri banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru je imenovan za banovinskega uradniškega pripravnika diplomirani filozof Viktor Fabijan iz Ljubljane; v višjo skupino je pomaknjen banovinski arhivar pri okrajnem glavarstvu Maribor levi breg prof. Franjo Baš; za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cankova pa je imenovan zdravnik pripravnik dr. Ivan Kaukler iz Ljubljane. Poroke. V Mariboru so se v zadnjem času poročili: Vinko Šedlbauer, profesor glasbe in Vida Hinterlehnerjeva, učiteljica; Alfred Kos, meščanskošolski učitelj in Kristina Gajškova, gostilničarjeva hčerka; Zlatko Zej, učitelj in Marica Jugova, učiteljica; Ivan Teršavec, tovarniški sluga in Zofka Krojsova, tkalka; Ivan Kelbič, trgovec in Viljeoiina Auer-jeva, privatna namešČenka; Janez Čer-. nec, zidarski pomočnik in Marija Rupnikova, služkinja; Jakob Potočnik, stru gar in Terezija Merčnikova. šivilja ter Feliks Švare, viničar in Ana Kajšlerje-va. Bilo srečno! Od sobote, 21. oktobra impozantni velefilm Testament dr. Mabuse Mojstrsko veledelo režiserja Fritza Langa GRAJSKI KINO Smrtna kosa. Predvčerajšnjim je umrl v Zadru našemu znanemu javnemu delavcu in nacionalnemu borcu g. Brani slavu Mondiniju, lekarnarju v Slovenski Bistrici, njegov oče g. Dominik v starosti 73 let. Bodi ohranjen vrlemu možu časten spomin, težko prizadeti rodbini pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje! Izpraševalna komisija za posluževalce parnih motorjev. Za predsednika izpra-ševalne komisije za posl uiž evailce parnih motorjev in kotlovskih naprav pri banski upravi je imenovan banovinski tajnik Ivan Gračner. Nove orgle v stolnici. V nedeljo 22. t. m. bodo slovesno blagoslovljene prenovljene orgle v tukajšnji stolnici. TRIO tfjrtVtuikapL&HU. otlSZotfvtU' / Ženska volilna pravica za Delavsko zbornico se bode v nedeljo preizkusila. Udeležba ženskih volilk bo pokazala njih zrelost za volilno udejstvovanje. Številke bodo pokazale, ali je ženska emancipacija tudi že v zadostni meri napredovala. Pa neglede na zadevni pokret je stvarna potreba, da se ženske teh volitev polnoštevilno udeleže. Bodisi, da so ženske nameščene po pisarnah, tovarnah ali kjerkoli, služiti si morajo s svojim delom košček kruha kakor moški. Imajo torej iste zahteve in potrebe kot moški ter ne morejo ostati brezbrižne glede vodstva D. ki je zakonita zastopnica delavskega in nameščenskega sloja ter mu zamore radi zakonitih določil mnogo koristiti, razširiti ali pa nam vsaj obvarovati one pridobitve in pravice, katere srno si z velikim trudom pridobili. Združeni privatni nameščenci računijo na zavednost in čut solidarnosti svojih tovarišic, ki bodo v nedeljo z nami vred korakale na volišča in volila našo stanovsko listo plave barve. Volitve pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Nosilec druge kandidatne liste za občinske volitve pri Sv. Marjeti ob Pesnici g. Anton Šuman nam je poslal izjavo, v kateri nas obvešča, da je bila njegova lista pomotoma označena kot opozicionalna. Izjava se glasi: Podpisani Anton Šuman, posestnik v Voseku izjavljam, da sem odkar se politično udejstvujem, pristaš napredne stranke. Da ni prišlo pri nas do skupnega nastopa, so krive naše razmere. Kot nosilec liste sem pristaš JNS, kakor tudi vsi kandidati in namestniki priznavajo sedanjo vladno politiko. G. Ilešič je pred vpisom na listo podpisal izjavo, da ne bo nikoli več pristaš ljudi bivše SDS in priznal v celoti sedanjo državno ureditev. Vsi kandidati in namestniki so pošteni Jugoslovani in so med njimi tudi taki, ki so že pred osvoboje-njem delovali za ustanovitev kraljevine Jugoslavije. Zato odločno protestiram, da se nas označuje za opozicionalcc. An-tor Šuman, posestnik, 1. r. Konferenca obrtniških zbornic. V nedeljo bo v Sarajevu konferenca zastopnikov vseh obrtniških zbornic in odsekov, na kateri bodo razpravljali o posameznih določbah obrtnega zakona in o obveznem socialnem zavarovanju obrtnikov. Ciril-Metodova družba obvešča vse svoje odbornike, da bo plenarna odboro-va seja obeh podružnic v petek 20. t. m ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma z dnevnim redom: 1. Vprašanje slovenskih knjig. 2. slučajnosti. Radi aktualnosti prosimo za polnoštevilno udeležbo Odbor. Stalno ontizie gostilne Modrič je darovalo mestni pomožni akciji .300 Din namesto venca na pokojnega Josipa Modriča. Vodstvo pomožne ak>:i'p se darovalcem najiskreneje zahvaljuje! Maribor ima zopet rekord v drobni pisavi. Mariborski rekorderji v drobni pisavi se Ljubljančanom ne dajo. Z novim rekordom, ki ga je dosegel Ljubljančan Gabriel Usenik, je popolnoma za-temnela slava vseh dosedanjih drobno-piscev. Toda rekorderja Usenika je pošteno posekal mariborski dijak S. gimnazijskega razreda Rudolf Murko, ki je napisal na navadno dopisnico z navadnim peresom 35 strani iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem« v 316 vrstah z 58.956 črkami, torej za 5 vrst in 10.272 črk več kakor ljubljanski rekorder. Peti kongres Zveze mest. V nedeljo 22. t. m. bo v Novem Sadu 5. kongres Zveze jugoslovanskih mest, na katerem bodo med drugim zastopniki vseh naših mest razpravljali tudi o predlogu ustanovitve urbanistično-socialnega urada Zveze mest in o raznih drugih vprašanjih, ki se tičejo komunalne politike. Kongresa se bo udeležil tudi zastopnik mestne občine mariborske. Turistovska postojanka na Urški gori bo letos odprta in-oskrbovana samo še do vključno 22. t. m. Zimski obisk bo za domače člane dovoljen z izrecnim dovoljenjem mislinjske podružnice SPD, za člane drugih podružnic pa samo tedaj, če prevzame dotična podružnica, kateri član pripada, za obisk popolno odgovornost. Ustanovni občni zbor strelske druži, ne Košaki. V soboto 21. t. m. bo ob 20. uri v gostilni »Pri vešelem Frančku« na Aleksandrovi cesti v Krčevini ustanovni občni zbor Zvezne strelske družine Košaki. Občnega zbora naj se zanesljivo udeleže vsi doslej prijavljeni člani; iskreno vabljeni pa so tudi vsi prijatelji strelskega športa. Prav tako pa so vljudno vabljeni zastopniki vseh sosednih brat skih strelskih družin. Cercle francais. Odbor opozarja vse člane društva na koncert pariškega tria, Narodno gledali® ki ga bo priredila Ljudska univerza v soboto, dne 21. t. m. zvečer v veliki kazinski dvorani. Ker obetajo spored in imena umetnikov vsem ljubiteljem komorne glasbe izreden užitek, se nadejamo, da bo naše občinstvo tudi pri te priliki izkazalo svoje simpatije francoskim gostom. Svetotrojiške gorice nad Dolnjo Lendavo z najlepšimi pogledi na Medmur-ske in Slovenske gorice prav do našega Pohorja in K6banskega bomo obiskali na izletu v Prekmurje dne 22. t. m. Na najlepši razgledni točki stoji v sredi žlahtnih goric cerkvica Sv. Trojice in v njej je mumija madjarskega plemiča Hadika. Vse to bomo videli poleg življenja slo venskega vinogradnika na skrajni vzhod ni narodni meji. Prijave za izlet spreje tna »Putnik«. Amortizacija hranilnih knjižic poštne hranilnice. Prometni minister je odredil da mora poštna hranilnica izplačevati na račun stroškov za izvedbo amortizacije izseljeniških hranilnih knjižic in nagrad nih knjižic marljivih dijakov po 10 Din na vsako knjižico. Kino Union. Danes premiera »Pesem sveta«, svetovna senzacija, film. ki je dosegel do danes največji uspeh. Poje najboljši tenor sedanjosti Schmidt, znan po petju iz radia. Dejanje se vrši v Rimu in Benetkah- Poleg divnega petja prekrasni posnetki Rima in Benetk. Grajski kino. Četrtek in petek najvese lejša opereta »Hrepenenje 202«. Lep zelo zabaven film s prominentnimi igralci Mag do Schneider, Fritzom Schulzejem in H, Thimigoni v glavnih vlogah. Zabavno dejanje, krasno petje. V soboto se za čne zopet velika senzacija za Maribor »Testament dr. Mabuse«, velefilm zna menitega režiserja Fritza Langa. O tem veledelu piše kritika sledeče: »Testa- ment dr. Mabuse je eden najzaniimivej-šili filmov, kar jih je bilo napravljenih v zadnjih letih. To ni kakšen navaden film to je veliko delo velikega režiserja Lan ga. Ta film je bil napravljen z velikan skimi gmotnimi sredstvi: 25 milijonov dinarjev so znašali stroški produkcije« Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po i/kuišnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefovo« rpeiičice ori težkih pboleniih možganov iu hrbtnega mozga najtopleje priporočati. REF L TOAR. uri »Voda« vi Četrtek, 19. oktobra ob 20. red B. Petek, 20. oktobra. Zaprto. , . Sobota, 21. oktobra ob 20. uri »Roksi«> Znižane cene. -. Nedelja, 22. oktobra ob 15. uri ček Peter in kralj Briljantin«. Otro^ ^ predstava. Premiera. Ob 20. uri »K0 že v snegu«. . V nedeljo 22. t. m. bosta dve predsta* Popoldne vprizore kot prvo letosM? otroško predstavo Wiichnerjevo Pr£v." ljično igro »Pastirček Peter in kralj Fr* ljantin«. Vsebina tega dela je pravljična, poleg tega pa silno zabavna in polna komičnih prizorov. Mladi prijatelji sin el’a naj ne izostanejo! Režira H. Tornasic. Nastopijo Dragutinovičeva, Savinov3’ Gorinškova, Barbičeva, Gorinšek, vomik, Blaž in mali Mohor. Nabavite si pravočasno vstopnice! Večerna predstava bo Lowe-Jascheva opereta »Rože v snegu«. To delo si je radi svoje krasne muzike in divnih pevskih točk tak«# osvojilo občinstvo. Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojnik1 univerzitetnih ženskih klinik soglasni hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo. ker se lahko použije in se milo odprt3' joči učinek pokaže v kratkem času t>r®z neprijetnih stranskih pojavov. »Franz J0* šefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Četrtek 19. Četrtek 19» 1SVENGAUI VELIKA KAVARNA Prepovedan tisk. Državno tožilstvo * Zagrebu je prepovedalo prodajati in raZ' Srnjati knjigo »Izza kulisa jedne preš3' de« od Luja Novaka, ki je izšla v Zagr®* bu. Redni avtobusni promet na progi SO1 štanj—Slovenjgradec—Dravograd je z(j? pet vpostavljen. Promet opravlja P°P° noma nov avtobus. Službeni list dravske banovine objaVJ lja v letošnji 84. številki: Pravilnik ® opravljanju izpita za voznike m o toru13 vozil in o izdajanju vozniških listin; P°' jasnilo o iznašanju denarja v obmejne'1? prometu; odredba o imenovanju kotnisl' je za opravljanje izpita za posluževal? parnih motorjev in kotlovskih naprav’ odredbo o imenovanju komisije za opr3?' Ijanje izpita za posluževalce električn1'1 naprav; objave banske uprave o pobir®' nju občinskih trošarin v letošnjem in spremembe v staležu državnih in W novinskih uslužbencev na področju na” banovine. Živalske kužne bolezni. Po stanju t. m. se je v naši banovini pojavila svinj? ska kuga na 128 dvorcih, svinjska rde*1' ca na 51, šumeči prisad na 2, steklin3' konjske garije, perutninska kolera te. kuga čebelne zalege pa vsaka n3 dvorcu. Grajska klet: Danes pridejo svez morske ribe! Radio Ljubljana. Spored za petek f®' t. m. Ob 11.15: šolska ura: »Pot g^11, do kamenite posode«, predava ŽabkaI’ 12.15: plošče, 12.45: poročila; 13.00: d3?* plošče; 18.00: plošče; 18.30: kultur11? predavanje; 19.00 Sokolstvo; 19.30: **? leti za nedeljo; 20.00; prenos iz Zagr®' ba; 22.00: čas, poročila, radio-jazz; 23-konec. „ Napad. V Partinjah je preteklo ned®« neki viničar napadel svojega znanca Ah”? zija Zakrajška z motiko in ga tako nj®? čno udaril po glavi, da mu je počila banja. Hudo poškodovanega so mariborski reševalci prepeljati v tuka šujo bolnišnico. Vremensko poročilo mariborske n1® , orološke postaje. Davi ob 7. uri je k3* toplomer 7.7 stopinj C; minimalna te«t peratura je znašala 6.5 stopinj C; ha meter je kazal pri 14.5 stopinjah 7?5’a reduciran na ničlo 733; relativna vl? 75; preteklo noč je padlo 3 min ^ vreme je deževno: vremenska napov^ nravi, da tie ho neb-nc .bistvene s? memibe kislega jesenskega vremen3- V m a t i B o r ti, dne 19. X. 1933. Volitve v Delavsko zbornico DRUŠTVO ODVETNIŠKIH IN NOTARSKIH URADNIKOV V MARIBORU POZIVA SVOJE ČLANSTVO, KAKOR TUDI ČLANSTVO BRATSKEGA DRUŠTVA V CELJU IN SPLOH ODVETNIŠKO TER NOTARSKO URADNIŠTVO PO DRAV »KI BANOVINI, DA SE V NEDELJO POLNOŠTEVILNO UDELEŽI VOLITEV v DELAVSKO ZBORNICO TER VOLI SVOJE STANOVSKE TOVARIŠE NA MODRI KANDIDATNI LISTI! Mariborski »V e č e r n i k « Jutra Stran 3 naša Zveza nameščencev v sporazumom in s podpisi To listo je sestavila L-Uffv. privatnih , o\ S sporazumuiu m s puupisi o društev in podružnic, ki so v Zvezi »n i3®Pa ter z zavezniki Saveza Ju-sosiavije, podružnica za dravsko banovino. sVa^a 1110<^ra l's*a jo edina stanov- zastnadstrankarska lista’ na kateri s0 razn°iPane vse najvaznej§c kategorije kar sIr°R privatnih nameščencev, delpnarn daje P°r°štvo, da bodo naši uSn - v Delavski zbornici zamogli aesaP zastopati interese privatnih .nescencev raznovrstnih kategorij, na za seb°j m°čna, preizkuše- člaiKfll°Vska društva z discipliniranim nas,- m111. Temu Članstvu načelujejo Sep ,na3b°ljši tovariši, ki so skozi de-seK:xJa v društvih pokazali svojo ne-tflj, £no dekvnost, žrtvovali za nas Pridni?-r iaffocenega ^asa in s‘ s lem clanstv ezen in zaupanje svojega volilnega postopka, imena de v i'^°v na naši m°dri listi in gle-Oktnh6 i p°drobnosti sc nanašamo na glasil izdajo našega strokovnega vsa k + s^rsanizatorja«, katerega naj Drpr 0variš ali tovarišica prečita, Y ^n se poda na volišče. Sm S1 nameščenci in nameščenke, ki nov ]?r?anjz’rani v tem ali onem sta-v 7* . društvu, katero je včlanjeno Cev i?* društev privatnih nameščen-nih , 1 v Savezu bančnih, zavaroval-kov rg®vskih in industrijskih uradni-m | dravski banovini, smo kot čla- teih ? uez dolžni voliti od nas sa-didatn T”0 'P sestavljeno modro kan-ralnn ? ^°.>n sicer ne le samo rao- ohvpv,11 rac*' discipline, marveč tudi PriDpr r P° društvenih pravilih, ki nam log atlvno velevajo, da je naša nalilo h « z vsemi sredstvi pospešuje-risti tvene cilje in društvene ko- 0 ^1 dvoma, da je za vsako posamez-Prpstvo in za našo Zvezo največja Paš*’ ako ob volitvah pripomoremo sto 0111 članstvu do zadostnega za-k Pstva v naše zakonite institucije v b. aysko zbornico, Pokojninski zavod, JPiško blagajno itd. §e teh zavodih naj zagovarjajo na-fj.^znje delegati iz naše srede, ki že • a delajo v naših strokovnih PoJ^aeijah ter prav gotovo najbolje |jen-ai° naše potrebe in naša strem-in v k)e^edetja je naše disciplinirano izjj vVeselih in žalostnih trenutkih pre-vaj S^110 članstvo potrpežljivo plače-novsl?rUŠtvene pr'spevke svojim sta-kj skim društvom in Zvezi. Ti prispev -smrno služiti v to, da bi se z včer • °^oristile organizacije »od tj^ aj<<> hi imajo to slabo stran, da se cj Pr?d volitvami pojavijo pred volil-'Di • r gobe po dežju, ni 'Scipliniranega članstva taki volil-ciat0rihodi od nam nepoznanih kandi-Voi:iV ne smejo motiti pri izvrševanju h0znani. tji.kiiZa društev priv. nameščencev v Johani Se je si