325
Slovanski popotnik.
*   Od leta 1839, ko je zadnjič prišel na svetlo drugi letopis krajnskega muzeja za leto 1838 pod naslovom „Landes-Museum im Herzogthume Krain. Zweiter Jahresbericht 1838", ni bilo več ne duha ne sluha od samosvoj nega muzealnega časopisa; le semtertje po nekdanjem ,,IIlyr. BI." so se nahajale raztresene izvestja. Po dolgem prenehanji v letu 1849 vpeljanih tedenskih shodov so nekteri za pospeh domačega naravoslovja marljivi družtve-niki 13. rožnika lanskega leta sklenili, naj se napravljajo vsaki mesec zbori muzealnega družtva, in pomenki teh zborov pa tudi druge naravoslovje zadevajoče stvrri naj se natisnejo vsako leto v posebnem nemškem letopisu; vredništvo muzealnega letnika je bilo enoglasno izročeno gosp. kustosu Dragotinu Dežman-u. Marljivi gospod kustos je sporočilo to kmali doveršil in vredil letopis za 1856, ki je pred nekimi tedni pod nadpisom: „.Tahres-heft des Vereines des krainischen Landes-Mu-seums 1856" na svetlo prišel. Dobro jo je zadel častiti gosp. vrednik, da je na čelo tega novega letnika postavil kratek pregled vsega, kar se je od nekdanjih časov do danes na Krajnskem in za Krajnsko o naravo-slovskih preiskavah godilo, in nam tako v mičnem popisu pred oči postavil dosedanjo delavnost domačo na važnem naravoslovskem polji. Dalje obsega ta zvezek popis nekega prižanega gojzdnega kebra, ki ga je gosp. Ferd. Schmidt pervi najdel na planini „pri Jezerih'4, — gosp. De ž man je povedal nekoliko od tiste kot škerlat rudeče stvarice, ki jo naravoslovci čermelo monado (Purpurmonade) imenujejo, ljudstvo pa, ako nenadoma najde moko, močnik, žgance ali kako drugo jed rudeče, ker-vave barve, pritika ti čisto naravni, čeravno redki prikazni sto neumnih vraž; — dalje sledi v tem zvezku popis pomenkov družtvenih zborov v letu 1849 in 1855, poslednje 3 leta muzeju darovanih ali pa kupljenih stvari, — imenikdružtvenikov, ktero pa se zlo pomnoženo želimo; saj 2 gold. na leto nista konj, — in naposled pregled družtvenih dohodkov in stroškov preteklega leta. Dostavljamo tem versticam le se prošnjo, ktero gosp. vrednik razglaša v predgovoru: naj bi domoljubi, kteri se ukvarjajo z naravoslovskirni vedami, za prihodnji letnik mu poslali zanimivih sostavkov.
v                                v
*  V1 a š k i jezik govorijo C i č i le v Zejanah v Munski fari. Stanovniki v Susnjevici, Novi vasi, Jesovniku in Li-taji pa niso Ciči , ampak se imenujejo Vlahi (Cerebiri) po njihovem vlaškem jeziku.                                       J. Sa.
*   „Bramborski serski časnik wen dany wot Panka" se imenuje slovenski časnik, ki ga v Košobusu (Cottbus) na Pruskem izdaja Tornov. Kratke politične pa tudi druge novice donaša ta časniček v prav pohlevni obliki in preprostem slovenskem (vvendisch) jeziku z nemškimi pismenkami vsaki teden enkrat na polovični poli, pa mu je tudi cena silo majhna, za četert leta le 6 srebernih grošev. Kdor se želi na-nj naročiti ne zavolj obsežka, marveč zavoljo jezika, kakor sam tiskar Tornov pravi („weni-ger wegen des ergiebigen Inhaltes halber als wie in An-betracht der Seltenheit der Sprache"), naj se oglasi pri bukvarju gosp. Giontini-tu v Ljubljani. V poskušnjo jezika podamo bravcem , ktere jezikoslovje mika, iz lista od 24. septembra sledeča perva dva oddelka: „Nowiny. Barlinu. Sachadnu Ssobottu, ako ten 20. September, jo ta kralejska Prinzessina Luwisa s7 tym vvelikim Raschcžom wot Badin-skeje tuder werowana hordowala. Nasch Kral a nascha Kralowka, wot togo welikego Manobera starej Pschusskej gluzne nassledk pschižonej, štej pschi tom ssamem Wero-wafiu podla bylej a s'nima ta žela kralejska Wjaža a druga kralejska Huschyna. Tak jo nascha kralejska Wjaža s'Ba-dinskeju sassej do bliskeje Sswojžby stupila, kaž to starem Zassu tež juž nekotare ras sse stalo jo , a kužda werna pschusska Hutschoba jo wynschujo, aby ten ssamy manžel-ski Sswestk byl jaden gluzny a žognowany, a Pschusska a Badinska werne ^grommadu žaržalej we dobrem a tež slem Zassu. — Zož ten Prejss teje Trajdy nastupa, ga vvostano do iieta hvschcžei Pscheniza mjasy 7 a 8 Tolari ten weliki Korz, a Žyto 5 Tolari. Sa posnejschv Zass pak, ako sa te Mjasseze November a Dezember jo Žito sa pol-peta Tolara a na pschichadne Leto sa Januar a Februar sa 4 Tolare a 10 tež 5 Silberkroschow ten Korz sjadnane hordowalou.
*  Pohvalile so „Xovice" letos in priporočile nemškim bravcem z zalimi podobami olepšano knižico „Illustrirte geographische Bilder aus Oesterreich in Schilderungen aus Natur, Geschichte, Industrie und Volksleben", — al kakor radi hvalimo, kar je hvale vrednega, tako moramo grajati tudi kar zasluži grajo. Ako se nove knige pišejo zlasti take, ki popisujejo kraje, zgodovino, jezik, slovstvo itd. različnih narodov, bi se mogli pred vsem dobiti možje, kterim je dežela v vseh tistih razmerah znana, ki jih popisujejo, če ne , pridejo take smešnice na dan , kakor jih, opustivši pretres druzih pomot, nahajamo v 2. zvezku na strani 61, kjer stoje sledeče verstice, ki se prestavljene v slovenski jezik z vsemi popakami imen takole glasijo: „V slovenskem jeziku je najstareje slovansko pismo zloženo, in v naj novejši dobi so se prikazali kot slavljeni pesniki Pohlin, W od ni k, Zamik, Preszern, Kastelik, Jupan in drugi, kte-rih pesmi so preproste, mične in globokega čutjau. — Marka Pohlin se je sicer, Bog mu daj dobro! pervega gramatika!ja domišljeval, ko je svojo slabo gramatiko leta 1768 na svetlo dal, s ktero je, kakor gosp. prof. Metelko resnično pravi, le popačil, kar je bilo pred njim že popravljeno, — al kaj takega, da bo v letu 1856 v pervaka slovenskih pesnikov naj novejšega časa po vzdignjen, si oholi slovničar gotovo nikdar mislil ni. Če taki sodniki o našem slovstvu sodijo, ali se je potem čuditi, ako slepec presoja malarja!! In koliko moremo potem od enacih popisov druzih dežel verjeti, ker so morebiti tudi po ti meri!
326
Odgovorni vreduik: Dt. Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blatnik.