ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Justina Erčulj | Podobe podjetnosti | str. 26 - 32 | 26 PODOBE PODJETNOSTI Dr. Justina Erčulj, Šola za ravnatelje Images of Entrepreneurship IZVLEČEK Strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve za to, kako se bomo lahko soočili s prihodnostjo, kakšno znanje in veščine bomo potrebovali ter kakšna stališča je treba razvijati pri mladih. Eden od odgovorov je kompetenca podjetnosti. V prispevku utemeljimo, zakaj je pomembna za aktivno delovanje in sodelovanje v svetu, ki ga označujemo kot nesta- bilnega, negotovega, nejasnega in kompleksnega. Predstavljamo nekaj odgovorov glede potrebnih kompetenc za prihodnost poklicev. V osrednjem delu nanizamo izjave uspešnih Slovencev o tem, zakaj je treba pri mladih razvijati kompetence podjetnosti, prispevek pa sklenemo z ravnateljevo vlogo pri razvijanju podjetnostne kulture kot temelja za razvoj podjetnosti pri strokovnih delavcih in učencih oziroma dijakih. Ključne besede: podjetnostne kompetence, YouthStart, vizija, proaktivnost ABSTRACT Experts from different fi elds are searching for solutions to successfully facing the future, which knowledge and skills we will need, and which views we should foster in young people. One possible answer is the entrepreneurship com- petence. The paper substantiates why it is important for active engagement and participation in a world that we call unstable, uncertain, unclear and complex. A few answers are given regarding the competences needed for the future of professions. The body of the paper contains statements from successful Slovenes about why we have to develop entrepreneurship competences in young people. The paper concludes with the head teacher’s role in developing an entrepreneurship culture as a foundation for developing entrepreneurship among the professional staff and among the pupils or secondary school students. Keywords: entrepreneurship competences, YouthStart, vision, proactiveness UVOD S podjetnostjo in njeno potjo v šole sem se sre čala precej po naključju. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) se je vklju čilo v mednarodni projekt YouthStart: izzivi podjetnosti za mlade in kot partnerje vklju čilo tudi Šolo za ravnatelje. Ker sem v svoje programe za usposabljanje ravnateljev že nekaj let vklju čevala stro- kovnjake iz gospodarstva, se je tedanji direktorici zdelo primerno, da se s podjetnostjo v našem zavodu ukvarjam jaz. V dobrih treh letih in pol sodelovanja v projektu sem se usposobila za pripravo učiteljev na delo z učenci in dijaki, pripravila vsebine za delavnice z ravnatelji in se dodobra seznanila s kompetenco podjetnosti. Mislim, da jo danes razumem, predvsem pa sem prepri čana, da moramo zanjo usposobiti mlade od vrtca dalje. V petih letih, odkar se še naprej ukvarjam s podjetnostjo, se je zavedanje pomena te kompetence za mlade med strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih že precej utrdilo, MIZŠ pa je s projektoma POGUM in PODVIG spodbudilo osnovne šole in gimnazije k razvijanju podje- tnostne kompetence med u čenci in dijaki. Za mnoge šole to ni bilo nekaj čisto novega, a sta projekta dala podro čju poseben pomen. 1 VUCA je akronim za volatility, uncertainty, complexity, ambiguity. Kljub dokaj optimisti čni sliki je tako med lai čno javnostjo kot med strokovnjaki s pedagoškega podro čja še vedno zaznati precej dvoma in vprašanj o tem, zakaj podjetnost v šole, saj vsi mladi pa č ne bodo postali podjetniki. Zato sem se odločila, da v prispevku najprej predstavim kompetence, ki jih bodo potrebovali mladi v prihodnosti, in tako osmis- lim podjetnost v šoli. Osrednji del je sestavljanka, v kateri so zbrani zapisi uspešnih Slovencev o pomenu podjetnosti za mlade, zaključujem pa z vlogo ravnatelja pri razvijanju podjetnostne kulture v šolah. DANES ZA JUTRI – KOMPETENCE ZA PRIHODNOST Nehvaležno je napovedovati, katere kompetence bodo mladi potrebovali, da bodo lahko aktivno (so)delovali v svetu, ki ga danes še ne poznamo. Zato ne čudi, da na sple- tu pod iskalnim geslom »veš čine za 21. stoletje« najdemo 173 milijonov zadetkov. Vsekakor je svet, v katerem živimo in kamor vstopajo mladi, precej nepredvidljiv. Pravza- prav ga v času epidemije doživljamo v vsej zapletenosti. Zanj se pogosto pojavlja oznaka VUCA 1 ali poslovenjeno NNNK-svet: nestabilen (spremenljiv), negotov, nejasen in kompleksen. Sre čujemo se z nepri čakovanimi izzivi ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 27 nedoločenega trajanja in s težko razumljivimi, nejasnimi vzročno-posledi čnimi razmerji, soo čamo se z »neznano neznanim« (Bennet in Lemoine, 2014). Dogodki in pojavi so sestavljeni iz mnogih med seboj povezanih del čkov in spremenljivk, zato so spremembe kompleksne in se ve- činoma zgodijo nepri čakovano. Obdobje epidemije, ki na svoj na čin združuje vse NNNK-elemente, prinaša tudi t. i. »ABC-sindrom« 2 (Fafangel, 2020), kar predstavlja še doda- ten izziv za medsebojne odnose in sobivanje nasploh. V knjigi Prihodnost poklicev (The Future of Professions) Suskind in Suskind (2017) napovedujeta precej druga čen svet dela. Podjetja bodo še bolj razpršena, delovala bodo v različnih okoljih in različnih kulturah. Vse bolj se bodo uveljavljale razli čne fleksibilne oblike dela. Novo znanje bo nastajalo skoraj izklju čno s sodelovanjem. Pojavili se bodo novi, zdaj še neznani poklici. Bolj kot formalna izobrazba bodo pomembne izkazane kompetence, kar avtorja imenu- jeta paraprofesionalnost. Podoben premik od specifičnih veš čin h ključnim kompetencam napoveduje CEDEFOP (2020) v publikaciji o prihodnosti poklicnega in strokov- nega izobraževanja. Le tako naj bi si lahko zagotovili pre- hajanje med poklici in razvoj svoje kariere. Harrari (2019) pa dodaja, da se bomo morali usposobiti še za nove odnose s tehnologijo, obvladovanje podatkov in druga čne načine komuniciranja. V ospredju bo multiprofesionalnost. Avtor opozarja na nove načine sodelovanja z umetno inte- ligenco, ki po njegovem mnenju ne predstavlja nevarnosti glede izgube delovnih mest, ampak nam lahko pomaga ustvariti nova. Zavedati pa se moramo, da bodo v priho- dnosti delovna mesta nestalna. Po nekaterih napovedih bodo mladi v prihodnosti morali iskati nove na čine dela vsaka tri leta in pol. Treba bo nenehno dopolnjevati svoje znanje in veš čine. Ob tem se Harrari (prav tam: 55) spra- šuje, »ali bo povpre čen človek imel čustveno zdržljivost, potrebno za življenje neskon čnih pretresov«. Prav lahko se zgodi, da bi ob nenehnih spremembah izgubili nadzor nad dogajanjem. Zato bosta še posebej pomembni eti čnost in sposobnost etičnega presojanja. Strokovnjaki z razli čnih področij iščejo rešitve, kako čim bolje pripraviti mlade (pa tudi odrasle) za delovanje in so- bivanje v nepredvidljivem okolju in za še neznane poklice. Tudi rešitve pomembnih družbenih problemov postajajo ve čplastne in komplekse (Majdi č, 2021: 13). Roekel (2010: 43) išče rešitve v t. i. »4 C-veš činah učenja« 3 : kritičnem razmišljanju kot iskanju ustreznih rešitev za probleme, sodelovanju kot zmožnosti za delo v timih, v komunikaciji in ustvarjalnosti kot zmožnosti razmišljanja zunaj okvirov. V nadaljevanju podrobneje opredeli vsako od omenjenih veš čin. Kriti čnemu mišljenju pripisuje iskanje in presojo informacij, sklepanje, iskanje argumentov in sistemsko razmišljanje. Sodelovanje je poleg dela z drugimi opre- deljeno še s pojmi fleksibilnost, odgovornost, odzivnost, uporaba digitalnih tehnologij in konstruktivna povratna informacija. Komunikacija obsega poleg aktivnega poslu- šanja še sposobnost ustne predstavitve, pisno komunika- cijo, uporabo digitalnih medijev, odgovorno sodelovanje v razpravah in sposobnost komuniciranja v razli čnih okoljih. Ustvarjalnost avtor opredeli z naslednjimi dejavniki: tvor- jenje in oblikovanje idej, odprtost in pogum za raziskova- nje, ustvarjalno in inovativno delo z drugimi. V Partnerstvu za veš čine 21. stoletja (Partnership for 21st Century Skills) (Larson in Miller, 2011) dodajajo veš čine, povezane z mediji in s tehnologijo, ter veš čine za življenje in kariero, kamor prištevajo prožnost in prilagodljivost, dajanje pobud in samoregulacijo, socialne in medkulturne veš čine, učinkovitost ter vodenje in odgovornost. Forbesov inštitut (Marr, 2019) napoveduje, da bo moral Svetovni gospodarski forum spremeniti pogled na priho- dnost poklicev, s tem pa tudi na kompetence, ki jih bomo morali še intenzivneje razvijati. Ob tem ne gre pozabiti, da bo razmah umetne inteligence še naprej mo čno spre- minjal naravo dela in življenja na sploh. Morda prav zato v ospredje postavljajo naslednje kompetence: • ustvarjalnost in z njo povezan »nov« na čin razmišljanja zunaj okvirov; • čustveno inteligenco s poudarkom na empatiji in inte- griteti; • kritično mišljenje kot sposobnost presojanja razli čnih informacij; • aktivno u čenje z rasto čo miselno naravnanostjo, torej s prepričanjem, da z učenjem lahko razvijaš svojo inteli- genco in svoje sposobnosti; • sprejemanje vse bolj kompleksnih odlo čitev, pri katerih bo posebej pomembna njihova eti čna razsežnost; • medosebno komunikacijo – sporo čati prave stvari na pravi način; • veš čine vodenja, da bi znali voditi time in navdihovati druge; • delati z raznolikostjo in v razli čnih kulturnih okoljih; • razviti pozitiven odnos do sprememb in s tem povezano fleksibilnost, prilagodljivost in razumevanje, da so spre- membe neizogibne; • delo s tehnologijo, njeno uporabo, predvsem za pridobi- vanje podatkov ter razumevanje pomena varnosti. OECD napoveduje, da bo v šolah treba razvijati zlasti ino- vativnost in kritično mišljenje. Prav zaradi razmaha novih tehnologij, ki je v središ ču vseh napovedi za prihodnost, bosta ti kompetenci postali še bolj cenjeni. Nove tehno- logije ju k sre či ne bodo mogle nadomestiti (Vincetn-La- crin idr., 2019). Pomembni sta, ker zagotavljata človekovo dobrobit in delovanje demokrati čnih družb. Ko govorimo o inovativnosti, namre č poudarjamo vlogo znanosti, tehno- logije, matematike in seveda podjetnosti. V človeku vzbudi zanos, kar mu omogo ča, da se spopade z najtežjimi izzivi. Kritično mišljenje pa omogoča vsakomur od nas sprejema- ti samostojne odlo čitve, kar je temelj modernih demokracij (prav tam: 20). Obe kompetenci bosta zagotovo zelo cenje- ni tudi na trgu dela. Kratek presek omenjenih kompetenc razli čnih avtorjev in virov dovolj jasno kaže, da je njihov skupni imenovalec podjetnost. Po opredelitvi v Uradnem listu EU (2018: 11) podjetnostna kompetenca pomeni »zmožnost izkoriš ča- nja priložnosti in uresni čevanja zamisli ter pretvarjanja teh priložnosti in zamisli v vrednost za druge. Temelji na ustvarjalnosti, kriti čnem mišljenju in reševanju pro- blemov, iniciativnosti in vztrajnosti ter sposobnosti za sodelovanje pri načrtovanju in vodenju projektov s kul- 2 ABC je akronim z Avoid Body Contact (Izogibajte se telesnemu stiku). 3 4C-veš čine so za četnice veš čin v angleš čini: critical thinking, collaboration, communication, creativity. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Justina Erčulj | Podobe podjetnosti | str. 26 - 32 | 28 turno, družbeno ali finančno vrednostjo.« Vklju čuje tudi domišljijo, strateško mišljenje, sposobnost delovanja samostojno in v skupini, soo čenje z negotovostjo, pro- aktivnost, pogum, vztrajnost, empatijo, skrb za ljudi in etičnost. Sprejemanje odlo čitev in tveganje posegata tudi na finančno podro čje. V projektu POGUM pojmovanje podjetnosti temelji na modelu oziroma okviru EntreComp, ki je sestavljen iz treh kompeten čnih področij: zamisli in priložnosti, viri in k de- janjem. Vsako podro čje vklju čuje 5 kompetenc, ki so skupaj gradniki podjetnosti kot kompetence (Poljšak, 2019). Na- tančneje je model predstavljen v drugih prispevkih. Podjetnost je pomembna tako v vsakdanjem življenju kot pri strokovnem delu. Če smo podjetni in inovativni, potem znamo v danih fi nan čnih možnostih in drugih okoliš činah narediti ve č in smo zato bolj zadovoljni. Inovativni in podjetni ne moremo postati čez no č. Zato je potrebna vztrajnost, saj s tem raste inovativna kondicija in nam uspe vedno pogosteje generirati nove ideje ter ustvarjati izboljšane rešitve. Spoznamo, da so napake priložnost za spremembo in rast. Če starši in u čitelji znamo prepoznati osebna zanimanja mladih, ko radovedno raziskujejo svet, si bodo do šole in v šoli nabrali veliko izkušenj in poguma za ustvarjalnost, podjetnost in samostojnost. Pomembna je tudi prava mera med zaupanjem in nadzorom. Za prebojne rešitve z visoko dodano vrednostjo v gospodarstvu je poleg vrhunskega znanja potreben tudi pogum za u čenje na napakah. Pri takšnih rešitvah so namre č potrebni novi koncepti, materiali, tehnologije in lahko tudi poslovni modeli. Pri toliko neznankah so kljub dobri teoreti čni pripravi neizogibne napake pri izdelavi in testiranjih. In čim prej se pojavijo, laže jih rešujemo in z manj stroški. Seveda pa niso najboljše rešitve prve, ki nam pridejo na misel. Pomembna je vztrajnost pri iskanje pravih rešitev in pravo časno preverjanje idej z modeli in testiranji. Potrebno je sodelovanje strokovnjakov, ki znajo prisluhniti tudi kriti čni presoji kupcev. Razvojni cikli so vedno krajši, zato je zelo pomembno, da vsi ustvarjalci v podjetju (razvoj, trženje, tehnologi, kakovost in nabava) razumejo celoten poslovni proces in znajo iskati skupne najboljše rešitve. Podjetnost pomeni tudi sposobnost poskrbeti sam zase, poiskati pomo č, ko sam/-a ne zmorem, in ne čakati, da to storijo drugi. Najprej se vprašam, kaj sploh ho čem, dolo čim cilje in izdelam na črt, kako to uresni čiti. Zavedam se, da bodo potrebne spremembe in vztrajnost, ker prve ideje še ne bodo najboljše. V tem procesu razvijam kriti čno mišljenje, u čim se razmišljati s svojo glavo in prevzemati odgovornost za svoje odlo čitve. S tem rasteta moja samopodoba in zadovoljstvo. Kar si vsi želimo. Dr. Jožica Rejec, dolgoletna direktorica Domela, dobitnica priznanja za življenjsko delo Združenja manager in direktorica zavoda ZZSPM Za podjetnost je zelo pomembno, da veš, kakšna je tvoja vizija, kaj ho češ dose či v svojem podjetniškem življenju, da veš, kaj je tvoj kon čni cilj in kako postaviti vmesne korake, majhne cilje, ki so dosegljivi na krajši rok, da lahko potem sploh prideš do velikega cilja. Tega velikokrat ljudje ne znajo. In to se prek podjetnosti da nau čiti, če imaš podjetnostni duh. Če bi razvijali podjetnost pri mladih, je to absolutno ena izmed stvari, ki ti pomaga ne samo pri delu v podjetju, ampak tudi pri osebnih ciljih in pri življenju na splošno. Sicer pa sem mnenja, da podjetnost pomaga čisto na vsakem koraku in tudi na primer za lokalni razvoj. Imamo študentske klube, športne klube, dobrodelne organizacije. Predvsem vodje teh klubov, organizacij, društev, morajo imeti podjetnostni duh oziroma sposobnosti, da bodo precej laže razvijali te organizacije, kjer je treba strukturirati, poznati procese, se znati pogajati, prodajati, izvajati marketing in podobno. In vse to absolutno podjetnost spodbuja. Brez tega ne moreš kaj veliko dose či. Pa mogo če še ena stvar, to pa je poznavanje fi nanc. Podjetnost te nau či vsaj osnove: kaj je plača, kako je sestavljena, kaj so davki, kakšni so, kaj moraš vse državi pla čati, kako je s pokojnino. Finan čna pismenost je zelo na nizkem nivoju, tega enostavno v šolah ne u čijo. Ampak za moje pojme bi to morala biti v osnovni in srednji šoli snov, o kateri bi morali kar precej govoriti. Enako je z investicijami. Vsi nekako delamo na tem, da bomo imeli pokojnino. Zelo malo se jih pa sprašuje, kaj pa če ne bomo imeli pokojnine. Kako bom potem na stara leta pla čeval? Lahko investiraš v sklade, plemenite kovine, morda v delnice, kar koli. V glavnem, možnosti je res ogromno. In če bi bili malo bolj fi nan čni pismeni, če bi za čeli že od tridesetega, dvajsetega leta delati na tem, se nih če ne bi bal tudi morda tega, da pokojnin ne bo. Sre čno. Miha Lavtar, direktor podjetja Optiweb Kompetenca podjetnosti združuje številne t. i. kompe- tence prihodnosti, zato je pomembno, da jo razvijamo pri mladih na vseh ravneh izobraževanja, saj jim bomo tako omogočili lažje življenje in delo v prihodnosti. Vzgojiti jih moramo v aktivne državljane, ki bodo s svojim znanjem prispevali k reševanju družbenih problemov, s kriti čnim razmišljanjem prepoznali pravo znanje od neznanja, bodo veš či komunikacije, znali jasno podajati svoja stališča in razumeli druga čne poglede, kot so naši (Majdi č, 2021: 13). Ker nas čakajo številne neznanke, je podjetnost ena od kompetenc, s katero se bomo laže znašli v negotovem okolju. KOMPETENCA PODJETNOSTI SKOZI OČI USPEŠNIH SLOVENCEV Ko sem začela pripravljati članek, sem se odločila, da bom za mnenje o tem, zakaj je podjetnostna kompetenca pomembna ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 29 za mlade, vprašale uspešne Slovence. Že od nekdaj me namre č zanima, kako povezati svetova izobraževanja in dela, strniti dobre ideje in prese či morebitne medsebojne predsodke. Iz vseh prispevkov boste lahko razbrali, da se sodelujo čim strokovnjakom kompetenca podjetnosti zdi zelo pomemb- na tako za delo kot za življenje. Pri tem poudarjajo njene različne razsežnosti in sestavine. Za dr. Jožico Rejec je podjetnost pomembna pri strokov- nem in vsakdanjem delu. Razume jo kot kompetenco, ki nam poleg uspeha v poslovnem svetu prinaša tudi osebno zadovoljstvo. Miha Lavtar pri kompetenci podjetnosti poudarja pred- vsem vizijo, sposobnost vodenja in finančno pismenost. Tudi za Tanjo Skaza je pri podjetnosti najpomembnejša vizija oziroma so to sanje, ideje, ki prihajajo iz srca. Te pomagajo celo v času največjih preizkušenj. Pomemben del podjetnosti je u čenje iz napak. V šolah je za tako prakso še precej prostora, saj napake pogosto prine- sejo slabo oceno, zato se jih u čenci in starši bolj bojijo, kot da bi jih sprejemali z izziv. Ajša Vodnik jih jemlje kot del podjetniške poti. V razmišljanju Uršule Cetinski izvemo, da je kompetenca podjetnosti pomembna tudi v svetu kulture, posebej še v času krize, ko morajo biti še posebno inovativni, drzni, sa- mosvoji in unikatni. Poudarila je njeno eti čno komponento in vlogo šole pri odkrivanju potencialov mladih. Za konec razmišljanj o podjetnosti sem prihranila zgodbo svojega dijaka s Srednje gostinske šole na Bledu. Pripove- duje o tem, kako se je z leti spreminjal poklic gostinca, a besedilo nosi še nekaj pomembnih sporo čil: to, kar delaš, moraš imeti rad, nenehno se moraš u čiti in iskati možnosti za sodelovanje. Kdaj ste na zadnje verjeli vase? Tudi kriza nam lahko prinese najboljše priložnosti za rast. Leto 2020 je bilo leto u čenja za vse nas. Prav tako tudi nam gospodarstvenikom ni prizaneslo. Vendar priznam, da sem hvaležna za te izkušnje, saj smo dobili veliko priložnosti, da se poglobimo vase, spoznamo svoje sodelavce, prepoznamo naše konkuren čne prednosti in gradimo na teh potencialih … Kot neko č, ko smo si še dovolili sanjati. Slovenski pregovor pravi: kar sejemo, to žanjemo. Kako vidimo ta svoj svet? Se še spomnite, da smo kot otroci mnogokrat sanjali, bili med zvezdami in gradili gradove v oblakih ter v to tudi verjeli. Takrat so nam rekli sanja či. To pa ima nekoliko ezoteri čen prizvok, kajne? Saj se sanj ne da izmeriti. Pa vendar verjamem, da ideje, ki prihajajo iz srca, naredijo najve čji prispevek in dodano vrednost. Kolikokrat se je že izkazalo, da je prav te kreativne ideje treba spodbujati in graditi na njih, da zaupamo vase in v svoje sodelavce. Domišljija se nam najbolj razvija tam do desetega leta in prav bi bilo, da te nadobudne mlade glave kar najbolj vetrimo in spodbujamo pri razvoju idej. Prav zares si želim, da bi v osnovne šole vpeljali predmet podjetništva. Kajti otroci so najboljši vizionarji in odprtega duha. Vse se za čne pri sanjah in nas pripelje k uresni čevanju naših ciljev. Dovolimo si sanjati, prevzemimo odgovornost za svoje življenje, pogumno verjemimo vase in vztrajajmo. Vsak od nas se lahko nau či poiskati v vsaki krizi priložnost zase, za sodelavce in za podjetje. Tanja Skaza, solastnica Plastike Skaza ter solastnica in direktorica Inštituta Skaza Podjetnost je vedno povezana s sanjami in voljo. Dvajset let nazaj, ko sem se lotila svojega prvega podjetniškega izziva, mi je manjkalo podjetniškega znanja in denarja, imela pa sem voljo in sanje. In po poti se je izkazalo, da sta to verjetno najpomembnejši sestavini, saj brez tega težko uspeš. Podjetnice in podjetnike izjemno občudujem, saj se zavedam, da prav vsak, ki mu resni čno uspe, vloži v to svoje življenje. Ni prostora za predajo. Kar pa ne pomeni, da ni prostora za napake. Napake so del podjetniške poti. Zato je pomembno, da mlade vzgajamo v tem duhu. Pa ne v smislu, da ni potreben trud, ampak v tem, da je pomembno, da se zavedamo, da napake razkrivajo pomembne lekcije, ob predpostavki, da želimo razumeti logiko. Obstajata dva odziva na napako, da krivimo vse druge ali same sebe ali pa da iš čemo rešitve. Trik je v tem, da se ne osredoto čamo na to, kaj je šlo narobe, ampak na to, kaj smo se ob tem nau čili, in predvsem, da ohranimo optimizem. Zato je pomembno, da hitro prebolimo negativna čustva, predvsem pa nas ne sme biti strah, saj že znani rek pravi, da je zmagovalec tisti, ki vstane enkrat ve č kot pade. In tukaj je vprašanje, ki si ga moramo zastaviti vsi, ki vzgajamo otroke, tako starši kot u čitelji. Vprašanje je, kako vzgojiti otroke tako, da bodo motivirani in ne prestrašeni, da bodo kreativni in ne bodo iskali le preizkušenih poti, da bomo iskali njihovo znanje in ne neznanje, da bomo razumeli, da so njihovi talenti razli čni, da bodo imeli voljo in sanje, kajti le to prinaša polno življenje in posledi čno uspeh. Mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham 4 Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe 4 AmCham je okrajšava za Ameriško gospodarsko zbornico Slovenije. 5 Trditev se nanaša na šole, ki predmetov z vsebinami podjetništva nimajo v predmetniku. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Justina Erčulj | Podobe podjetnosti | str. 26 - 32 | 30 RAVNATELJ IN SPODBUJANJE PODJETNOSTI Podjetnost v šolah ni nekaj novega, saj so mnoge šole že pred projekti YouthStart, POGUM in PODVIG uvajale podjetniške krožke in tabore, vklju čevale so se v projekte različnih izvajalcev 5 in tako razvijale podjetniški duh pri učencih in dijakih. Namen projektov YouthStart, POGUM in PODVIG pa je spodbujanje kompetence podjetnosti, ki poudarja predvsem ustvarjalnost, inovativnost in prev- zemanje tveganja. Projekta POGUM in PODVIG prinašata še povezovanje šol z zunanjimi partnerji ter »odkrivanje in izkoriš čanje priložnosti oziroma zamisli ter njihovo preoblikovanje v družbeno, kulturno, finančno ali drugo vrednost.« (Poljšak ur., 2019: 7) Najpomembnejšo vlogo pri razvijanju kompetence pod- jetnosti pri učencih in dijakih imajo seveda u čitelji. Poleg potrebnega znanja in veš čin so klju čna njihova prepri čanja Podjetnost je lastnost, ki jo povezujemo predvsem z dosežki posameznikov in podjetij v gospodarstvu. Kljub temu je pomembna tudi v javnem sektorju; v šolstvu, kulturi, znanosti, zdravstvu. V kulturi nas podjetnost žene k pove čevanju prihodkov iz nejavnih virov, ki so poleg javnih sredstev pomemben del naših vsakoletnih prora čunov, kar pomeni, da oblikujemo programe, ki so po eni plati kakovostni, po drugi pa tako zanimivi, da pritegnejo pozornost naših obiskovalcev in kupcev umetniških izdelkov, od knjig do glasbenih zgoš čenk. Ker je možnosti za preživljanje prostega časa v normalnih razmerah, ki jih ne omejuje epidemija, vsak dan ve č, ker se mo čno pove čuje tudi obseg človekove povezanosti s svetovnim spletom, v kulturi potrebujemo veliko znanja in domišljije, da lahko “tekmujemo” s preostalimi privla čnimi vsebinami tega sveta. Pri tem je pomembno, da smo s svojimi zamislimi unikatni, samosvoji, drzni, inovativni, da smo pionirji, ki na svojem podro čju razpirajo še neobljudene in neznane pokrajine, ne pa samo sledilci. Le tako smo lahko dovolj podjetni, da smo tudi resni čno uspešni. Podjetnost je visoko cenjena v razli čnih družbah, ponekod celo nekoliko precenjena, saj naj bi bilo le nebo meja naših želja, kar ni vselej uresni čljivo. V slovenski kulturi pa ima celo slabšalen prizvok. Posamezniki, ki iztopajo, niso vedno deležni pohvale. V časih se zgodi, da jih skupnost na vsak na čin želi prizemljiti, jih oropati njihovih posebnosti. Kadar beremo biogra fi je pomembnih umetnikov, vidimo, da jim tozadevno v otroštvu in mladosti ni bilo lahko, saj so bili namesto spodbud deležni klofut. Ravno za oblikovanje podjetnih ljudi, pri čemer imam v mislih podjetnost kot pozitivno lastnost in ne kot neeti čno uresni čevanje ciljev, je šola klju čnega pomena. Nemalokdaj je ravno u čitelj edina vzpodbudna oseba v življenju otroka in mladostnika, ki je druga čen od ve čine drugih in tudi edini, ki že zgodaj prepozna njegov potencial. Tak “posebnež” lahko kasneje v življenju uresni či hotenja in vizije, ki prerastejo v splošno družbeno dobro in pozitivno zaznamujejo svet. Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma Oh, gostin'c. To je v času mojih gostinskih za četkov pomenilo, da si slab v šoli, da delaš vse petke in svetke, da živiš nezdravo, premastno ješ, se ne giblješ, si neurejen, hodiš naokrog razcapan, v preširokih majicah in s trebuhom, ki ti visi čez pas, da boš najverjetneje kon čal na zdravljenju ... skratka, da si odpadnik. Pa kako lahko takšna zguba vodi restavracijo, zbere okrog sebe zainteresirane, urejene sodelavce, kako ga lahko obiskujejo negovani gostje. Najbrž le ni tako hudo. Iz stereotipa gostinca, ki se je dodobra spremenil, smo prišli do gostincev ideologov, fi lozofov, ki premikajo meje in povezujejo gostinstvo s širšim okoljem ter so kreatorji pravih gibanj. Regije se povezujejo zaradi njih, kmetje zasajajo posebne sorte zanje, obrtniki kujejo, oblikujejo, ustvarjajo zanje, živilska industrija se napaja z njihovimi idejami, mladi se odlo čajo za gostinske poklice zaradi njihovega zgleda. Njihove gostilne so središ če regije, so nekakšna ognjiš ča, kjer se zbirajo prijatelji gostinci, prijatelji dobavitelji, prijatelji rokodelci, prijatelji dijaki in študenti, prijatelji umetniki, prijatelji gostje ... in skupaj širijo vrednote ustvarjalnosti, povezovanja, spoštovanja. Podjetnik mora živeti povezovalno. Za nove ideje je potreben stalni stik s partnerji, predvsem s tistimi, s katerimi na prvi pogled nimaš ni č skupnega. Takrat nastajajo nove ideje. Nujno je povezovanje razli čnih panog. Našo programi so povezani z umetnostjo, kulturo, izobraževanjem, tradicijo. Podjetnik mora biti ustvarjalen, sanjati, le tako se lahko razvija in uresni čuje. Biti mora pogumen, vztrajen, vzdržljiv, osredoto čen na cilje, pripravljen na vzpone in padce. Gostinstvo zagotavlja stalno u čenje, osebnostno rast, razvoj komunikacije. Glavni cilj v našem podjetju je osebnostna rast in zadovoljstvo zaposlenih. To je pogoj za vse drugo, za zadostne prihodke, za ugled podjetja. Prepri čan sem, da ko podjetje razmišlja tako in postavi v središ če zaposlenega, ima vse možnosti za uspeh. Vsak v mreži, ki jo lahko ustvari gostinec, lahko najde svoj ustvarjalni prostor, raziskuje tradicijo, navade, kulturo, zgodovino ter je zadovoljen in osmišljen. Ponosen sem, da sem gostin'c! Upam, da nas je veliko, ki to panogo spoštujemo in jo vidimo kot dejavnost prihodnosti. V povezovanju sta mo č in sre čna prihodnost. Uroš Štefelin, Vila Podvin in Linhart hotel & bistro, dobitnik Michelinove zvezdice ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 31 in stališ ča a o pomenu podjetnosti. Stališ ča namre č do- ločajo, čemu smo naklonjeni in čemu ne (Radovan, 2001: 102). Lindner (2019: 23) dodaja, naj »razvoj šole in pod- jetnost hodita z roko v roki«, saj le tako lahko dosežemo trajno podjetnostno naravnanost. Poudarja tudi, da je zelo pomembno vklju čiti vse, ki sodelujejo v življenju in delu šole. Trajnost dosežkov je po številnih naših izkušnjah največkrat rakrana projektov, zlasti še, kadar so zasnovani tako, da se z njimi ukvarja projektni tim, ni pa u činkovitega prenosa na šolo kot celoto. Prav zato je hkrati s kompeten- co treba razvijati podjetnostno kulturo. Raziskave potrjujejo štiri zna čilnosti podjetnostne kulture (Kraft, 2019): • odprtost – pripravljenost deliti informacije in izkušnje; • prilagodljivost – spremljati in evalvirati organizacijo ter uporabiti rezultate za na črtovanje in uresni čevanje sprememb; • nagrade za rezultate – spremljati doseženo, nagraditi rezultate in ustrezno organizacijsko vedenje in omogo- čiti, da se ljudje učijo iz napak; • razvijanje učeče se organizacije – usklajevanje osebnih in organizacijskih ciljev, deljenje znanja, informacij in dobrih praks. Dijaki Prve gimnazije Maribor podjetni doma in v tujini Pred petimi leti sem po povabilu in informativnem dnevu konzorcija partnerjev projekta Ustart pedagoškemu zboru predstavil priložnosti in izzive le-tega. Pripravili smo posvet zainteresiranih profesorjev, se pogovorili o namenu in ciljih sodelovanja in se seznanili z obveznostmi, ki podpirajo razvoj kometenc podjetnosti. V šolski tim so se vklju čile štiri profesorice, vse hkrati tudi razredni čarke, kar se je izkazalo za prednost pri snovanju medpredmetnih povezav, oddel čnih aktivnosti in pri evalviranju ter poro čanju opravljenega dela. V timu je sodelovala mentorica podjetniškega krožka, ki je na črt dela in izvajanje aktivnosti umestila v kontinuirano delo krožka. Z izobraževanji smo spoznavali predvidene tehnike in metode vklju čevanja podjetnosti v izvedbeni del u čnih na črtov, prilagajali smo jih gimnazijskemu izobraževanju in sposobnostim dijakov. Tako so nastajali dovolj zahtevni izzivi, ki so dopolnili u čno snov in izvedbo u čnih ur z obiski vzornikov, z na črtovanji dobrodelnih prireditev, raziskovanjem lokalnega okolja, vklju čevanjem v mnoge drobne, a uspešne zgodbe. O aktivnostih smo se redno pogovarjali na pedagoški sejah u čiteljskega zbora, kjer so tudi dijaki dobili priložnost za predstavitve in poro čanja. Sodelovanje v nacionalnem pogramu smo predstavili svetu staršev, svetu šole in partnerskim šolam iz tujine. Morda smo ravno to mednarodno dimenzijo najbolj pogrešali v izvedbenih aktivnostih, saj smo se veselili opazovanja in spoznavanja tujih praks na tem podro čju. Vendarle je ta komponenta izjemno smiselno zaklju čila naše sodelovanje z nacionalnimi partnerskimi organizacijami in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, saj je ob izteku mednarodnga projekta lansko jesen ekipa petih dijakov četrtega letnika Prve gimnazije Maribor, predstavljala Slovenijo na YouthStartovem evropskem mladinskem tekmovanju podjetništva v Barceloni, na katerem so sodelovale ekipe iz enajstih držav. Na glavnem delu tekmovanja v kategoriji »Best Idea Challenge« so dijaki s predstavitvijo svoje podjetniške ideje HobbsParking na podlagi odlo čitve strokovne žirije osvojili bronasto priznanje. Na črtovali so razvoj aplikacije, ki bi pomagala pri parkiranju osebnega avtomobila v ve čjih mestih. Aplikacija bi uporabniku prikazala najbližja in najugodnejša parkiriš ča, v avtonomnih vozilih pa bi v radiju dvestotih metrov voznika celo sama peljala do parkirnega mesta. O ideji so dijaki posneli video, ki so ga predvajali na svoji stojnici. Video so tudi vklju čili v svojo predstavitev mednarodni strokovni žiriji. V drugem sklopu tekmovanja v reševanju inovacijskega izziva so bili dijaki razporejeni v ekipe, pri čemer je bil vsak od štirih članov ekipe iz razli čne države. Treba je bilo ustvariti zasnovo podjetja za reševanje speci fi čnega družbenega problema. Na podlagi glasovanja strokovne žirije in vseh preostalih tekmovalcev je zmagala ekipa naše maturantke I. S. s projektom na temo položaja žensk v sodobni družbi. V tridnevnem sklopu dogajanj so ekipe predstavile svoje projekte in ideje strokovni podjetniški javnosti in španskim sovrstnikom, se udeležile predavanj uspešnih mladih španskih podjetnikov, opravile z njimi osebne pogovore, obiskale Barcelona T ech City in opravile predstavitev z zagovorom pred strokovno žirijo. Finis koronat opus. Zagotovo sem ponosen na kon čni rezultat, a bi želel poudariti, da je naše sodelovanje v ve čletnem procesu prineslo prijetno osvežitev u čnih vsebin, povezalo kolektiv, dijakom pa ponudilo novo dimenzijo usvajanja kompetenc. Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor Dodati je treba še preizkušanje v varnem okolju. Likar (2018) meni, da se v inovacijski kulturi vzpostavi okolje, kjer se napake, ki so posledica iskanja novih poti, podpira in ne kritizira. Za iskanje, preizkušanje in razvoj novih idej pa je treba nameniti čas in denar. Avtor (prav tam) poudar- ja še pomen sodelovanja, ker tako lahko nastanejo najbolj drzne ideje. West-Burnham (2009: 30) navaja podobne zna čilnosti podjetnostne kulture v šolskem okolju. Poudarja vire za spodbujanje ustvarjalnih projektov, priložnosti za razno- liko učenje, skupne cilje in vrednote, odprtost ter stalno refleksijo in presojo prakse. Dodaja pa predanost, visoko razvito komunikacijo, zaupanje in avtonomijo. Razvijanje podjetnostne kulture je vsekakor v domeni ravnatelja. Številni avtorji (npr. Schein, 1992; Deal in Kennedy, 2000) namre č poudarjajo, da vodja s svojimi vrednotami in prepri čanji najbolj vpliva na organizacijsko kulturo. Ravnatelj mora predvsem verjeti, da je podjetnost pomembna kompetenca, saj se kultura oblikuje na osnovi skupnih prepričanj o tem, kaj je resni čno pomembno (Deal in Kennedy, 2000). Se pa mora vse to odražati v njegovi praksi vodenja. West-Burnham (2009: 26) o tem meni, da morajo biti ravnatelji vzor ustvarjalnosti, če želijo ustvariti ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Justina Erčulj | Podobe podjetnosti | str. 26 - 32 | 32 VIRI IN LITERATURA Bennet, N., Lemoine, G. J. (2014). What VUCA really Means for You? V: Harvard Business Review, januar/ februar 2014. Cedefop, ETF (2020). The Importance of Being Vo- cational. Challenges and Opportunities for VET in the Next Decade. Luksemburg: Publications Office of the Euroepan Union. Craft, C. (2019). Entrepreneurial Culture: Why and How to Build One? Https://tettra.com/article/ how-to-create-an-entrepreneurial-culture-in- -your-company/ (dostopno 27. 12. 2020). Deal, T. E., Kennedy, A. A. (2000). Corporate Cultures: The Rites and Rituals of Corporate Life. Cambridge: Perseus Books Group. Fagangel, M. (2020). Sopotnik na valu 202. Intervju 7. 10. 2020. Harrari, Y. N. (2019). 21 nasvetov za 21. stoletje. Lju- bljana: Mladinska knjiga. Lindner, J. (2019). Entrepreneurial Spirit for the Whole School - Ways to Become an e.e.si-Entrepre- neurship School. V: Discourse and Communication for Sustainable Education, 10, 2, 5–12. KeyCoNet (2014). Competences for 21st Century Schools. Https://www.europeanschoolnetaca- demy.eu/courses/course-v1:KeyCoNet+Com- petences_21C+2014/about (dostopno 29. 12. 2020). Larson, L. C., Miller T. N. (2011). 21st Century Skills: Preparing Students for the Future. V: Kappa Delta Pi, 47, 3, 121–132. Likar, B. (2018). Če ti v Sloveniji enkrat ne uspe, si že »luzer«. Https://upbudi.upr.si/si/mnenja/borut- likar-ce-ti-v-sloveniji-enkrat-ne-uspe-si-ze-lu- zer (dostopno 29. 12. 2020). Mack, O., Anshuman, K., Kramer, A., Burgartz, T. (2016). Managing in a VUCA World. New York: Springer. Majdič, G. (2021). Netenje plamena želje po znanju, ne polnjenje posode s podatki. V: Delo, Sobotna priloga, 9. 1. 2021, 12–13. Marr, B. (2019). The 10 Vital Skills You Will Need for the Future of Work. Https://www.forbes.com/ sites/bernardmarr/2019/04/29/the-10-vital- -skills-you-will-need-for-the-future-of-work/ (dostopno 30. 12. 2020). Poljšak, A. (ur.) (2019). EntreComp: Okvir podje- tnostne kompetenc e. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Radovan, M. (2001). Kaj določa naše vedenje? Psi- hološka obzorja , 10, 2, 101–112. Roekel, D. V. (2010). Preparing 21st Century Stu- dents for a Global Society. National Education Association (NEA). Schein, E. H. (1992). Organizational Culture and Leadership. San Francisco: Jossey-Bass. Suskind, R. E., Suskind, D. (2017). The Future of Pro- fessions. Oxford: Oxford University Press. Uradni list EU (2018). Priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenj- sko učenje. Uradni list Evropske Unije 189/1, C 4. 6. 2018. Wes-Burnham, J. (2009). Rethinking Educational Leadership. New York: Continuum International Publishing Group. World Economic Forum (2020). The Future of the Jobs Report. World Economic Forum. Geneve, Švica. kulturo, »v kateri se poudarja ustvarjalnost v vseh porah organizacijskega življenja«. Poleg praks, ki so navedene med zna čilnostmi podjetno- stne kulture, mora ravnatelj vzpostaviti varno okolje za generiranje in uresni čevanje idej. Organizira naj delavnice, spodbuja time in posameznike, da dajo ideje za izboljšave. Tudi tistih, ki niso uresni čljive, naj ne zavrže. Vsaka ideja mora biti dobrodošla, najboljše naj nagradi (ni nujno, da fi- nančno). Pomembno je, da zaposleni pri uresni čevanju idej vedo, da napake ne bodo kaznovane, ampak bodo prilož- nost za u čenje. Varno okolje namre č omogo ča preizkušanje in tveganje, zaposleni pa morajo pri tem imeti tudi dovolj avtonomije. Sodelovanje med zaposlenimi ter z zunanjimi sodelavci mora postati na čin dela pri uvajanju izboljšav. Pa naj to ne bodo le dobri nameni, ampak praksa na timskih sestankih, konferencah, razli čnih delavnicah in v vsakdanji praksi. Če bodo strokovni delavci doživeli okolje, v katerem je so- delovanje norma, vsaka ideja dobrodošla in kjer se je zmo- titi varno, bodo znali tako okolje ustvariti tudi za u čence. Članek zaključujem s primerom dobre prakse razvija- nje kompetence podjetnosti, ki je nastala v projektu YouthStart. Zapis je deljenje dobre prakse in hkrati rav- nateljevo priznanje za vse sodelujo če. Tudi to je korak v spodbujanju podjetnostne kulture. EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Entrecomp/