Erjavecia 29 40 Modro bleščavko sva našla približno 50 metrov v notranjosti jame, v popolnoma temnem delu jame, zato bi težko sama priletela v jamo. K tej sodbi naju nagiba še prezgoden datum, da bi kačji pastirji brenčali naokoli, saj je bil februar precej hladen (ARSO, 2009), kljub temu, da ob pregledu pred jamo ni bilo več snega. Bolj verjetno se nama zdi, da je ličinko v jamo zanesel vodni tok. Z barvanji je bilo dokazano, da se npr. voda potoka Ponikvica, ki ponika pri vasi Loke, že po 4 urah pojavi v jami Pekel (NOVAK, 1977). Ličinka modrega bleščavca je torej morda preživela dolgo pot po človeku nedostopnem podzemlju - ponor potoka Ponikvica je namreč približno 95 metrov višje in približno 800 metrov ravne črte oddaljeno od vhoda v jamo Pekel, srečno se je izognila rakom koščakom, ki tudi prežijo v podzemski Peklenščici, in se nekaj mesecev prezgodaj razvila v jami. Zanimivo je, da sta iz podzemlja o živi ličinki modrega bleščavca v zadnjem stadiju pred levitvijo, pred kratkim poročala FRANKOVIČ & OZIMEC (2012), ki sta jo opazila 400 metrov v notranjosti jamskega sistema Matešićeva špilja- Popovačka špilja na Hrvaškem. Tudi ta avtorja sta domnevala, da je ličinko v jamo zanesel vodni tok, ki teče vzdolž celega sistema. Vendar je bila v hrvaški jami ličinka najdena sredi maja, se pravi v časovno običajnem obdobju preobrazbe vrste, medtem ko je najino opažanje v jami Pekel zaradi zimskega obdobja res nenavadno. LITERATURA: ARSO, 2009. Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje [februar 2009] 16 (2): 1-94. FRANKOVIĆ, M. & R. OZIMEC, 2012. An unusual record of Calopteryx virgo (L.) larva emerging in the Matešićeva cave system, Karlovac country, Croatia (Zygoptera: Calopterygidae). Notul. Odonatol. 7(9): 86-87. NOVAK, D., 1977. Hidrogeološke razmere v zaledju jame Pekel. Naše jame 18: 23-30. (P. PRESETNIK & T. KNAPIČ) »INVALIDNOST« NI PREVELIKA OVIRA NITI ZA KAČJE PASTIRJE Narava pogosto preseneča s trdoživostjo, tako na ravni življenjskih okolij, kot na ravni vrst in posamičnih osebkov. Različne poškodbe ali celo mankajoči deli telesa, ki so lahko posledica nevšečnih dogodkov v larvalnem razvoju, težav pri preobrazbi ali napada plenilcev, tudi v svetu kačjih pastirjev ne nastopajo zelo redko, vendar pa jih ne opazimo ravno pogosto, saj se ponavadi končajo klavrno. Tudi redke izjeme pa seveda le potrjujejo uvodoma zapisano. Ko sem 31-V-2014 popisoval favno kačjih pastirjev v Škocjanskem zatoku pri Kopru, se mi ta tematika seveda ni podila skozi misli, saj sem v sicer delno oblačnem in vetrovnem vremenu raje užival v pisanem vrvežu krilatih lepotcev. Na popis najprej p naravneg prijetno p trstičjem, opazoval kresničarj manjkalo znašli črn modrači O striolatum Ko sem samček č namreč o večje, ke narobe in SL nem transektu, ki od mostom in nato a rezervata Škocjan resenetili rdeči vo ločjem in grmič dobra dva ducata. ev Ischnura eleg tudi raznokrilih k i ploščci Libellula rthetrum brunneu . veselo pritiskal na rnega ploščca, ki p pazil, da mu manj r njegovo občasno v letu je bil povs IKA 1: Samec črnega p Škocjanski za Erjavecia 29 41 me je vodil tudi nekaj korakov iz ski zatok (x 40383 ščenci Ceriagrion ki tujerodne nav Poleg travniških šk ans in sinjih pres ačjih pastirjev, me fulva, mali mod m in sveže preobra sprožilec fotoapa a ni bil povsem obi ka sprednje desno spreletavanje s pr em suveren. Seved loščca Libellula fulva tok, Koper, 31-V-2014 ob razbremenilnik ven skrajnega jugo 2, y 45618; alt. 5m tenellum, ki sem ji adne amorfe Amo ratcev Coenagrion ličarjev Platycnem d katerimi so se na rači Orthetrum co ženi progasti kamen rata se je v objek čajen. Šele po prve krilo! Presenečen eže ni izdajalo, da a sem ga z elegan – brez sprednjega des (Foto: M. Bedjanič). u Rižane, torej vzhodnega roba ), so me najprej h med obrežnim rpha fruticosa, puella, modrih is pennipes, ni popisnem listu erulescens, sinji jaki Sympetrum tivu znašel tudi m posnetku sem je je bilo toliko bi bilo karkoli tnim, nežnim, a nega krila. Erjavecia 29 42 kakopak natančnim zamahom zlahka ujel – pa ne zato, ker je bil ubožec brez krila, da ne bo pomote – in si ogledal njegovo poškodbo. Razloga za manjkajoče krilo nisem mogel ugotoviti, ena od možnosti je, da se je neljubi dogodek pripetil takoj ob preobrazbi v odraslo žuželko. Glede na lepo razvit moder poprh in dobro kondicijo, bi to pomenilo, da je nesrečni samček brez sprednjega krila uspešno preživel obdobje adolescence in očitno tudi uspešno lovil plen. Glede na to, da na zadkovem poprhu ni bilo vidnih poškodb, ki jih ob parjenju povzročijo krempeljci samičkinih nožic, ubožčevo zasledovanje predstavnic nasprotnega spola kot kaže dotlej še ni bilo uspešno. Da pa ne bi premočno posegel v to sfero, sem našega črnega ploščca seveda brž izpustil – invalidnost namreč tudi za kačje pastirje ni nepremostljiva ovira za uspešno življenje. (M. BEDJANIČ) PONOVNA NAJDBA RUMENEGA KAMENJAKA SYMPETRUM FLAVEOLUM NA LEDINAH PRI RATEČAH Društveni terenski izleti so poleg zanimivih opažanj tisti dan, lahko koristni tudi zaradi druženja z drugimi odonatologi in tudi izlet preko meje v Italijo, katerega glavni cilj je bil videti kresnično palčico Nehalennia speciosa, ni bil nič drugačen. Po zanimivem druženju in klepetu se je tako italijanski kolega Ivan Chiandetti odločil tudi za skok preko meje in nas o zanimivih opazovanjih tudi obvestil. Dne 3-VIII-2014 je na “... vlažnih travnikih pri Ratečah” uspel videti rumenega kamenjaka Sympetrum flaveolum. Popisal je koleselj in še vsaj dva druga samca. Poleg rumenega kamenjaka je opazil še dva samca grmiščne zverce Lestes barbarus. Vse najdbe je potrdil s fotografijami. Zanimiva najdba ga je še enkrat zvabila na isti travnik in 9-VIII-2014 je popisal še dva samca in eno samico rumenega kamenjaka, nekaj samcev pa je opazil tudi nekaj kilometrov zahodneje, že na drugi strani meje, kjer je, sodeč po preliminarnem atlasu kačjih pastirjev Italije (RISERVATO et al., 2014) s tem podatkom zapolnjena precej velika prostorska in časovna luknja.