Stenografiern zapisnik
jednajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 2. aprila 1892.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razim: Njega ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, Janez Mesar, dr. Adolf Schaffer. — Zapisnikar: Deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika X. deželno-zborske seje dne 31. marcija 1892. I.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 52. Poročilo deželnega odbora glede Savskega mostu pri Krškem.
4.	Priloga 53. Poročilo deželnega odbora o nadaljevanji in dovršenji zgradbe deželnohranske vojašnice v Ljubljani.
5.	Priloga 54. Poročilo deželnega odbora glede razdružitve občine Sv. Ožbald v dve samosvoji občini.
(j. Priloga 55. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun gledališkega zaklada za leto 1892.
7.	Priloga 56. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove bolnice v Ljubljani.
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za dovolitev rednih letnih podpor šolskim vrtnarjem.
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za podporo v namen splošne deželne razstave leta 1894. v Ljubljani.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrožnega zdravnika dr. Emila Klimek-a za podporo kot zdravnik v zdravišči na Bledu.
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Franc Gostinčarja za podelitev ustanove svojemu slepemu sinu za obiskovanje zavoda za slepce v Linču.
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah okrajno-cestnih odborov v Postojni in Ilirski Bistrici glede uvrstitve cestne proge od sv. Petra do Trnovega med deželne ceste.
der äfften Sitzung
[fes h a inis die n landslips
in Uaibach
um 2. April 1892.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Johann Mesar, Dr. Adolf Schaffer. — Schriftführer: Landes-secretür Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung	des	Protokolles der X. Landtagssitzung vom	31.
März 1892.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage	52.	Bericht des Landesausschusses in	Angelegenheit
der Savebrücke bei Gurkfeld.
4.	Beilage	53.	Bericht des Landesausschusses,	betreffend	die
Fortsetzung und Vollendung des Baues der Landwehrkaserne in Laibach.
5.	Beilage	51.	Bericht des Landesausschusses,	betreffend	die
Trennung der Ortsgemeinde St. Oswald in zwei selbständige Ortsgemeinden.
6.	Beilage 55. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Theatersondes für das Jahr 1892 vorgelegt wird.
7.	Beilage 56. Bericht des Landesausschusses, betreffend den Bau des neuen Krankenhauses in Laibach.
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der k. k. krainischcn Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach um Bewilligung von regelmäßigen Jahressubventionen an Schul -gärtner.
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der k. k. krainischen Landwirtschaftsgesellschast in Lqibach um Subvention zur Veranstaltung der allgemeinen Landesausstellung int Jahre 1894 in Laibach,
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Districtsarztes Dr. Emil Klimek um Subvention als Curarzt int Gurorte Veldes.
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Franz Gostinčar um Verleihung eines Stipendiums an seinen blinden Sohn zum Besuche des Blindeninstitutes in Linz.
12.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Bezirksstraßenansschüsse von Adelsberg und Jllirisch Feistritz, betreffend die Einreihung der Straßenstrecke St. Peter-Dornegg in die Kategorie der Landesstraßen.
236
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sitzung n m 2. April 1892.
13.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Čepljah. da se pusti sedanja deželna cesta med Brezovico in Cepljami.
14.	Ustno poročilo upravnega odseka glede delne preložitve Žužemberško-Kočevske okrajne ceste v Žužemlierškem cestnem okraji (k prilogi 45.).
15.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Slavini, da deželni inženir izmeri novo cesto iz Slavine v Senožeče.
16.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Cerkljah, da se zvrše predpreiskave za zagradbo in uravnanie potoka Reke.
17.	Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve mostu pri Zgornjem Kašlji med stavbe okrajnih cest in glede uravnanja Ljubljanice nad mostom (k prilogi 46.).
18.	Ustno poročilo upravnega odseka glede deželnega zakona ob ugodnostih za nove stavbe s stanovanji za delavce (k prilogi 50.).
19.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora: g 3. C. Zdravstvene reči: § 4. Deželne podpore.
20.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Gustava Tön-nies-a za odpis neke globe v zadevi zgradbe deželnega gledišča.
21.	Ustno	poročilo	finančnega	odseka	o	prošnji	Avgusta
Jak-a. diurnista pri deželni zemljiško-odvezni komisiji, za podporo.
22.	Ustno	poročilo	finančnega	odseka	o	prošnji	društva
„Pravnik" v Ljubljani za takojšnjo izplačilo dovoljene podpore 500 gld.
13.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über die Petition des Gemeindeamtes in Tscheplach um Belastung der jetzigen Landesstraße zwischen Bresowitz und Tscheplach.
14.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses in Angelegenheit einer partiellen Correctnr der Seisenbcrg-Gottschcer Bezirksstraße im Straßenbezirke Seisenberg (zur Beilage 45).
15.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Slanina um Vornahme der Vermessung der neuen Straße von Slavina nach Senosetsch durch einen Landesingenieur.
16.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Zirklach um Vornahme der Vorarbeiten zum Zwecke der Verbauung und Regulirung des Rekabaches.
17.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses in Angelegenheit der Einreihung der Brücke bei Oberkaschel unter die Objecte der Beziiksstraßen und Regulirung des Laibachflusses ober der Brücke (zur Beilage 46).
18.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses wegen Erlassung eines Landesgesetzes, betreffend die für Neubauten mit Arbeiterwohnungen zu gewährenden Begünstigungen (zur Beilage 50).
19.	Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses: § 3. Sanitätsangelegenheiten ; $ 4. Landesnnterstützungen.
20.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Gustav Tönnies um Abschreibung eines in Theaterbauangelegenheiten verfallenen Pönales.
21.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des August Jak, Diurnisten bei der Grundlasten-Ablösungs-Landescommission, um Unterstützung.
22.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Vereines „Pravnik“ um sogleiche Auszahlung des bewilligten Betrages per 500 fl.
Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne.
Hegiim čer Sitzmiy um 10 'dllir 80 Mucku Bnrmittag.
237
XI. seja dne 2. aprila 1892. -Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo. Gospoda zapisnikarja prosim, da prečita zapisnik zadnje > seje.
1.	Branje zapisnika X. deželno-zbor-ske seje dne 31. marcija 1892.
1.	Lesung des Protokolles der X. Land-tagssihnng vom 31. März 1892.
Tajnik Pfeifer:
(Bere zapisnik X. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der X. Sitzung in deutscher Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečita.nem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega pred-
sedstva.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Izročam prošnjo bolniškega in podpornega društva pomdčnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
3.	Priloga 52. Poročilo deželnega odbora glede Savskega mostu pri Krškem.
3.	Beilage 52. Bericht des Landesansschusses in Angelegenheit der Savebrurkc bei Gurkscld.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
4.	Priloga 53. Poročilo deželnega odbora o nadaljevanji in dovršenji zgradbe deželnobranske vojašnice v Ljubljani.
4.	Beilage 53. Bericht des Landesansschnffes, betreffend die Jortschung und Bollendung des Baues der Landwehrkasernc in Laibach.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
XI. Sitzung nut 2. April 1892.
5.	Priloga 54. Poročilo deželnega odbora glede razdružitve občine Sv. Ožbald v dve samosvoji občini.
5.	Beilage 54. Bericht des Landesansschusses, betreffend die Trennung der Ortsgemeinde St. Oswald in zwei selbständige Ortsgemeinden.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltnngsausschnsse zugewiesen.)
6.	Priloga 55. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun gledališkega zaklada za leto 1892.
6.	Beilage 55. Bericht des Landesansschusses, womit der Voranschlag des Theaterfondes für das Jahr 1892 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen)
7.	Priloga 56. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove bolnice v Ljubljani.
7.	Beilage 56. Bericht des Landesausschusses' betreffend den Bau des neuen Krankenhauses in Laibach.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Prestopimo k 8. točki dnevnega reda, to je:
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za dovolitev rednih letnih podpor šolskim vrtnarjem.
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der k. k. krainischen Landwirtschaftsgesellschast in Laibach um Bewilligung von regelmäßigen Jahres-snbventionen an Schulgärtner.
Poročevalec Kersnik:
Visoki zbor! Dne 29. februvarija l. 1. je bila sklicana enketa pri deželnem šolskem svetu v Ljubljani, katera se je posvetovala o sedanjih razmerah šolskih vrtov in o pospeševanji šolskega vrtnarstva. Pri tej priliki se je poudarjalo, da dežela žrtvuje vsako leto primerno svoto za pouk v kmetijstvu na naših ljudskih šolah. Pa ta pouk v kmetijstvu že iz tehničnih razlogov ne more lahko biti praktičen, med tem ko je teoretični pouk težaven in sam po
37*
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI Kihung n m 2. April 1892.
238
sebi brez posebne koristi. Tembolj uspešen je pouk v vrtnarstvu, kjer se da praktično podpirati s pomočjo šolskega vrta in enketa se je izrekla, da.se mora najbolj pospeševati ta stroka, kajti od pouka v vsem kmetijstvu se sploh ne da mnogo pričakovati. Pouk se vrši v nadaljevalnih šolah po jedenkrat ali dvakrat na teden in dotičnim učiteljem se dajejo za to remuneracije iz normalno - šolskega zaklada, kjer je za pouk v kmetijstvu letos na primer ustavljenih 1600 gld. Da je mnogo učiteljev, ki poučujejo v kmetijstvu. je naravno, ker jih mora vabiti tista nagrada, ki je sicer tako mala, da je. res gola ironija, kakor sem že omenil pri razpravi o proračunu normalno-šolskega zaklada. Enketa je uvaževala vsa ta vprašanja in je prišla do sklepa, da bi kazalo pospeševati le pouk v vrtnarstvu in tu postaviti posebne norme glede kakovosti šolskih vrtov in glede remuneracij. katere bi se imele deliti za ta pouk. Sprejeti sta bili dve glavni točki in sicer, da bi bilo dobro: 1.) določiti natanko od strani c. kr. deželnega šolskega sveta, kakšen in kakov mora biti obdelani šolsk vrt na Kranjskem, da se ga prišteva uzornim in 2.) da se šolskim vit nar jem. ki so naredili, oziroma ki vzdržujejo tak vrt, pripozna redna letna remuneracija v znesku 36 gld. in sicer do preklica, to je, dokler je vrt n zoren, oziroma dokler so podpore v ta namen na razpolaganje.
Finančni odsek se je bavil s tem uprašanjem in je bil soglasno mnenja, da gre pritrtidi temu nasvetu. Glede svote, katera se ima uporabiti, z ozirom na razmere normalno - šolskega zaklada ni imel povoda zvišati sedanjega kredita, temveč ozirati se je le na onih 1600 gld.. ki so letos že sprejeti. Sicer pa bode v prvih letih mogoče shajati s tem zneskom, ker se ni tako hitro nadejati veliko uzornih šolskih vrtov. Če bode visoki deželni zbor pozneje uvidel, da bode treba povišati ta kredit, bode to gotovo storil v korist in prospeh šolskega vrtnarstva.
Čast mi je torej priporočati v imenu finančnega odseka sledeče:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Deželnemu odboru se naroča, izposlovati pri slavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da se
1.	) določi natanko kakšen in kakov mora biti obdelan šolski vrt na Kranjskem, da se ga prišteva uzornim; in
2.	) da se šolskim vrtnarjem (učiteljem), ki so naredili, oziroma ki vzdržujejo tak vrt, pripozna letna redna remuneracija v znesku 36 gld. in sicer do preklica, to je, dokler je vrt uzoren, oziroma dokler je podpora za pouk v kmetijstvu, ki znaša sedaj po nastavku v proračunu normalno - šolskega zaklada 1600 gld. — na razpolaganje“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, prosim gospode, kateri pri trde temu predlogu, naj blagovole ostati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 9. točki, to je:
9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za podporo v namen splošne deželne razstave leta 1894. v Ljubljani.
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der k. k. krainischen Landwirtschastsgcsellschaft in Laibach mit subvention zur Veranstaltung der allgemeinen Landesausstellung tut Jahre 1894 in Laibach.
Poročevalec Kersnik:
Visoki zbor! Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske je soglasno sklenil v 1. 1893., prirediti v proslavo stoinpetindvajsetletnice družbenega obstanka splošno deželno gospodarsko, gozdarsko in obrtno razstavo.
V ta namen pomnožil se je glavni odbor kmetijske družbe z zastopniki deželnega odbora, visoke c. kr. deželne vlade, mestnega zastopa ljubljanskega, kranjske hranilnice, trgovinske in obrtne zbornice, obrtnega društva in drugih poklicanih faktorjev, in pretresaval uprašanje, kedaj se ima napraviti ta razstava. Sklenil je pri posvetovanji, katero se je vršilo pred nekoliko dnevi, da se priredi ta razstava v Ljubljani pa ne že leta 1893. temveč šele 1894, ker bodo takrat že otvorjene dolenjske železnice in bode vsled tega velikemu delu prebivalstva naše dežele ložje mogoče obiskati razstavo, nego če bi se morali poslužiti sedanjih prometnih sredstev. Drug razlog pa je bil ta, da bi bil do prihodnega leta tudi čas nekoliko prekratek, med tem ko bode do 1. 1894. lahko mogoče z vršiti vse potrebne priprave. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe se je na podlagi tega posvetovanja obrnil do visokega zastopa dežele Kranjske s prošnjo, da naj podpira podjetje s kolikor mogoče izdatno subvencijo.
Uprašanje, kedaj se bode priredila razstava, za nas ne more biti merodajno, ampak gledati nam je na to, kak pomen ima razstava, in potem, če se pokaže, da je podpore vredna, mora se podpirati tudi iz deželnih sredstev. Glavni dve točki pri vsem uprašanji ste: prvič program, obseg razstave in in drugič t r o š k i. Kar se tiče programa, dovoljeno mi bodi, označiti ga v nekoliko širjih potezah. Osno-valni odbor in tudi finančni odsek je uvaževal ta momenta, in misli, da se ima ta razstava postaviti na najširšo podlago, deti v najširši okvir. Kazati ima ta razstava popolno podobo gospodarskega in kulturnega razvitka v onih mejah, kakor jih dajo geografične in etnografične meje naše kronovine.
Nikdo ne bode tajil, da so pojmi o našem gospodarskem razvitku in o našem kulturnem stanji celo med nami domačini še nekako temni, še bolj pa pri naših sosedih in v tujini. (Poslanec Šuklje: — Abgeordneter Šuflje: „Tako je!“) Temu je kriva tista nebrižnost, potem pa tista naša malodušnost, ker ne poznamo naših sil, ne poznamo naravnih sredstev, katere ima dežela naša na razpolaganje.
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sitzung mit 2. April 1892.
239
Iz tujine gledajo na nas z nekimi deloma naravnimi, deloma pa tudi umetno vpeljanimi predsodki, in vender ima naša dežela toliko naravnih moči v sebi, da bi bila zmožna podreti vse te predsodke. Če pogledamo le na s'pecijalitete v obrtniji, reči moramo, da so se jako hvalevredno pokazale pri rast avali v sosednih kronovinäh. Ni mi treba naštevati posameznosti. imena Domžale, Tržič, Kočevje s svojo lesno obrtjo, Idrija. Ribnica so znana in globokeje doli, v Črnomaljskem okraji imate hišno obrt, katera je vredna, da se stavi na stran hišni obrti hrvatski, ki je na Zagrebški izložbi vzbudila toliko pozornosti. Če si mislimo to razstavo v takem širokem okviru, treba segati na one dele našega raz vi tka, ki najbolj kažejo napredek naše kronovine in treba segati tudi v prvo njeno dobo. Jaz menim prazgodovinske znamenitosti, potem pa zopet izvode sedanje pridnosti, sedanjega raz vitka našega rodu. Pa če si na eni strani ogledamo prazgodovinske stvari, potem opozarjal bi, kar se tiče umetnosti in slovstva mimogrede na nek važen predmet. Ne morem si lepšega misliti nego izložbo del družbe svetega Mohorja od njenega početka sem. Morebiti se mi bode reklo, da družba sv. Mohorja ni kranjska; ona je obče slovenska, pa na Kranjskem ima največje število članov in bila je s početka ustanovljena za Kranjsko. Gotovo bi bila specijaliteta ta predmet, ki bi jasno kazala naš duševni razvitek, ki je tak, kakoršnega se nahaja malokje.
V	tem je označen v kratkem okvir in tudi potreba razstave. Posledica je očitna; mi pričakujemo od razstave moralen dobiček, namreč povzdignila se bode samosvest našega prebivalstva, če dobi pred oči podobo našega raz vi tka, vzdignila se bode delavnost in pridnost in na drugi strani se bodo omajali in zadušili predsodki, kateri se v tujini goje o nas.
V	drugi vrsti se nam je ozirati na troške, katere bode provzročila razstava in tu mi je bolj tesno pri srci, ker ne morem govoriti o bolj natančnih svotah. V poučenih krogih misli se, kakor se mi je povedalo, da bodo troski znašali okolu 50.000 gl d.
Toda ker že po principu nobena razstava ne more računih ravno z dobičkom, tudi tukaj troski ne pridejo tako v poštev, govoril pa bi o faktorjih, kateri bodo pomagali v to, da se troski razstave pokrijejo. Privatni prostovoljni doneski se skorej ne bodo mogli v poštev vzeti in ravnotako tudi plačila izložnikov za 'prostore ne bodo mogla biti visoka, kajti izložniki se ne smejo preveč obremeniti, pač pa se more in sme pričakovati velik dohodek od vstopnic. Vstopnina bi se sicer ne smela višje nego na 20 kr. določiti. Recimo, da bode razstava trajala okroglo 70 dni, to je dobra 2 meseca, namreč: pričela bi se v začetku avgusta in trajala še prve dni oktobra, recimo torej 70 dni in vzemimo, da bode vsak dan 1500 obiskovalcev, imamo po tem računu dohodka od vstopnin 21.000 gld. Ta račun se mi vidi utemeljen in jako trden. Finančni odsek misli, da naj bi dežela dovolila podporo 15.000 gld., to bi bilo torej skupaj 36.000 gld. Preostalo bi nepokritih troskov še 14.000 gld. in ti bi se gotovo pokrili de-
loma od visoke vlade, od katere smemo vedno pričakovati podpore, ker se je poljedelsko ministerstvo pokazalo že mnogokrat jako darežljivo nasproti kranjski deželi, — deloma pa od kranjske hranilnice, katera še nikdar ni pozabila namena, katerega ima po svojih pravilih, in dalje s prispevkom mesta Ljubljanskega, katero bode v prvi vrsti imelo dobička od te razstave. Ako pa je zagotovljenih še teh 14.000 gld., mislim, da lahko že bolj pogumno gleda v bodočnost dotični odbor, kateri je vzel delo v roke. ,
Finančni odsek si je bil svest pritrditve vse visoke zbornice, če predlaga, da naj se za razstavo zagotovi deželni prispevek v znesku 15.000 gld. Ob jednem zdelo se je pa večini finančnega odseka potrebno, da se v prihodnjem zaseda n j i predloži visokemu zboru natančen proračun o troskih in dohodkih. Predlog, katerega imam čast zastopati v imenu finančnega odseka, glasi se:
Visoka zbornica naj sklene:
„Deželni zbor izreka, da je pripravljen, deželno razstavo, ki se ima napraviti leta 1894., podpirati z deželnim doneskom 15.000 gld., ob enem pa naroča deželnemu odboru, da od kmetijske družbe preskrbi potrebne načrte in program te razstave s proračunom vse potrebščine in pokritja ter ga v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru".
(Odobravanje na levi in v centru. — Beifall links und in Centrum.)
Deželni glavar:
Gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel oglasil se je k besedi.
Abgeordneter Ercelken; Aaron Schweges:
Hohes Haus! Der Finanzausschuss beantragt, dass der hohe Landtag seine Bereitwilligkeit erklären möge, den Betrag von 15.000 Gulden der von der krainischen Landwirtschaftsgesellschaft in Borsd)lag ge-brad)ten, für das Jahr 1894 projectirlen allgemeinen Landesausstellung als Subvention zu widmen. Es handelt sid) dabei, wie der Herr Berichterstatter eingehend dargelegt hat, um eine allgemeine Ausstellung und als Anlass zu derselben soll die 125jährige Feier der Gründung der Landwirtschaftsgefellschaft dienen. Auf den ersten Blick mag es nicht für jedermann überzeugend erscheinen, dass die Landwirtschaftsgesellschaft berufen sei, in erster Reihe eine Landesausstellung und in weiterer Reihe eine allgemeine Landesausstellung zu organisiren, während wir es allerdings vollkommen begreiflich finden würden, wenn, wie bei verschiedenen anderen Gelegenheiten, eine landwirtschaftliche Ausstellung veranstaltet werden und wenn die Feier des 125jährigen Bestandes dieser Gesellschaft hiezu einen vollkommen geeigneten Anlass bieten würde. Wenn nun die landwirtschaftliche Gesellschaft sich trotzdem berufen fühlt, zu einer derartigen allgemeinen Ausstellung die Initiative zu ergreifen und allen Anfordernngen zu entsprechen, die int Rahmen einer derartigen, sehr weit gedachten, weit gezogenen Ausstellung an sie gestellt werden können ; wenn sie, um dieser Aufgabe vollständig zu genügen, innerhalb ihrer
240
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sihllllg n m 2. April 1892.
eigenen Organisation die Mittel besitzt, dann wünsche ich ihr Glück dazu. Ich bezweifle aber, dass sie hiezu die Mittel besitzt und bin vollständig überzeugt, dass sie nicht in der Lage ist, mit eigenen Mitteln eine derartige Ausstellung zu organisiren, welche dem Lande zur Ehre gereichen und dem Zwecke entsprechen würde, welchen sie anstrebt.
Die Aufgaben einer allgemeinen Ausstellung und die Zwecke, die damit verbunden sind, sind große, schöne und bedeutende Zwecke, zu deren Erreichung es des einträchtigen Zusammenwirkens aller Elemente ohne Ausnahme bedarf und keine Gesellschaft allein, der nur eine spezielle Aufgabe gestellt ist, mag sie noch so ausgezeichnet sein, mag sie eine noch so große Anzahl von Mitgliedern ausweisen, ist in der Lage, einer solchen Aufgabe zu genügen. Wenn der Staat eine ähnliche Aufgabe ans sich nimmt — wie wir wissen, hat er für die Ausstellung in Chicago eine allgemeine Beiheilignng ins Auge gefaßt, — da hat er sich nicht damit begnügt, innerhalb seiner eigenen Arbeitskräfte, aller Ministerien und aller seiner Organe die Angelegenheit in Angriff zu nehmen, sondern er hat eine Commission eingesetzt, die sich aus den verschiedensten Kreisen und Berufen zusammen setzt. In dieser Form allein ist es möglich, einer solchen Aufgabe zu entsprechen. Wenn also der Staat selbst mit seinen reichen Mitteln nicht in der Lage ist, einer solchen Aufgabe allein sich gewachsen zu zeigen, dann werden die verehrten Herren Mitglieder der Landwirtschaftsgesellschaft, zu denen zu zählen ich selbst die Ehre habe, mir verzeihen, wenn ich behaupte, dass die Landwirtschaftsgesellschaft eine zu schwere Aufgabe übernimmt und diese in jener wünschenswerten Weise, die man fordern muss, zu lösen nicht im Stande ist. Dass diese Besorgnis nicht ungerechtfertigt ist, dürfte aus der einfachen Prüfung der Vorlage, die jetzt in Verhandlung steht, sich ergeben.
Von Seite der Landwirtschaftsgesellschaft wird im Prinzipe ausgesprochen, dass Die Ausstellung int Jahre 1894 anläßlich der Eröffnung der Unterfrniner Bahnen veranstaltet werden möge, es wird aber über die Aufgaben, welchen diese Ausstellung dienen soll, in der Eingabe so gut wie nichts gesagt. Wir verdanken allerdings den interessanten Ausführungen des Herrn Berichterstatters ein viel klareres und umfassenderes Bild, als die Eingabe selbst es geboten hat. Nach diesen Ausführungen eröffnet sich allerdings eine Perspective, die weit, vielleicht zu weit reicht, wenn sie den Rahmen einer Landesausstellung nicht überschreiten soll, einer Ausstellung, dies ist betont worden, die nicht außerhalb des Landes Anhaltspunkte suchen und die nicht etwa fremden, politischen Zwecken dienen soll. Wenn nun aber von Seite der LaudwirtschaftsgeseUschaft die Hauptsache, Das Programm und die Organisation der ganzen Sache, bis jetzt nicht ins Auge gefaßt wurden, sondern nur ein Theil des finanziellen Programmes, dahin zielend, das Land zu einer Beitragsleistung zu bestimmen, dann muss ich gestehen, dass nach meiner Auffassung die Vorarbeiten, bevor die Gesellschaft mit einem solchen Antrage an den hohen Landtag herantreten dürfte, nicht genügend sind. Mit einen so mangelhaften Programme, oder eigentlich ohne Programm und ohne ernstlich durchdachte Organisation ist die Durchführung von solchen Projeeten unmöglich, in voraus gerichtet und verurtheilt.
Wollen die Herren etwas Ernstes, Gediegenes schaffe», dann müssen andere Wege eingeschlagen werden, auf diesem Wege ist das vorgestreckte Ziel nicht zu erreichen.
Nun hat der verehrte Herr Berichterstatter die Frage nicht nur vom Standpunkte der Organisation und des Programmes, sondern, wie dies ganz richtig und nothwendig ist, auch vom Standpunkte der finanziellen Mittel, die für die Durchführung zur Verfügung stehen, beleuchtet. Bezüglich des Programmes, sagte ich, hat die antragstellende Gesellschaft feine Anhaltspunkte gegeben, wohl aber hat der Herr Berichterstatter dies gethan. Im großen und ganzen kann ich seinen Ausführungen zustimmen, muss aber gleich bemerken, dass er in seinen Ausführungen die Hauptsache, welche die Autragste;cr int Auge haben mussten, vollständig übergangen hat: er hat von der landwirtschaftlichen Ausstellung mit keinem Worte gesprochen, sondern nur von der Hausindustrie, von jenen Produkten und Spezialitäten, welche wir in Domžale, Neumarktl, Jdria u. s. w. antreffen, Spezialitäten, die, wenn ich ihn recht verstehe, auf industriellem, nicht auf landwirtschaftlichem Gebiete zu suchen sind. Ich glaube, dass er im Interesse der Antragsteller selbst darauf hinweisen müsste, dass auch die landwirtschaftliche Ausstellung noch in dieses Programm eiuzubeziehen wäre, um den Vater dieses Kindes wenigstens irgend eine Pateruitätsberechtigung zn geben. Ich will mich bei diesem Anlasse über die Organisation nicht weiter auslassen, nachdem weder von Seite der Antragsteller noch von Seite des Herrn Berichterstatters über diesen Punkt gesprochen wurde, möchte aber int Interesse der Sache nur das eine mir zu bemerken erlauben, dass ein ähnlicher Vorgang, natürlich rebucirt auf unsere Verhältnisse, auch bei der Organisation der Landesausstellung beobachtet werden müsste, wie dies von Seite des Staates gegenüber einer Weltausstellung geschieht. Es wäre vor allem eine Commission einzusetzen bestehend aus allen Faetoreu, welche für den Erfolg einer derartigen Ausstellung Garantien bieten. Ich glaube, dass diese Vorbedingung einer jeden erfolgreichen Ausstellung bis jetzt übersehen wurde und auch in der Besprechung, die auf Anregung der Laudwirischaftsgesell-schaft neulich darüber stattgefunden hat, keine Berücksichtigung erfahren hat, weil zu eng begrenzte Kreise in diese Berathung einbezogen wurden, um von den angedeuteten, unerläßlich erforderlichen Vorbedingungen und deren Erfüllung sprechen zu können. Es müsste, ich wiederhole es, alles aufgeboten werden, um eine Verständignug aller Elemente und Kreise, ohne Rücksicht auf irgend einen politischen Beigeschmack herbeizuführen und so eine allen berechtigten Wünschen entsprechende und den Interessen des Landes dienliche Ausstellung zu ermöglichen. Nachdem dies bisher nicht geschehen ist, glaube ich, dass dies vor allem zu geschehen hätte, und dass daun aus Grundlage einer derartigen Vorbesprechung sowohl bezüglich des Programmes als auch bezüglich der Organisation sich Männer finden würden, die geeignet wären, eine derartige Ausstellung zu infeeniren und mit befriedigenden Erfolge durchzuführen. Dies bezüglich der ersten Seite der Frage wegen des Programmes und der Organisation der Ausstellung.
Die zweite Seite ist die finanzielle. Die finanzielle Seite ist für den hohen Landtag heute von ausschlaggebender Bedeutung, weil dem hohen Landtage tu erster
941
XL seja dne 2. aprila 1892. —
Linie der direkte Antrag vorliegt, für die Ausstellung einen Beitrag von 15,000 Gulden in Aussicht zu stellen, und zweitens weil ebenso wohl erwogen werden muss, ob alle finanziellen Mittel für die Durchführung dieser Aufgabe überhaupt gesichert sind, als auch die Frage nicht übersehen werden darf, ob aus einer derartigen Betheiligung des Landes nicht außer Verhältnis stehende Opfer nachträglich für das Land erwachsen Nach diesen drei Richtungen seien mir nvch einige wenigen Worte gestattet. Wenn der verehrte Herr Berichterstatter die Summe, welche die Ausstellung kosten würde, mit 50 000 Gulden approximativ bezeichnen zu können glaubt, so glaube ich dem gegenüber nicht fehlzugehen, wenn ich die Meinung ansspreche, dass eine solche Ausstellung, i» diesem großen Rahmen ausgeführt, mindestens doppelt so viel kosten wird und dass jeder andere Voranschlag die Gefahr großer Enttäuschung in sich birgt. Wollen wir eine Ausstellung veranstalten, welche Ethnographie, Naturgeschichte, Industrie, Landwirtschaft ii. s. w. n s. w., kurz alles, was das Land bietet, in sich vereinigt, so machen wir diese meiner Ansicht nach nicht mit 50.000 Gulden, sondern werden dafür unbedingt 100.000 Gulden brauchen. Dies bezüglich der Kosten im allgemeinen.
Wenn man an ein solches Unternehmen ichreiiet, glaube ich, hat man die Pflicht zu fragen, wie diese Kosten gedeckt werden, denn der Erfolg einer Ausstellung liegt auch darin, dass für die Kosten derselben unter allen Umständen im voraus Vorsorge getroffen wird und dieselben dann auch ohne Schwierigkeit ihre Bedeckung finde», Nichts ist peinlicher, nichts schlimmer, als wenn ein finanzieller Misserfolg zum Schlüsse unerquickliche Abrechnungen zur Folge hat, wie dies die Erfahrung an vielen Orten bewiesen hat. Die Bereitwilligkeit jeder Art ist vor der Ausstellung, wo Hoffnungen verschiedenster Art erweckt werden, in der Regel sehr groß, nach der Ausstellung, wenn Enttäuschungen eingetreten sind, ist vvn einer Opferwilligkeit nichts mehr zu spüren. Diese Gesichtspunkte, meine Herren, müssen wir strenge im Auge behalten, wenn wir uns nicht täuschen wollen. Es wird demnach erwünscht sein, dass wir, bevor wir einen Beschluss fassen, die bestimmte Erwartung aussprechen, dass uns die Landwrrtschaslsgesellschaft de» Nachweis erbringt, sie sei in der Lage über die Bedeckung der Kosten der Ausstellung zu disponiren. Dieser Beweis ist bisher nicht nur nicht erbracht, sondern auch nicht angetreten worden, vielmehr hat die Landwirtschaftsgesellschaft es für zweckmäßig erachtet, die Lösung des finanziellen Problems in anderer Weise in Angriff zu nehmen, nach einer Methode, die dahin geht, dass die Haupttheilnehmer ausgefordert werden, ihre Namen ans die Liste der Sub-scribenten zu stellen, und sie erwartet dann, es würden sich, durch jene angeregt, bedeutende Nachfolger finden, die das Unternehmen fördern werden.
Nun glaube ich, meine Herren, dass dies sür die Interessen des Landesfiscus kein erwünschter Vorgang ist; aber auch nicht für das Ausstellungsunternehmen selbst. Wenn die Ausstellung das kostet, was sie kosten muss, wenn sie das leisten will, was man von ihr erwartet, dann wird der Beitrag vvn 15.000 Gulden, wenn dieser apodictisch als das letzte Wort des Landes gelten soll, kaum ein genügender sein und der hohe Landtag wird zu entscheide» haben, ob eine größere
XI. Sihung mit 2. April 1892.
Beisteuer des Landes möglich und den finanziellen Mitteln des Landes entsprechend ist und geleistet werden kann. Aber ich besorge, dass wir, wenn wir heute dem Antrage, wie er vorliegt, zustimmen, ein Präjudiz für die Landesfinanzen schaffen, denn wenn heute das Land den Betrag von 15.000 Gulden votirt, so übernimmt cs damit die moralische Verpflichtung, die Landesausstellung ins Leben treten zu lassen, wen» nicht geradezu ins Leben zu rufen, was aber auch geschehen könnte. Wird das Land sich dafür engagirt haben, dass im Jahre 1894 eine Ausstellung stattzufinden habe und hat es 15.000 Gulden ohne Programm, ohne Organisation und Voranschlag votirt, dann ist es fast nicht zu vermeiden, dass das Land die moralische Verpflichtung übernimmt, für alle Kosten, die nicht bedeckt werden, aufzukommen. (Ugovor na levi. — Widerspruch links, l Ich besorge das und wenn einmal ein Deficit da ist und niemand anderer es deckt, dann glaube ich nicht, dass jemand unter uns sitzt, der diese Schuld nicht bezahlen wird. Die Ausstellung ist eine Landesausstellung und die Kosten derselben müssen gedeckt werden. Das alles ist nun leicht zu vermeiden. Es liegt ja keine Gefahr im Verzüge, führen wir das Unternehmen auf solider Basis durch, mache man ein Programm, einen Kostenüberschlag, versichere man sich der Beiträge, dann meine Herren, — Sie hegen ja keine Zweifel über die Intentionen des hohen Landtages und sind überzeugt, dass er sich nicht ausschließen wird, — dann trete man später mit dieser Forderung an den hohen Landtag heran, nicht aber heute. Sie werden nichts versäumen, aber die Ausstellung auf eine gesunde Grundlage stellen! Das ist dasjenige, was ich Ihnen, ich wiederhole es, dringend im Interesse des Landes und der Ausstellung selbst empfehle.
Es sind verschiedene Einnahmsquellen bezeichnet worden, welche der Ausstellung zugute kommen werden; es ist auf die Platzmiethe hingewiesen, aber auch bemerkt worden, dass daraus kaum ein nennenswertes Einkommen resultiren werde. Ich theile die Meinung des Herrn Berichterstatters, dass dieser Factor zn entfallen habe; unsere Aussteller werden nur in den seltensten Fällen auf eigene Kosten ausstellen, sondern man wird ihnen bedeutende Subventionen geben müssen, damit sie ausstellen und das kostet viel Geld. Die Entrees sind mit 20.000 bis 21.000 Gulden berechnet worden und wenn ich den Herrn Berichterstatter richtig verstanden habe, ist dieser Berechnung die Annahme zu Grunde gelegt worden, dass während einer 70tägigen Dauer-täglich 1500 Personen die Ausstellung besuchen werden. Meine Herren, das ist eine Täuschung! Ich glaube, dass keiner von Ihnen annimmt, dass an Wochentagen, wo kein Zndrang stattfindet, die Ausstellung 1500 Besucher aunveisen wird, das ist für die vorliegenden Verhältnisse eine außerordentliche Zahl, ich glaube nicht daran, sondern bin der Ansicht, dass die Entrees geringer sein werden und ivir werden, wie ich bereits im Finanzausschüsse betonte, darauf sehen müssen, dass sehr viele freie Entrees gewährt werden, denn der Besuch der Ausstellung ist viel wichtiger, als die Einnahmen. Wir müssen Wert darauf legen, dass alle diejenigen, die aus der Ausstellung Belehrung schöpfen können, auch in die Lage gesetzt werden, ohne Entree Belehrung zu schöpfen und die Ausstellung unentgeltlich zu besuchen. Die Subvention des Staates wünsche ich in dem größten
242
XI. seja cine 2. aprila 1892. — XI. Sitzung mu 2. April 1892.
Ausmaße; der Staat wird nicht nur dem Lande, er wird, glaube ich, auch sich selbst nützen, wenn er die Kenntnis unseres Landes in weitere Kreise verbreitet und ich stimme mit dein Herrn Berichterstatter vvllkom-men überein, wenn er sagte, dass diese Kenntnis nicht genügend verbreitet und dass es int Interesse des Landes gelegen ist, diesem Zwecke durch die Ausstellung Rechnung zu tragen.
Nach allen diesen Ausführungen glaube ich, dass wir, wenn wir den Zweck ernstlich und int besten Einvernehmen erreichen wollen, am besten thun, wenn wir dem Beschlusse des Finanzausschusses, wie er ihn beantragt, unsere Zustimmung nicht ertheilen, sondern wenn wir uns dahin vereinigen, dass der Landesausschuss beauftragt wird, tm Einvernehmen mit der Landwirtschaftsgesellschaft in der nächsten Session ganz entsprechende, reiflich überlegte, wohl motivirte Anträge über diesen Gegenstand dem hohen Hause vorzulegen.
In diesem Sinne und zu diesem Zwecke erlaube ich mir hiemit folgenden Antrag zu stellen:
Das hohe Haus wolle beschließen:
„Die Petition der Landwirtschaftsgesellschaft, die Ausstellung von 1894 betreffend, wird dem Landesausschusse mit dem Aufträge abgetreten, die Landwirtschaftsgesellschaft einzuladen, ein detaillirtes Programm der projectirten Ausstellung und den Entwurf eines Orga-nisaiionsstatuies mit einem möglichst genauen Kosten-voranschlage unter Nachweis der Bedeckung aller Kosten, sowie eines entsprechenden Garantiefondes in Vorlage zu bringen und darüber dem Landtage in der nächsten Session Bericht zu erstatten und entsprechende Anträge zu stellen".
Ich erlaube mir diesen Antrag dem hohen Hause zur Annahme zu empfehlen. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Strangnlirungsantrag!")
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri podpirajo predlog gospoda poslanca ekscelence barona Schwegel-na, naj blagovole listati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Zeli še kdo besede?
Gospod poslanec Povše se je oglasil k besedi.
Poslanec Povše:
Visoka zbornica! Častiti gospod neposredni predgovornik mi daje povod, da sem se oglasil k besedi. Odkritosrčno moram reči, da me je predlog njega ekscelencije gospoda barona Schivegelna nekoliko osupnil, kajti častiti gospod poročevalec sam se je v imenu finančnega odseka na vse potrebno že oziral, ker predlaga, da se danes visoka zbornica le principijelno izreče, da je pripravljena podpirati osnovo splošne deželne kmetijske in obrtnijske razstave, ob jednem pa, naj stavi to podporo odvisno od predloge natančnega proračuna in nadrobnega načrta in programa. Njega ekscelencija gospod baron Schwegel je posebno poudarjal, da ne smatra, da bi bila kmetijska družba sama zmožna, osnovati in srečno zvršiti tako imenitno deželno razstavo. Njega ekscelenciji in sploh visoki zbornici naznanjam, da
je moj predlog v kmetijski družbi bil oni, ki je meril na to, da se zastopniki raznih korporacij v deželi skličejo v posvetovanje, in prošnja, katera je došla visoki zbornici, bila je sklenena v dotičnem skupnem posvetovanji raznih korporacij, ki bi bile poklicane v sodelovanje pri tem splošno važnem podjetji. V tem skupnem zastopa sedita dva deželna odbornika, gospod poslanec dr. Vošnjak in tudi zastopnik našega veleposestva gospod dr. Schaffer. Dalje so poklicani in sodelujejo mnogi odborniki kranjske kup-čijske in obrtnijske zbornice, zastopniki glavnega mesta Ljubljanskega, in menim, da bode gotovo tudi visoka c. kr. vlada rada poslala svojega zastopnika, kateri bode z dobrim svetom podpiral zadevo, ki je tako eminentne važnosti. V tem oziru je torej že nekoliko preskrbleno za srečno rešitev tega upra-šanja. Zagotavljati pa smem, da je od vseh teh korporacij pomnoženi odbor sklenil, pomnožiti se še po članovih drugih korporacij, od katerih sme upati, da bodo kmetijski družbi v pomoč prihiteli pri rešitvi tako važnega uprašanja.
Glede tega, da se do danes še ni predložil natančen program in načrt in dalje preudarek troš-kov, menim, akoravno nisem poklican govoriti v imenu kmetijske družbe in govorim kot zastopnik dežele Kranjske, da se nad tem ne bi smeli spod-tikati. V osnovalnem odboru se je pri posvetovanji, katerega so se udeležili tudi zastopniki deželnega odbora, trgovske in obrtne zbornice in mesta Ljubljanskega, sklenilo, da se imajo vsi dotični faktorji, od katerih se je zanašati na kako podporo, uprašati in naprositi, da se izrečejo, ali so za osnovo take deželne razstave in ali hočejo prispevati s primerno podporo. Gotovo mi bodete vsi častiti gospodje tovariši priznali. da bode osnovalnemu odboru šele, kadar se bodo razne korporacije izrekle, v koliki meri hočejo prispevati v to podjetje, mogoče določiti program in načrt. Kadar bode odbor vedel, toliko podpore zagotovil je blagohotno visoki deželni zbor, toliko visoka vlada oziroma visoko poljedelsko in trgovinsko ministerstvo itd., potem bode osnovalni odbor imel priliko, posvetovati se nadalje o stvari in sestaviti natančen program, načrt in proračun. Tudi ravnateljstvo kranjske hranilnice se je nekako principjelno izreklo, da hoče podpirati to domovinsko podjetje. Zaradi tega naj bi se danes visoka zbornica izrekla, koliko podpore je pripravljena dovoliti, kajti skrb glede tega, da bi se morebiti ne ravnalo pravilno, odpade s tem, da sta v osnovalnem odboru kot delegata dva gospoda deželna odbornika, katera bodeta že skrbela za potrebno kontrolo. Mislim, da ne moremo imeti boljše kontrole, nego da sodelujeta dva deželna odbornika in vestno vršita svojo nalogo v prid zastopa. (Odobravanje na levi in v centru. — Beifall links und int Centrum.!
Častiti gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel je tudi omenil, da je gospod poročevalec glede razstave govoril le bolj o obrtni ji in o splošnem kulturnem napredku, pa le malo o kmetijstvu, z drugimi besedami, uprašal je, kaj bode korist te razstave ? Tu moram navesti nek izrek, ki me je nekdaj silno zabolel. O kranjski deželi — tudi častiti gospodje veleposestniki ste sinovi kranjske de-
243
XI. seja dne 2. aprila 1892. —
žele — reklo se je ne Dunajski razstavi od visokih mož, da je na prednjem mestu le še pred Dalmacijo in Bosno. Gospoda moja, smelo trdim da bode kranjska razstava na čast deželi in morebiti celo bolje uspela, nego lanska zagrebška razstava, pokazati je le že enkrat treba moči in sile, katerih ima naša dežela več nego jih imajo tam doli. (Odobravanje na levi. — Beifall links.) Gas je, da se tujcem pokaže, kaj imamo, in čas je, da se preprečijo one zaničevalne sodbe, katere se gojč o nas. Gospoda moja, pomislite, kako očividno seje na Gorenjskem zboljšala in povzdignila živinoreja po subvencijah kmetijske družbe. Kako ceno je imela živina poprej, sedaj pa je kmetijstvo že toliko napredovalo, da pridejo trgovci iz Bavarske, Würtemberske, Tirolske in drugod, in krava, ki je nekdaj stala 50 do 60 gld., proda se dandanes za 120 do 130 gld. Tudi sad-jereja se je močno vzdignila in kaj v tej stroki zmoremo, pokazala je pred nekoliko leti ona mala a izborna razstavica v Ljubljani. Celo v Gradci in v drugih nemških mestih sem slišal o nji najlaskavejše sodbe. Povzdignila pa se bode sadjereja še veliko bolj, ako bode zagotovljen izvoz našega sadja, v to svrho pa je treba, da tujci zvedo, kje dobe blago, da jim pokažemo, kaj zmore naša dežela. Nemci, posebno Wtirtemberžanski kupci, prihajajo že sedaj v veliki množini kupovat naše sadje.
Tudi glede gozdnih pridelkov nismo zadnji in zmoremo veliko. V tem oziru obračam se v prvi vrsti do častitih gospodov veleposestnikov, naj bi se gospodje zavedali svoje domovinske dolžnosti in sodelovali na čast svoje j domovini in na čast veleposestvu samemu. (Odobravanje na levi in v centru. — Beifall links und im Centrum.)
Kar se tiče finančnega vprašanja, ima njega ekscelencija gospod baron Schvvegel prav, da zahteva, naj se poda natančen troškovnik, prodno se izplača denar. Kadar bode šlo za denar, preudarjali bodo vsi faktorji stvar resno in tudi kmetijska družba ne bode postopala lahkomišeljno, vsaj vsi vemo, da ravna vedno v ponos in v čast cele dežele. (Odobravanje na levi. — Beifall links.)
Prodno končam, dovoljena mi bodi le še kratka opazka glede skrbi gospoda poslanca ekscelence barona Schwegelna, da bi se eventuvalni primanjkljaj moral pokrili iz deželnih sredstev, mislim, da je v tem oziru nepotrebna prevelika skrb. Vse važne korporacije v deželi sodelujejo — ne vem, katero bi še poklicali — sodelujejo odlični možje in vneti za duševni in materijelni napredek naše dežele, končno pa menim, da se bodo tudi našli domoljubni možje, kateri bodo podpirali nekak garancijski zaklad. Upam, da bode takrat na podlagi natančnih financijelnih podatkov tudi častiti gospod poslanec ekscelencija baron Schvvegel naklonjen temu podjetju in izrekel željo, da naj tudi častiti gospodje veleposestniki pokažejo, da imajo vneto srce za čast in blagor skupne naše domovine kranjske. (Živahno odobravanje na levi in v centru. — Lebhafter Beifall links und im Centrum.)
Poslanec Svetec:
Častita gospoda! Dovolite mi, da spregovorim le nekoliko besed. Mislim, prvo uprašanje je to,
IX. Sitzung mit 2. April 1892.
hočemo li razstavo ali ne, in če preudarimo to, kar je govoril častiti gospod poročevalec in za njim ekscelenca gospod baron Schvvegel, mislim, da je splošno mnenje to, da naj se napravi razstava. Ako smo pa enkrat le misli, da se ima razstava napraviti, potem nastane uprašanje, s čim in kako troske pokriti, zakaj, moja gospoda, prvo je treba vedeti, s čim se bode napravila razstava. Mislim, najprej zahtevati natančen načrt, kako da se bode napravila, to je skorej prezgodno zahtevanje. Najprej moram vender vedeli, koliko mi je sredstev na razpolaganje, po teli sredstvih se bode ravnal tudi moj načrt, kajti ako so sredstva mala, tudi ne moreni napraviti Bog ve kako velikanskega načrta. Zahtevanje, da se ima najprej predložiti čisto natančen načrt, je torej prezgodno. Ravno tako je prezgodno zahtevanje, da se nam mora podati že sedaj natančen račun o pokritji, posebno kakor zahteva ekscelenca gospod baron Schvvegel, da naj se najprej natančno izkaže, kako se bodo troški pokrili in izkaže še poseben garancijski fond. Zraven tega pa on odreka, da bi visoki zbor že sedaj dovolil gotovo svoto. Častita gospoda, brez tega dovoljenja — ker je vender visoki deželni zbor jeden glavnih skladateljev za pokritje troskov — brez tega dovoljenja, moja gospoda, je naravnost nemogoče, že sedaj izkazati natančno pokritje troškov, kajti to bi bil filius ante patrem. Mislim, visoki zbor naj izpregovori prvi svojo besedo, koliko on dovoli, ker se bodo po tem gotovo tudi ravnali drugi faktorji in mislim, da drugi faktorji ravno čakajo na besedo deželnega zboro, kajti ako ta manjka, potem drugi faktorji ne bodo imeli uzroka, brigati se za to reč. Po mojih mislih pa nikakor ni res, da deželni zbor s tem, če on že sedaj določi gotovo svoto, prevzame neko garancijo za pokritje tudi vseh drugih troškov. To je po mojih mislih, častita gospoda, napačno mišljenje, zakaj če deželni zbor izreče : toliko in toliko dam, potem vsak ve, da več ne more zahtevati; če bi pa kdo rekel: deželni zbor je dal 15.000 gld., torej je odgovoren za vse druge troske, potem bi bil deželni zbor za nje odgovoren v vsakem primer-Ijeji, tudi ako dovoli 10.000 gld. ali le 5000 gld., ako se iz njegovega dovoljenja izvaja zavezanost za vse troške. Ta logika je po mojih mislih popolnoma napačna.
Torej, moja gospoda, ako je res naša želja, da se napravi razstava, ako je naša želja, da se to koristno podjetje precej sedaj sproži in da precej začnejo delati vsi tisti faktorji, kateri bodo pri pomagali, da se podjetje deželi na korist in čast z vrši, potem naj deželni zbor že sedaj precej izreče svojo besedo in dovoli primerno svoto ter tako, rekel bi, sproži, da se začnejo skladati troški za podjetje. Jaz bodem torej podpiral predlog slavnega finančnega odseka. (Živahno odobravanje v centru in na levi. — Lebhafter Beifall im Zentrum und links.)
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, ima gospod poročevalec končno besedo.
244
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sitzung n m 2. April 1892.
Poročevalec Kersnik:
Z velikim zadovoljstvom konštatujcm, da se principijelno proti napravi te razstave, kakor je nameravana, ni ugovarjalo od nobene strani. Tudi mirne besede in stvarni pomisleki ekscelence gospoda poslanca barona Schwegelna (Poslanec dr. Tavčar:
—	Abgeordneter Dr. Tavčar: „Nikar se mu ne prilizuj!“) so me utrdile v prepričanji, da se nam je zanašati na znatno podporo tudi od strani onih gospodov, ki zastopajo veleposestvo. (Poslanec Hribar:
—	Abgeordneter Hribar: „Vederemo!“) Le nekoliko mi gre ugovarjati pomislekom, katere je navajal častiti gospod predgovornik z one (desne — rechts) strani. Skliceval se je na to, da nisem omenil, da bode razstava gospodarska, kmetijska in gozdarska. Jaz le konštatujem, da sem to omenil koj v pričetku svojega govora, da se mi pa pozneje ni videlo potrebno. tega še jedenkrat naglašati, kajti hotel sem le opozarjati na posebnosti, tega pa, kar se mi je videlo samo po sebi razumljivo, nisem hotel ponavljati.
Drug moment, katerega je naglašal častiti gospod predgovornik, bil je ta, da v osnovalni odbor niso bili povabljeni vsi faktorji, kakor bi bil on to želel. Ta zbor pa je le pripravljalni odbor, pravi osnovalni odbor se bode še pozneje konštituval. Kar se pa tiče uspeha, nimam nikake dvombe, da ne bode izvrsten.
Opozarjam Vas le na sadjarsko razstavo, katera se je vršila skorej jednakim potom: obseg je bil seveda manjši, ali uspeh je bil velikansk.
Poleg kmetskih razstavijalcev sodelovali so pa tam tudi ti plemeniti gospodje z desne strani — opozarjam na lepo razstavo častitega gospoda barona Apfaltrerna in poleg nje vzvišenega gospoda knezoškofa itd.; vsem krogom je bilo samo v mislih, da pokažejo, kaj imamo in znamo v naši deželi.
Glede financijelnih pomislekov gospoda poslanca barona Schwegelna priznavam pač. da so uvaževanja vredni, ali če dovolimo teh 15.000 gld., dežela v prvi vrsti ne prevzame nobene garancije (Poslanec Šuklje: — Abgeordneter Šuklje: „Nobene!“), o tisti moralni zaveznosti pa bi danes najraje ne govoril: ker se je pa stvar že omenila, ne bodem tajil, da neka moralna zavezanost res obstoji, s j čemer pa nočem podreti razstave. kajti mislim, ! da pogled na m o g o č u s p e h ali nedostatek pri razstavah sploh ne more biti merodajen in torej tudi nam ne glede naše razstave. Gospoda moja. nekaj podpore moramo dati v ta namen, v to smo moralno zavezani, dajmo torej to podporo že danes, kajti koliko ložje bode potem kontirati kmetijski družbi in drugim sodelujočim faktorjem.
In še nekaj. V izpeljavah in v predlogu ekscelence gospoda barona Schwegelna se mi vidi nekako protislovje. On je poudarjal, da želi veliko državno podporo, na drugi strani pa se protivi predlogu finančnega odseka, kajti kaj pomeni njegov predlog ? Odklonimo prošnjo za sedaj, potisnimo celo stvar na dolgo klop. (Poslanec Šuklje: — Abgeordneter Šasije: „Tako je!“) Pa če mi tako ravnamo, ali smemo
potem računati na državno podporo ? (Poslanec Šuklje: — Abgeordneter Šuklje: „Tako je!“)
Končno dovolite mi častiti gospodje tovariši še neko kratko zgodovinsko reminiscenco. Večkrat mi prihaja na misel, da sem čital v Dimitzu, da je bil nekdaj nad velikimi vrati te hiše, kjer zborujemo, v kamen vsekan napis: „Aere ordinum Garnioliae“. Ta napis so napravili kranjski stanovi, ko so sezidali hišo sinovom dežele naše, ki so se hoteli posvetiti vedi in učenosti. Kranjski stanovi so prispevali takrat k tej stavbi in v spomin svoje darežlji-vosti dali so napraviti z zlatimi črkami omenjeni napis. Med tistimi stanovskimi zastopniki bili so tudi pradedje peterih gospodov, ki sede na oni (desni —-rechts) strani te zbornice. V spomin bi jim klical tiste lepe besede in sklepal z željo, da bi bilo mogoče, ko bodemo 1. 1894. otvorili svojo razstavo, napisati na portal razstavnega prostora vnovič še bolj pomenljiv napis:	„Aere omnium ordinum
Garnioliae“. S to željo sklepam in priporočam le še jedenkrat predlog finančnega odseka.
Deželni glavar:
Prestopimo na glasovanje. Glasovati je v prvi vrsti o predlogu njega ekscelencije gospoda poslanca barona Schwegelna.
Prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Ni sprejet: glasovali bodemo sedaj o predlogu finančnega odseka in prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 10. točki dnevnega reda, to je:
10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrožnega zdravnika dr. Emila Klimek-a za podporo kot zdravnik v zdravišči na Bledu.
10. Mündlicher Bericht des HinanzausschnfseS über die Petition deS DlstrietSarztes Dr. Emil Klimek um Subvention als Cnrarzt tm Cnrorte Veldes.
Berichterstatter Excessen', Baron Schweges:
Hohes Hans! In der letzten Session hat der hohe Landtag den Beschluss gefasst, dem Curarzte in Veldes eine Subvention im Betrage von 200 fl. ans Landes-mitteln zu bewilligen. Diese Subvention steht mit der Stellung des Curarztes aus dem Grunde in einem gewissen Zusammenhange, weil bei der Bestellung des Districtsarzkes für Veldes nur aus dem Grunde eine niedrigere Gehaltskategorie ins Auge gefasst wurde, weil man von der Voraussetzung ansgieng, dass entweder die Gemeinde selbst, oder aber der Curvorstand die Ergänzung dieser Bezüge leisten würde. Ans der von dem gegenwärtigen Districtsarzte Dr. Emil Klimek an den hohen Landtag gerichteten Eingabe ist jedoch ersichtlich, dass seit dem Ende des vorigen Jahres eine
245
XL seja dne 2. aprila 1892. —
derartige Subvention ihm nicht mehr weder ans Landes-noch an« anderen Mitteln zukommt »nd dass er sich demnach in einer finanziell ungewöhnlich ungünstigen Lage befindet. Es ist von Seite des hohen Landtages wiederholt anerkannt worden, dass die Bestellung eines Curarztes in Veldes schon ans dem Grunde eine Nvth-wendigkeit sei, weil die hohe Regierung bei jenem Anlasse, als sie Veldes zum Curorte erhob, ausdrücklich die Bedingung gestellt hat, dass ein ständiger Cnrarzt in Veldes angestellt werden müsse. Weil nun bei den geringen Bezügen, welche an dein theueren Orte dem gegenwärtigen Districtsarzte zugewiesen sind, die Gefahr nahe liegt, dass die Stelle nicht besetzt werden könnte, wodurch der Character des Curortes selbst in Gefahr käme, hat sich der Finanzausschuss dahin ausgesprochen, dass unter allen Umständen der Betrag von 200 fl. zur Verfügung gehalten werden müsse, um die Bezüge des Districtsarztes, falls dieselben nicht von anderer Seite eine entsprechende Ergänzung fänden, aus Landesmitteln ans den Betrag von mindestens 800 fl. zu erhöhen. Im Aufträge des Finanzausschusses bin ich daher in der Lage, dem hohen Landtage den Antrag zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Ter Betrag von 200 fl zur eventuellen Ergänzung der Bezüge des Curarztes in Veldes ist in die Ausgabe des Landesfondes pro 1892 einzustellen und der Landesausschnss wird ermächtiget, die erbetene Subvention nach Maßgabe der einzuholenden Information zu bewilligen".
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 11. točki, to je:
11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Franc Gostinčarja za podelitev ustanove svojemu slepemu sinu za obiskovanje zavoda za slepce v Linču.
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Franz Gostinčar um Verleihung eines Stipendiums an seinen blinden Sohn zum Besuche des Blindeninstitutes in Linz.
Poročevalec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski:
Visoki zbor! France Gostinčar, delavec v Gostinci v župniji Dolski, ima slepega sina, kateri je obiskoval zavod za slepe v Linču od 14. decembra 1. 1880. do 13. julija 1889, torej skorej 9 let, in je tam, kakor je razvidno iz priloženega spričevala, jako dobro napredoval posebno v muziki. Priučil se je glasovirju in orgijam in ima tudi v ročnih delih dober uspeh. Jože Gostinčar je sedaj 19 let star.
XI. S ih mig niti 2. April 1892.
Ko je izstopil iz zavoda za slepe, hodil je po svetu okoli, je musiciral in mati ga je vodila. Mati je sedaj na smrtni postelji, oče pa mora preskrblje-vati še dva fanta in hčerko ter dela v kamnolomu, da si prisluži nekoliko novcev. Vsled tega je fant brez vsake podpore. Ker je pa, kakor se je slišalo iz ust gospodov, ki ga poznajo, jako nadarjen muzik, torej je upati, ako bi bil še jedno leto v zavodu v Linču, da se bode toliko izvežbal v orgljanji, da bode potem dobil mesto orglarja pri kaki cerkvi.
Glede na veliko bedo tega slepega mislil je finančni odsek, da je dolžnost naša, nekoliko zanj skrbeti in zaradi tega predlagam v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„ Deželnemu odboru se naroča, izposlovati pri visoki c. kr. deželni vladi podelitev ustanove slepemu Jožefu Gostinčarju iz Gostinc v svrho enoletnega obiska zavoda za slepe v Linču“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede P (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich)
Če ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 12. točki, to je:
12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah okrajno-cestnih odborov v Postojni in Ilirski Bistrici glede uvrstitve cestne proge od sv. Petra do Trnovega med deželne ceste.
12. Mündlicher Bericht des Bcrwaltnngsaus-schnsses über die Petition der Bezirksstraßenausschüsse von Adelsbcrg und Jlli-risch Feistrih, betreffend die Einreihung der Straßcnstrecke St. Peter-Dornegg in die Kategorie der Landesstraßen.
Poročevalec dr. Tavčar:
Visoki deželni zbor! Okrajna cestna odbora v Postojni in Ilirski Bistrici prosita:	Naj visoki de-
želni zbor sklene, da se cestna črta, k oj a vodi od Sv. Petra do Trnovega skozi vasi od Sv. Petra namreč: skozi Radohovo vas, Parje, Drskovče, Zagorje, Knežak, Sambije do Trnovega, uvrsti med deželne ceste.
Omenjena proga ceste je bila do leta 1864. v vrsti med državnim cestam; in ta proga meri od Sv. Petra do Trnovega kakih 16 kilometrov.
V tisti dobi so okolnosti nastale, da se je od Sv. Petra do Trnovega zgradila nova državna cestna proga ob vodi Reka, skoži vas Bitinje, koja cestna proga pa mora biti kakih 8 kilometrov daljša, nego je bila prejšna državna cestna proga skozi gori omenjene vasi.
246
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sitzung mit 2. April 1892.
V isti dobi je omenjena ta cestna proga bila uvrščena med okrajne skladne ceste, kojo pa seveda mora vse skozi prebivalstvo citiranih okrajev vzdrževati. Ako tudi je, smelo rečeno, več rabljena, nego ona na novo napravljena državna cesta radi njene skrajšane lege, rabljena je več nego za 80°/o več, nego ta na novo napravljena državna cesta. Ta na novo napravljena državna cesta rabi le ne-kterim prebivalcem Bistriškega okraja, koji bivajo najbolj na jugu istega, in posestnikom, ki bivajo ob vodi Reka.
Ta cestna črta pa od Sv. Petra skozi tako imenovano Pivko, skozi vasi Radohavas, Parje, Drskoče, Zagorje, Knežak, Šembije, Trnovo je za kakih osem kilometrov krajša od one zdaj na novo napravljene državne ceste do Ti novega, kar dokazuje tehnični dokaz.
Ta cestna proga ima v Radohovi vasi dotiko ali zvezo z cestami skozi vasi Trnje, Klenek, Paljčje in Turšiče z tako imenovanimi občinskimi cestami, in zraven ima zvezo z grajščinsko cesto kneza Win-dischgrätza. Z občinskimi cestami ima ta cestna proga zvezo dalje v Parjak, Drskovčah in Zagorji. V Knežaku ima ta cestna proga zvezo z občinskimi cestami občine Juršiče, Bač, Koritnice in dalje ima ta cestna črta zvezo v Knežaku z grajščinsko cesto kneza Schönburg-Waldenburga grajščine Schneeberg, namreč iz Knežaka leži ta cestna črta imenovane grajščine Schneeberg bolj na levo južni črti od Knežaka skozi Mašun, Leskovodolino ter tam pride na okrajno cestno črto Lož-Presil. Torej je tukaj dokazano, da ta cestna proga veže z vsemi južno-hrvatskimi okrajnimi in državnimi cestnimi progami.
Znano je vseskozi, da iz teh velikanskih gozdov grajščine kneza Windischgrätza, posebno iz gozdov grajščine kneza Schönburg-Waldenburga se prevaža silnega lesa in oglja, koji materjal pa na teretnih vozovih prelazi ves to cestno progo namreč od Knežaka, ali v Bistrico ali v Sv. Peter, in od Rado-hevasi in družili že imenovanovanih vasi pa ravno tako. To cestno črto prelazijo tudi teretni in drugi vozovi iz južne Kranjske dežele, ki vozijo njihove pridelke v Reko, radi toliko skrajšane lege. Iz vsih teh podatkov se lahko razvidi, da je ta cestna proga od Sv. Petra skozi imenovane vasi do Trnovega morala priti v reven stan zaradi prevelikanske rabe teretnih vozov, posebno se pa iz vsega razvidi, da dohodki za vzdrževanje te cestne črte samega Bistriškega okraja ne odgovarjajo, torej na vsaki način imela bi biti všteta deželnim cestam.
Lega dotične cestne proge nahaja se pa z precejšnimi strmici (klanci) počenši od Barji do vrha tako imenovanega Globovnika.
Gela lega od Sv. Petra skozi navedene vasi do Trnovega mogla bi meriti okoli 16 kilometrov, od kojih pripade 2^2 kilometra v nadzorstvo cestnemu odboru Postojinskenm.
Ako bi se pa dotični strmci (klanci) zravnali ali ovrgli, nahajalo bi se pa tistega terena kakih 6 kilometrov in bi cestna proga potem prišla naj manj za 2 kilometra krajša od sedanje in ne bi bilo potreba Globovnika zravnati ali ometati.
Ako bi se Globočnik tam zravnal, stal bi veliko svoto denarja, in zraven bi vsi drugi strmci ali klanci vender še ostali, kajti za Globočnik tre-balo bi precejšnega odkupila, ker se ni mogoče njiv in travnikov izogniti. Ako bi se pa vsi strmci počenši v Par j ah do vrha Globovnika zravnali, bi po povprečnem računu vse delo, in kar bi odkupila trebalo, za 6°/<> več stalo, nego če bi se sam Globovnik zravnal.
Ravne in lepe cestne črte olepšujejo deželo in dokazujejo, da je ljudstvo v njej izobraženo in de-lalno, dostikrat se je pa že iz časnikov razvidelo, da je ta cesta od Sv. Petra do Trnovega, odkar ni več državna, zelo zanemarjena, kar je pa tukajšne prebivalce žalilo, ker njeni dohodki iz enega okraja troskom odgovarjati ne morejo.
V zimskem času nastanejo velikanski zametje in njih odprava stalo bi precej denarja in ker tega storiti mogoče ni, zaostane promet in poštna zveza.
Cestna odbora Bistriški in Postojinski prosita visoki deželni zbor naj blagovoli enoglasno skleniti, da naj se ta cestna črta od Sv. Petra skozi Radohavas, Parje, Drskovče, Zagorje, Knežak, Sambije do Trnovega uvrsti med deželne ceste in da vže tekoče leto odpošlje se deželni tehnik na lice mesta“.
Ta prošnja je gotovo laka, da se o nji še ne more definitivno sklepati.
Želi se tu, da bi se nekdanja državna cesta sprejela mej deželne ceste, in sicer s progo, ki je dolga celih 16 kilometrov.
Koliko bodo stale deželne ceste, o tem sedaj še nemarno prave skušnje. Prej kot ne pa bodo troški ogromni. Tudi ni znano, kake važnosti za promet je ta cesta, le toliko vemo, da se je vseh okrajnih cest v obeh okrajev že 28°/o sprejelo mej deželne ceste. O takih in jednakih prošnjah moralo se bode prav previdno postopati.
Zategadelj predlaga upravni odsek:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Predležeča prošnja odstopi se deželnemu odboru, da vse potrebno poizve in potem ali deželnemu zboru predloži dotični načrt zakona, ali pa, če bi se mu to ne videlo umestno, prošnjo reši po svoji lastni razsodnosti“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich >
Ge ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovovolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 13. točki, to je:
13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Čepljah, da se pusti sedanja deželna cesta med Brezovico in Čepljami.
IB. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsans-schttsses über die Petition des Gemeinde-
247
XI. seja dne 2. aprila 1892. —
amtes in Tschcplach um Belasinng der jetzigen Landesstratze zwischen Bresowitz und Tscheplach.
Poročevalec Kersnik:
Upravni odsek se je posvetoval o prošnji županstva v Čepljah, da se pusti sedanja deželna cesta med Brezovico in Čepljami; pa ker se mu je naznanilo, da utegne še tekom tega zasedanja priti ravno o tem up ra Sanji predlog deželnega odbora, sklenil je predlagati, da se prošnja za sedaj odstopi deželnemu odboru, ki jo bode predložil ob jednem z do-tičnim svojim predlogom.
Predlagam torej, da se prošnja odstopi deželnemu odboru.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, prosim gospode, kateri se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Daljna točka je:
14. Ustno poročilo upravnega odseka glede delne preložitve Žužember-ško-Kočevske okrajne ceste v Žu-žemberškem cestnem okraji (k prilogi 45.).
14. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ausschufses in Angelegenheit einer partiellen Correctup der Seisenberg-Gottscheer Bezirksstratze im Stratzenbezirke Teisenberg (zur Beilage 45).
Poročevalec dr. Tavčar:
Občinski zastop trga Žužemberk in ondotni okrajni cestni odbor prosita, da bi se dovolila pre-ložba strme okrajne ceste, ki vodi od krškega mosta kneza Turjaškega po strmini navpik do glavnega trga v Žužemberku.
Deželni odbor sprejemši dotično prošnjo zaukazal je, da se vrše poizvedbe in dogotovijo potrebni načrti in proračuni. Dotična dela z vršil je inženir Valka, poplačal jih je pa do cela deželni odbor.
Iz proračunov in načrtov razvidno je sedaj, da je proga, koja naj -se preloži, dolga 280 metrov. Nova proga, ki naj se po preložbi ustanovi, pa bi bila dolga 620 metrov. Proračuneni troski znašajo vsega skupaj celih 7448 gld. 27 kr.
Od tega zneska odpade na zemljišča, ki bi se morala odkupiti 2511 gld. 36 kr. , nadela sama pa 4936 gld. 9 kr. Za 620 metrov dolžine so to stroški, ki so vsekako prav zelo zdatni! Deželni odbor predlaga v svojem poročilu, da naj se v preložbo okrajne ceste po napravljenih načrtih privoli, in da naj se v isti namen dovoli deželna podpora 3000 gld.
XI. Sitzung tun 2. April 1892.
Upravni odsek, ali vsaj njega večina pa se v svojo žalost s tem predlogom ni mogla strinjati. In to ne iz sledečih razlogov:
Če vzamemo letno poročilo v roke, poučimo se s § 6., da so finančne razmere okrajnega cestnega odbora v Žužemberku kolikor mogoče lužne. Da je mogel v postavni stan spraviti deželne ceste, najel je cestni odbor pri Kočevski hranilnici posojilo 1500 gld. Za leto 1890. moral je torej pobirati doklado celih 250/0, kar je gotovo skrajna meja, do k oje sme seči ta ali oni cestni odbor.
Ker pa neposredni davki celega okraja ne dosežejo niti 16.000 gld. je jasno, da se tudi s tako doklado le toliko doseže, da se pokrijejo redni izdatki vsakega leta. Če bi se torej v tem slučaji tudi privolila deželna podpora 3000 gld., je jasno, da bi cestni okraj Žužemberski ostalih 4448 gld. 27 kr. ne mogel zmagati, vsaj sedaj ne, ko se že itak bori z velikimi finančnimi težavami. Omenjeni okraj bi vzlic deželni podpori uprašavne zgradbe dognati ne mogel, ali bi se pa moral tako zadolžiti, da bi moral vrsto let pobirati neznosno cestno priklado. Že iz tega razloga se okrajnemu cestnemu odboru priporoča, da naj projektovano preložbo za toliko časa odloži, da bode svoje denarske razmere poboljšal in uredil. Sicer se pa okraj itak ne more pritoževati, da ga dežela zanemarja, iz letnega poročila je vidno, da je ta okraj že leta 1890. dobil deželne podpore 3300 gld., in da je raz ven okraja Velkolaškega v istem letu prejel največ deželne podpore. Važno je tudi upra-šanje, kako bode Dolenjska železnica vpljivala na to cesto. Morda postane pozneje manj važna za promet. Mogoče pa je tudi, da se bodo morale vse ob železnici ležeče ceste na podlagi enoletnega načrta urediti. In takrat pride itak tudi ta cesta na vrsto. Ne kaže torej, da bi se že sedaj odobril tako drag projekt, zategadelj nasvetujem v imenu upravnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„ Deželni zbor sprejemši v vednost poročilo deželnega odbora sklene, da se nasvetovana pre-ložba Zužemberško-Kočevske okrajne ceste od kneza Turjaškega Krškega mostu do glavnega trga v Žužemberku na podlagi predloženih načrtov za sedaj ne odobri“.
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Papež oglasil se je k besedi.
Poslanec dr. Papež:
Visoki zbor! Ker sem bil v upravnem odseku referent tega predmeta in zavzemal stališče, iz katerega sem stavil predlog, kateri je bil ravnotak, kakor predlog deželnega odbora, namreč da naj visoki zbor dovoli prispevek za preložitev te ceste, in ker je ta moj predlog v upravnem odseku padel, treba se mi zdi, da se za svoje načelo še jedenkrat oglasim in iz tega načela, katero sem zastopal v upravnem odseku, vnovič stavim nek nasvet, kateri,
248
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sitzung NIN 2. April 1892.
akoravno ni kongruenten prejšnjemu mojemu predlogu, vender utegne bolj ustreči neki živi potrebi. Tukaj se gre za oni del v zakonu ob uvrstitvi cesta z dne 2. aprila 1866. leta pod točko 51 b. navedene Žužembersko-Kočevske okrajne ceste od mostu čez Krko do glavnega trga v Žužemberku. Ta del je res pravi monstrum, ki presega glede strmine tudi Bruneško cesto in hvala Bogu, sedaj že zapuščeno Bogenšperško cesto. Strmina znaša 18 colov od sežnja. (Poslanec Šuklje: — Abgeordneter Šuklje: „25°/o!“) Na tej cesti vidijo se lahko dan na dan žalostni prizori, da se ali zvrne kak voz, ali da po zimi drči do mostu nazaj, ali da se vkljub 4 ali 6 kratne priprege muči živina. Promet se vsled tega silno podraži in obtežuje in vender ga je čez to strmino vedno veliko, ker je tam jedina zveza med obema Krškima bregovoma. Ker je na jedni strani, namreč na desni, veliko obširnih gozdov, katerih lastniki pa stanujejo večinoma na levem bregu, vidi se vsak dan mnogo vozov, naloženih z gozdnim pa tudi kupčijskim blagom, vidijo se slavnoznani Am-bruščani, ki so kot živinorejci na dobrem imenu in vrh tega ima Žužemberški trg zvezo po tej cesti od mostu na onkraj Krke, kjer so mlini. Nadalje se nahaja 20 km od trga kraj, kjer se bode kmalu napravila železniška postaja. Mislim, da je ta promet, kakor sem ga popisal, že v sedanjem času minimum, kadar bode pa zgrajena železnica, ga bode še veliko več. Še bodo imeli tam obširnih gozdov, še bodo prebivalci nosili žito v mlin in še bodo Ambruščani čez ta jedini most v tisti okolici priganjali živino.
Okrajno-cestni odbor se nahaja v veliki zadregi, ker bi bila v prvi vrsti njegova naloga, skrbeti za preložitev. Da je okrajno - cestni odbor skrbel za svojo nalogo, razvidi se iz vseh letnih poročil. Kakor je omenil častiti gospod poročevalec, dobil je neko posojilo, pa tisto je vestno in pravočasno vrnil in mislim, da bojazen častitega gospoda poročevalca ni utemeljena, če je rekel, da bi veliko let prešlo, predno bi mogel okrajno - cestni odbor vrniti dotično posojilo. Na strani 147. letnega poročila vidite, da je cestni odbor Žužemberški za vzdrževanje cest leta 1890. moral pri Kočevski hranilnici izposoditi si 1500 gld., kateri dolg je precej v drugem letu povrnil. Tudi iz izkaza na strani 168. letnega poročila ne morem videti, da je to kaj pomenljivo, da je dobil leta 1890. 3300 gld. subvencije od dežele, kajti tudi to je pojasneno v'letnem poročilu od leta 1890., potem v prejšnjem in v letnem poročilu sedanjega zasedanja. Leta 1882. na primer dobil je subvencijo v znesku 3000 gld., ampak le za zgradbo ceste med Laščami in Smuko (Langen-ttjoii). Potem je dobil leta 1883. posojila 3000 gld., katero je pošteno nazaj plačal; leta 1890. dobil je pa jedino le 300 gld. subvencije za deželne ceste, pa ne za okrajne ceste. Mislim torej, da pri vsem tem, da je Žužemberški okraj tako zapuščen in reven, okrajno-cestni odbor spolnuje svoje dolžnosti in razume tudi svojo nalogo in tudi sedaj, kadar bode prišlo uprašanje, odkodi naj pokrije še ostale troske, bodemo videli in se prepričali, da si bode hitro vedel pridobiti še ostali znesek 4400 gld., kakor je poprej
dobil posojilo pri Kočevski hranilnici in pri deželi sami. Razvidno je iz letnega poročila, da okrajno-cestni odbor Žužemberški pobira 25°/o za cestne potrebščine, rečeno je pa v letnem poročilu tudi, da je s tem prišel do zaklada, iz katerega je vrnil deželi posojilo 1500 gld., ob jednem pa plačeval ; svoje potrebščine kot okrajno-cestni odbor. Če mu ; damo sedaj prispevka 3000 gld., smemo upati, da bode precej začel skrbeti za to, kar se njemu postavi za pogoj dovolitve te podpore in to nameravam v svojem predlogu, kateri se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„ Okrajno-cestnem u odboru v Žužemberku se dovoli za delno preložitev okrajne ceste v Žužemberku po preloženem načrtu svola 3000 gld. iz deželnega zaklada, katera je izplačati, kadar bodejo prosilci dokazali, da je zagotovljeno tudi pokritje ostalih stroškov“.
Prosim torej, da se o mojem predlogu razpravlja in glasuje.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri podpirajo predlog gospoda poslanca dr. Papeža, naj blago vole ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec Svetec ima besedo.
Poslanec Svetec:
Častita gospoda! Izprosil sem si besedo v ta namen, da podpiram predlog, katerega je ravnokar stavil častiti gospod tovariš dr. Papež. Podpiram ga tem laglje, ker se ta predlog po mojih mislih sklada z mišljenjem visoke zbornice; zakaj v zadnji seji je gospod poslanec Šuklje prav s toplimi besedami priporočal preložitev te ceste z ozirom na Dolenjsko železnico in visoka zbornica je njegovemu razlaganju pohvalno pritrdila.
Predlog gospoda poslanca dr. Papeža pa tudi ne nasprotuje predlogu upravnega odseka, zakaj upravni odsek sam pripoznava potrebo te preložitve in on samo za sedaj odklanja prošnjo okrajno-cest-nega odbora Žužemberškega in to z ozirom na veliko obloženje tega okraja s cestnimi troski. Predlog gospoda poslanca dr. Papeža pa tudi ne namerava, da bi cestni odbor Žužemberški že precej sedaj v v roke vzel z vršite v te preložitve, ampak on le nasvetuje, naj visoka zbornica izreče svojo pripravljenost, podpirati to preložitev in sicer s tem, da obljubi podporo 3000 gld. Iz tega pa ne nasleduje, da bi moral cestni odbor precej delo v roke vzeti in skrbeti za podjetje z novimi nakladami, temveč cestni odbor bode imel čas in priložnost poskrbeti polagoma, kadar bodo moči pripuščale, to bode pa storil tem rajše in ložje, ker ve, da ima obljubljeno podporo od visoke zbornice. Ako pritrdi visoba zbornica predlogu gospoda poslanca dr. Papeža, bode to spodbuda cestnemu odboru, da ne bode zanemarjal te splošne potrebe in da ne bode odrival te reči, temveč zanašaje se na obljubljeno podporo precej jel premišljati in preskrbovati, da se
249
XI. seja dne 2. aprila 1892. -
to potrebno delo čim prej dovrši. Podpiram torej predlog gospoda dr. Papeža in mislim, da bi mu visoka zbornica brez vse težave lahko pritrdila.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich,)
Gospod poročevalec ?
Poročevalec tir. Tavčar:
Za svojo osebo se ne protivim predlogu gospoda tovariša dr. Papeža, dasiravno moram v imenu upravnega odseka vzdržavati predlog, kakor sem ga stavil poprej. Glavni namen naš je bil preprečiti, da ne bi se okrajni cestni odbor Žužem-berški podal v kako podjetje, ne da bi imel potrebnih pripomočkov. Deželni odbor je predlagal, da naj se mu precej dovoli 3000 gld. podpore ne oziraje se na to, kako bode cestni odbor pokril drugih 4400 gld. Ker je pa predlog gospoda poslanca Papeža tak, da se deželni prispevek ne bi imel izplačati precej, temveč šele, kadar bi prosilci izkazali, da je zagotovljeno tudi pokritje ostalih troskov, nimam ničesar ugovarjati proti temu nasvetu, temveč bodem še sam glasoval zanj.
Deželni glavar:
Glasovali bodemo najprej o spreminjalnem predlogu gospoda poslanca dr. Papeža. Prosim torej gospode, kateri pri trde temu predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet, torej odpade glasovanje o predlogu upravnega odseka.
Prestopimo k 15. točki, to je:
15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Slavini, da deželni inženir izmeri novo cesto iz Slavine v Senožeče.
15. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ansschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Slavina um Vornahme der Vermessung der neuen Straße von Slavina nach Scnosetsch durch einen Landesingenieur.
Poročevalec dr. Tavčar:
Slavinsko županstvo je vložilo sledečo prošnjo : Iz vse Pivke je zelo neugodna zveza cestna s Senožečami, oziroma s Krasom. Iz večjih krajev, kakor: Slavine, Št. Petra, Zagorja itd. treba iz Reške državne, po okrajni Orehovski cesti skozi Razdrto po Tržaško državni cesti hoditi v Senožeče, torej po jako dolgem in velikem ovinku.
A tej nepriliki in nepotrebni potrati časa bi se prav lahko prišlo v oko m. Iz Slavine vodi čez „Rav-
XI. Sitzung am 2. April 1892.
nik“ in knez Porcijevo ložo mala stezica za pešce, ki pride pod Ložami v Senožeče. Po ti stezi se prihrani cele tri ure pota do Senožeč.
Senožeško županstvo in ondotni okrajni cestni odbor sta zapored poživljala, oziroma pozivljana bila, da bi se izvedla ter izpeljala vožna cesta iz Slavine v Senožeče. To cesto bi rabila istinito vsa Pivka, tudi za vožnjo v Trst. Podpisanemu županstvu je naročeno, naj naredi inicijativo v navedeni zadevi. Vsled tega prosi najudaniši:	Visoki deželni zbor
naj blagovoli odrediti, da pride na lice mesta deželni inžener, da bi zmeril cesto iz Slavine na Senožeče in napravil dotične načrte in proračune, troske za to naj bi prevzel deželni zaklad.
Opazuje se še, da je stvar za kraj zelo važna; — krajša cesta, in od burje zavarovana bi tudi bila, ker vodi po varnem zavetji. Tudi vojaki, kateri pridejo vsako leto sem na vaje, bi jo rabili.
Županstvo Slavina, 28. sušca 1892.
Ker upravnemu odseku ni znano, je 11 nasvetovana proga sploh izpeljiva in za promet potrebna, in ker mu ni znano, koliko bi znašali troski pre-mirjenja, nasvetuje:.
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Predležeča prošnja odda se deželnemu odboru v preiskavo in daljše poročanje v prihodnjem zasedanji“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich. > Ge ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Daljna točka 16., je:
16. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Cerkljah, da se zvrše predpreiskave za za-gradbo in ur a vnanje potoka Reke.
16. Mündlicher Bericht des Verwaltnngs-ansschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Zirklach um Bornntzme der Vorarbeiten znm Zwecke der Ver-baunng und Regulirung des Rckabaches.
Poročevalec dr. Tavčar:
Županstvo v Cerkljah je vložilo sledečo prošnjo (bere: — liest):
Visoki deželni zbor! Po dolini, katera se razprostira med strminami 1853 m visokega Krvavca, 1381 m visokega Visnjiskega vrha, 1647 m visokega Križišča, 1043 m visokega Davoskega vrha, 950 m visoke Stiske vasi in 770 m visoke Stefanje gore, vije se bistri in deroči potok Reka, kateri ima tako močan strmec, da vselej, kedar le količkaj naraste, drvi s sabo srednjedebeli gramoz in zasipa z njim sp o dej ležeče
250
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sitzung nut 2. April 1892.
kraje zlasti dolino, katera se pred vasema Dvorje in Grad razširja. Takrat pa, kedar je kak naliv in pa spomladi, kedar južni vetrovi začno hitro tajati sneg na ogromnem prostranstvu v gorenjo dolino nagnjenih strmin, naraste potok Reka tako zelo, da jednako najbolje divjim hudournikom vali s sabo po cent težke kameni te buče.
Vsled tega divjega značaja potoka Reke na-rastla je struga njegova v onem delu teka njegovega, kjer stopa izmed gorovja na piano tako jako, da je v vasi Cerklje vzvišena na nekoliko metrov nad navadno ravnino. Toda ta struga je veliko premajhna, da bi mogla sprejemati vso vodo in zato se ista razliva iz nje ter poplavlja vas Cerklje, kvareč ceste in trgajoč plodovito zemljo po vrtovih in njivah; v spodnjem svojem toku ob vaseh Šmartno v Kranjskem in Zalog v Kamniškem okraji pa poplavlja velik kos izredno plodovite zemlje.
Glede na veliko prostranstvo obvodja tega potoka, glede na silno strmino tega obvodja in glede končno na divji gorski značaj njegov, preti vasema Grad in Dvorje, stoječima ravno pri vhodu v Reško dolino in ne dalječ pod njima nahajoči se veliki vasi Cerklje v slučaji kakega silnega naliva prav velika nevarnost opustošenja ali celo popolnega razdejanja ; z omenjenim poplavljanjem rodovitne zemlje pa se godi posestnikom prav velika škoda in jim je, dokler se ne reguluje tok potoka Reke odvzeta mogočnost amelioracije dotičnih zemljišč.
Z ozirom na to je nujna in skrajna potreba, da se zagradi potok Reka v gorenjem svojem toku tako, da ne bode prinašal več s sabo toliko prodja in kamenja; v spodnjem toku pa tako, da ne bode voda stopala čez bregove njegove.
Podpisana občina torej prosi udano:
Visoki deželni zbor prizna naj nujnost zagradbe in regulacije potoka Reke in naroči naj deželnemu odboru, da še tekom tega leta pošlje svojega hidrotehnika zaradi predpreiskav in potrebne orijentacije za napravo zagradbenih načrtov.
Županstvo v Cerkljah 28. marcija 1892.“
Upravni odsek je bil mnenja, da se ta prošnja tudi še ne da definitivno rešiti, ker ni potrebne podlage. Zdi se mi pa važno, da se pri takih prošnjah ozir jemlje na jedno reč. Dotični posestniki niso poučeni o tem, da bi tudi oni morali doprinašati znatne svote, če bi se regulacija pričela. Vsaj smo videli, kako je bilo pri Pisenci, ki je toliko časa strašila po deželnem zboru in ravno tako utegne biti tudi glede potoka Reke pri Cerkljah. Predlagam torej:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Predležeča prošnja odda se deželnemu odboru v predpreiskavo in daljše poročanje v prihodnjem zasedanji“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 17. točki, to je:
17. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve mostu pri Zgornjem Kašlji med stavbe okrajnih cest in glede uravnanja Ljubljanice nad mostom (k prilogi 46.).
17. Mündlicher Bericht des Bcrwaltnngsaus-schnsses in Angelegenheit der Einreihung der Brücke bei Obcrkaschcl unter die Objecte der Bczirksstrahcn und Regulirnng des Laibachslusses ober der Brücke (zur Beilage 46).
Poročevalec Povše:
Visoki deželni zbor! Podobčina Zgornji Kašelj je vložila leta 1890. prošnjo za uvrstitev ondotnega mostu med stavbe okrajnih cest in za podporo v svrho uravnave reke Ljubljanice nad tem mostom.
Visoki deželni zbor je v svoji seji dne 11. oktobra 1890 sklenil, to prošnjo izročiti deželnemu odboru z nalogom, da o tej prošnji preiskuje vse zadeve in svoječasno poroča.
Pod prilogo 46. poroča deželni odbor, da je odposlal inženirskega adjunkta zaradi potrebnih preiskav na lice mesta. Dotični inženir poročal je deželnemu odboru, da je pregledal most, kakor tudi breg, katerega izpodjeda reka Ljubljanica.
Glede mostu izraža inženir, da se nahaja le bolj o srednje dobrem stanji pri vsem tem, da se je lansko leto za poprave, ne glede na nevšteta naturalna dela izdalo 160 gld. v denarjih. Neobhodna potreba je, da se brez odloga most popravi in nadomesti 12 pilot, nekaj blazin, kakor tudi eno tre-tinjo mostnic.
Nadalje je inženir konštatiral, da se desni breg Ljubljanice blizo 80 metrov nad izlivom potoka Dobrunjica v dolžini 560 metrov udira. Že je voda izpodjedla v vsej dolžini 3 do celo 8 metrov na široko jako rodovitnega polja, tako da se mora cesta ob bregu vedno umikati, da zgubivajo tamošnji posestniki vedno več njiv in travnikov.
Najhujše pa je, ker se je bati, da prodere Ljubljanica svet tako, da bode potem most na suhem stal, kar se tem lože zgodi, ker je iz enega metra debele zemlje in rali lega gramoza obstoječ breg le zelo malo odporen.
Iz poročila je nadalje razvideti, da je nujno potrebno napraviti bregbranečo zgradbo po vsej dolžini, da se daljno udiranje ustavi.
Napraviti bi bilo obrambo s tem, da se za zemljo ob bregu zabijejo koli, za te pa založi kamenja, katerega bo prav pri teh objektih dobiti v obilici. Treba bo zgraditi tudi dve opori mostu, osobito da se od levostranske opore nazaj proti vodi napravi 45 metrov dolga bregbraneča zgradba, to pa, da se v Zgornji Kašelj držeča cesta zavaruje in da se vodi zabrani, opore mostu od zadaj izpodko-p o vati.
Iz poročila preiskovalca razvideti je nadalje, da bi bilo treba v svrho izvržeb bregbranečih zgradeb, katere inženir smatra kot v resnici potrebne, do 4000 gld.
-VI. seja dne 2. aprila 1892. — XL Sitzung MN 2. April 1892.
251
Deželni odbor je poslal omenjeno prošnjo tudi okrajnemu cestnemu odboru za ljubljansko okolico s pozivom, da izreče svoje mnenje o tem mostu ter o pomenu tega občila. Cestni odbor je priznal v svoji seji dne 23. svečana t. L, da je most poprave potreben in da je tudi desni breg reke Ljubljanice nad mostom treba zavarovati proti vodni poškodbi, katera mostu tako zelo preti; odklonil pa je načelo, da bi se ta most uverstil med stavbe okrajnih cest. Pač pa je obljubil prispevati k popvavi mostu z zneskom 100 gl d. iz okrajnega cestnega zaklada.
Mnenju cestnega odbora, da se ne more ta most smatrati kot tako občilo, da bi se uvrstil med okrajne stavbe, pritrdil je tudi deželni odbor; sicer pa deželni odbor nasvetuje, da bi se prosilcem v pokritje troškov za predstoječo potrebno popravo mostu dovolila primerna deželna podpora. Nadalje poudarja deželni odbor veliko važnost in nujnost, da se desni breg Ljubljanice nad mostom zavaruje ter da se ustavi tako hudo in hitro napredujoče udiranje, ob enem pa s tem trajno odstrani nevarnost, da bi namreč reka Ljubljanica predrla polje za desnostranskim branikom mostu, ter na ta način postavila most na suho.
Končno predlaga deželni odbor, da se pooblasti po stavbnem uradu izdelati dati tehniške načrte ter v to svrho predlaga, da mu visoki deželni zbor dovoli potrebne troske ter da sme na podlagi izdelanih načrtov tudi dovoliti prosilcem podpore v najvišjem znesku do 1000 gld. iz deželnega zaklada.
Upravni odsek se po vsem strinja z nasveti deželnega odbora ter z ozirom na res nujno potrebo, da se zabrani nadaljno udiranje desnega brega, s tem pa zagotovi obstanek mostu, katerega zgradba je stala mnogo denarnih žrtev in obilno dela prosilcem, ter ne le njim ampak tudi marsikaterim drugim vasem ohrani ta most v korist, stavi predlog:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Poročilo deželnega odbora (priloga 46.) glede mostu pri Zgornjem Kašlji in glede uravnave Ljubljanice nad mostom, se odobruje in deželni odbor pooblašča , da sme troške za zvršitev potrebnih podrobnih preiskav in dotičnih načrtov pokriti iz deželnega zaklada in za slučaj, če bi bilo mogoče ta dela še letos zvršiti, da sme dovoliti prosilcem v ta namen podpore v naj višjem znesku 1000 gld. iz deželnega zaklada“.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Ogorelc se je oglasil k besedi.
Poslanec Ogorelc:
Visoki zbor! Kot član cestnega odbora Ljubljanske okolice imam dolžnost brigati se za to stvar, in sicer bi prosil visoko zbornico le toliko, naj blagovoli sprejeti predlog upravnega odseka in dovoli primerno svoto za popravo tega mostu.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Gospod poročevalec ?
Poročevalec Povšc:
Ne!
Deželni glavar:
Če ne, prosim gospode, ki pri trde predlogu upravnega odseka, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 18. točki, to je:
18. Ustno poročilo upravnega odseka glede deželnega zakona ob ugodnostih za nove stavbe s stanovanji za delavce (k prilogi 50.).
18. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsaus-schnfses wegen Erlassung eines Landes-gesctzes, betreffend die für Neubauten mit Arbeiterwohnnngen zu gewährenden Begünstigungen (zur Beilage 50).
Poročevalce ces. svetnik Murnik :
Visoki zbor! Deželni odbor je predložil v prilogi 50. poročilo glede deželnega zakona ob ugodnostih za nove stavbe s stanovanjem za delavce. Upravni odsek, kateri se je bavit in je o njej obravnaval, pritrdil je načelom, katera so izražena v poročilu deželnega odbora. Posebno se je tudi bavil z uprašanjem, ali je prav, da se taka poslopja oproste tudi deželnih, okrajnih in občinskih doklad, in je prišel do tega prepričanja, da bi, ako bi tudi državni zakon z dne 9. februvarija 1. 1892. ne napravljal odvisne vse te dobrote od tega, da tudi dežele sklenejo jednake zakone, da bi bil tak zakon brez vsake vrednosti in sicer, ker bi dobrote, katere bi dobili oni, ki smejo zidati taka poslopja, namreč občine, obče koristne družbe in obče koristni zavodi za delavce, potem zadruge delavcev za svoje ude in delodajalci za svoje delavce, da bi se dobiček prav za prav popolnoma zgubil. Akoravno se reče, da bodo ta poslopja 24 let državnega davka prosta, bi se vender, ako se to reducira na prvo leto in bi znašal dobiček 100 gld., reduciral ta dobiček na 30 gld., kakor je zračunila vlada in naznanil vladni zastopnik v državnem zboru.
Drugo uprašanje je bilo, ali se bode v naši deželi posluževal teh dobrot jeden ali drug v državnem zakonu imenovanih faktorjev. Upravni odsek je bil mnenja, da se je nadejati, da se bodo posluževali posebno v glavnem mestu Ljubljanskem teh dobrot in se bodo zidale take hiše, posebno ker imamo že neko društvo za zgradbe hiš za delavce. Upravni odsek misli, da bode to društvo v prvi vrsti moglo z zgradbami novih hiš začeti in sicer poprej, nego bi bilo to mogoče, ako bi se temu načrtu ne pritrdilo. To bi pa bilo, kakor se je tudi poudarjalo v državnem zboru, jako velike važnosti v sanitarnem in deloma tudi v socijalnem oziru.
Dalje je bil upravni odsek mnenja, da je mogoče, da se bodo tudi na drugih krajih zidala taka poslopja, kjer je sedaj več delavcev zbranih, kateri
252
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sitzung mit 2. April 1892.
v dotičnih trgih ali vaseh ne morejo dobiti primernih stanovanj.
S kratka, upravni odsek je prepričan, da se bodo dotični faktorji na Kranjskem, ki imajo skrbeti za delavce, posluževali teh dobrot in da bi ne bilo prav, ako bi se zakon ne sklenil tudi pri nas, kakor želi ministerstvo, katero se je v tej stvari obrnilo do c. kr. deželnega predsedstva. Ker so vzroki, ki govore za zakon, navedeni že v poročilu deželnega odbora in jih je tudi upravni odsek sprejel za svoje, mislim, da mi načrta ni treba dalje priporočati in prosim, da takoj po splošni razpravi preidemo v nadrobno razpravo o zakonovem načrtu.
Predlogi upravnega odseka se glase:
Visoki deželni zbor naj sklene:
Der hohe Landtag wolle beschließen :
„ 1.) Načrt zakona o oprostitvi novih stavb s stanovanji za delavce od doklad k dom ovni stanarini in k 5°/onernu davku od čistega stanarinskega dohodka se potrdi.
Dem Gesetzentwürfe betreffend die Befreiung von Nenbanten mit Arbeiteiwohnungen von den Zuschlägen zur Hauszinssteuer und zur ö°/o Steuer vom reinen I Zinserlrägnisfe wird die Zustimmung ertheilt.
2.) Deželnemu odboru se naroča, temu zakonu pridobiti najvišjo sankcijo.
Der Landesausschuss wird beauftragt, die Allerhöchste Sanction dieses Gesetzentwurfes zu erwirken".
Deželni glavar:
Otvarjam splošno debato. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich. j
Ako ne, prestopimo v specialno debato in prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1.
Poročevalec ees. svetnik Murnik:
Glede § 1. le omenjam, da bi se v § 1., v 6. vrsti izpustila besedica „od“ in dalje izpustiti v predzadnji vrsti oklepi pri besedah „in okrajnih“; in ravno tako v nemškem tekstu pri besedah „und Bezirks-". V slovenskem in v nemškem tekstu torej odpadejo ti oklepi.
§ 1. se sedaj glasi tako-le:
(Bere: - Liest:)
§ I-
V zakonu z dne 9. februvarija 1892. L, drž. zak. št. 37, zaznamenovane nove stavbe s stanovanji za delavce so za tisto dobo, za katere jim je na podstavi zgoraj navedenega zakona priznana oprostitev od domovne stanarine in od 5°/onega davka od čistega stanarinskega dohodka, oproščene tudi plačevanja vseh deželnih in okrajnih doklad, kakor tudi od polovice občinskih doklad k imenovanim državnim davkom.
§ I-
Die hu Gesetze vom 9. Februar 1892, R G. B. Nr. 37, bezeichneten Neubauten mit Arbeiterwohnnngen sind für denselben Zeitraum, für welchen ihnen auf
Grund des vorbezogenen Gesetzes die Befreiung von der Hauszinsstener und der 5°/oiyeii Steuer vom reinen Zinserträge zugestanden wird, auch von der Entrichtung aller Landes- und Bezirks-Zuschläge, sowie von der Hälfte der Gemeindeznschläge zu den genannten Staatssteuern befreit.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
(Bere: — Liest:)
§ 2.
Po sklepu občinskega zastopa se sme izreči, da se raztegne v § 1. ustanovičena oprostitev od polovice občinskih doklad tudi na daljni, oziroma na ostali del onih doklad.
§ 2.
Durch Beschluss der Gemeindevertretung kann die Ausdehnung der int § 1 festgesetzten Befreiung von der Hälfte der Gemeindezuschläge auch auf einen weiteren, beziehungsweise den restlichen Theil jener Zuschläge ausgesprochen werden.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
(Bere : — Liest:)
§ 3.
Ako po zakonu z dne 9. februvarija 1892. 1., drž. zak. št. 37, dovoljene olajšave nehajo na podstavi § 6. navedenega zakona pred določenim časom, mine z istim rokom tudi oprostitev od doklad.
§ 3.
Falls die durch das Gesetz vom 9. Februar 1892, R. G. B. Nr. 37, gewährten Begünstigungen auf Grund des § 6 des bezeichneten Gesetzes vorzeitig erlöschen, erlischt mit dem gleichen Zeitpunkte auch die Befreiung von den Zuschlügen
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
(Bere: — Liest:)
§ 4.
Ta zakon stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi.
§ 4.
Dieses Gesetz tritt mit betn Tage seiner Kundmachung in Wirksamkeit.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
(Bere : — Liest:)
§ 5.
Mojima ministroma za notranje stvari in za finance je naročeno izvršiti ta zakon.
§ 5.
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes sind Meine Minister des Innern und der Finanzen beauftragt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
XI. seja dne 2. aprila 1892. — XI. Slhimg am 2. April 1892.
253
Kav se tiče uvoda, vriniti je v nemškem tekstu vejica za besedo „anzuordnen,"; tako da se sedaj glasi:
Zakon
z dnč..................................,
o oprostitvi novih stavb s stanovanji za delavce od doklad k domovin' stanarini in k 5°/onemn davku od čistega sta-narinskega dohodka.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Gesetz
vom....................................,
betreffend die Befreiung von Neubauten mit Arbeiter-wohnungen von den Zuschlägen zur HauszinSsteuer und zur 5>igcn «teuer vom reinen Zinserträge.
Über Antrag des Landtages Meines Herzogthnmes Krain finde Ich anzuordnen, wie folgte
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Predlagam tretje branje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Prosim gospode, kateri pritrde ravnokar v drugem branji sprejetemu načrtu zakona tudi v tretjem branji, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Glasovali bodemo še o 2. predlogu upravnega odseka in prosim gospode, ki pritrde 2. predlogu upravnega odseka, naj blagovole ustati.
(Obvelja. •— Angenommen.)
Prestopimo k 19. točki, to je:
19. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora:	3. C. Zdravstvene
reči.
19. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsbc-richtsansschnffcs über den Rechenschaftsbericht des 9andesausschnsses: § 3. Sanitätsangelegenheiten.
Poročevalec Stegnar:
Visoka zbornica! Od § 3. je ostalo odseku za letno poročilo poglavje G „zdravstvene reči“ marginalna št. 40. do vštete 56.
Prva ločka pod št. 40. se tiče prenaredbe službenega navodila okrožnim zdravnikom in nekaterih prememb zdravstvenega zakona. Ker la zadeva pride še tekom tega zasedanja v obravnavo in se je doti čna novela k zakonu z dne 24. aprila 1888 1. dež. zak. št. 12. visoki zbornici predložita.
Prestopim torej na št. 4L, ki omenja, da se je razpisalo 8 zdravniških mest, za katere pa se nihče
ni oglasil. Tudi povodom odstopa dr. Perco-ta v Postojni obnovljeni razpis je ostal brez uspeha.
Št. 42. obvestuje visoko zbornico o povišanji službenine Senožeškemu okrožnemu zdravniku na 800 gld. in
št. 43., da so 3 prazna mesta okrožnih zdravnikov izročena bila zdravnikom bližnjih okrožij.
V	št. 44. je naznanjen pričetek pokojninskega zaklada za okrožne zdravnike, od katerih je 8 stalno nameščenih vložilo do konca leta 1890. —■ 392 gld.; sicer pa znaša ta zaklad z obresti in zastanki vred 445 gld. 88 kr.
Vse te štiri točke blagovoli visoka zbornica vzeti v vednost.
Marginalna št. 45. jemlje v misel ustanovitev posebnega zdravstvenega okrožja v Dolenjem Lo-gatci za občine proti zahodu ležeče. Za ra d pomanjkanja zdravnikov je zvršitev tega naročila visoke zbornice za sedaj nemogoča, zato je deželni odbor pripomnil, naj se nadomest.ovanje službe izroči c. kr. okrajnemu zdravniku v Gorenjem Logatci proti letni nagradi 300 gld. Visoka zbornica naj blagovoli to marginalno št. 45. na znanje vzeti.
Istotako je po marginalni št. 46. z ustanovitvijo zdravstvenega okrožja v Ložkem potoku. Zaradi pomanjkanja zdravnikov ne more ta dobra namera priti do aktiviranja. Visoki zbor naj vzame to na znanje.
V	nadaljni točki št. 47. pa se nahaja, kakor to omenja deželnega odbora poročilo. račun o denarnem gospodarjenji, to je le nekak „proračun“ o potrebščinah za leto 1891. vseh 38 zdravstvenih okrožij, kateri je sestavljen na podlagi proračunov poslanih od zdravstvenih zastopov. Ker sestava proračunov ni oprta bila na dejanske skušnje, zato mnogi izkazani troski niso efektivni, temveč le aproksimativni. Račun o faktičnem gospodarjenji se pričakuje za prihodnje zasedanje. Šele potem se bode pokazalo, koliko zakonite zdravstvene naredbe troškov provzročujejo. Visoka zbornica naj izkaz vzame na znanje.
Marginalna št. 48. se tiče babiškega posla in s tern združene plače, katera bi bila po mnenji visoke deželne vlade zakonito urediti, ker so po ustanovitvi zdravstvenih zastopov nastale marsikatere neprilike, namreč:	1. Okrožne zdravnike imenuje
deželni odbor, babice imenuje vlada. 2. Zdravniki dobivajo plačo iz zdravstvenega zaklada, babice se plačujejo iz okrajne blagajnice, dokler te obstoje. 3. Zdravniki so imenovani za okrožja, babice pa so nastavljene za dotičen okraj.
Za rešitev tega uprašanja treba dognati: 1. število babic, 2. njih stanovišče, 3. visokost plače in 4. pokritje teh troškov.
Deželna vlada misli, da je določitev užitkov bodočih babic v zvezi z deželnimi prispevki, ki bodo jako narasli, ko bodo zasedena vsa mesta okrožnih zdravnikov. Deželni odbor je doti čni troškovnik vladi predložil, kar naj visoki zbornici služi v vednost.
Marginalna š. 49. Za ogledovanje mrličev določila je slavna deželna vlada poseben red, s ka-
254
XI. seja dne 2. aprila 1892.
XI. Sitzung am 2. April 1892.
teriui je vzela v poštev mnenje deželnega odbora, da se ljudski učitelji izključijo od tega posla, da podkovski kovači niso posebno sposobni, pač pa da so Cerkveniki najbolj pripravni za to. Mrliško-ogled-nega tečaja, kakoršnega je imel deželnozborski sklep točka 2 z dne 20. novembra 1890. L, v mislih, še ni bilo, zato tudi ni nobenih vesti o tem v letnem poročilu.
50. marginalna številka naznanja, da so se poizvedbe o pravnih razmerah bolnice v Kočevji, kakor je bilo skleneno 18. novembra 1890 L, zvršile. C. kr. deželna vlada je potom c. kr. okrajnega glavarstva rekvirirala izkazano bolniško imovino ter si pridržala pravico, po razmerji storjenih sklepov jo vinkulovati na ime bolniškega zaklada. Deželni odbor je izravil mnenje, da je najpred vinkulovati skupno premoženje, potem šele izročiti v upravo zdravstvenemu okrožju v Kočevji, ali v zvezi z o-krožjcm v Kočevski Reki, ki naj potem sklepajo ob ustanovitvi bolnice. Ko se bode to zgodilo, potem se imajo nadjati deželne podpore. — Obe te poročili naj se vzameti na znanje.
Vrhniški in Borovniški bolnici votirane podpore za popolnjenje hišne oprave so se izplačale, kar naj visoka zbornica vzame na znanje.
istotako naj se odobrovaje na znanje vzame marginalna št. 53., ki nas obvestuje, da je deželni odbor kupil 600 slovenskih in 50 nemških spisov o egiptski bolezni „trahom“, to je poljudni pouk izpod peresa gospoda vladnega svetovalca dr. Friderik Kees-bacher-ja, poslovenjen po gospodu vladnem kon-cipistu dr. Franc Zupancu. Ta spis se je razdelil občinam, kjer se je ta bolezen prikazala.
Poslednje 3 točke: 54. o cepivu. 55. o premijah za cepljenje koz in 56. o bolnici v Kajiri blagovoli naj visoka zbornica na znanje vzeti in vsebino odobriti.
Deželni glavar :
Gospod poslanec vitez dr. Bleiweis oglasil se je za besedo.
Poslanec vitez dr. Bleiweis - Trsteniški:
Visoki zbor! Mislim govoriti o nedostatkih na tukajšni šoli za babice. Kakor sem navajal že predlanskega leta, je število učenk v nemškem in v slovenskem tečaji zelo različno, v slovenskem tečaji je navadno trikrat več učenk, kakor v nemškem, vlani bilo je 15 v slovenskem, in le 4 v nemškem tečaji. Vsled prevelikega števila slovenskih učenk je poduk težaven in malo uspešen, kar sem imel priliko videti prav mnogokrat kot izpraševalec pri izpitih. Učenke v slovenskem tečaji imajo navadno priliko intervenirati vsaka le pri dveh porodnicah, nemška učenka pa se vadi pri 10 in še več porodnicah, torej se zadnje veliko bolj praktično vežbajo, kot prve. Dotični profesor se je že večkrat obrnil do visoke vlade, ali ministerstvo stoji v tem upra*-šanji na stališči prestroge in neopravičene ravno-pravnosti ter misli, da se mora vrstiti nemški in slovenski tečaj zaporedoma, čeravno je taka razdelitev na škodo poduka in neuspešna.
Predrugačiti je treba vsakako razvrstitev poduka, kar je tudi za potrebno spoznal najvišji zdravstveni svet, kateri je nasvetoval, da je treba vpeljati ponavljavcu izpit za babice, ker se je pokazalo, da malo izobražene babice dostikrat kmalu popolnoma pozabijo, kar so se priučile v šoli. Ako se hoče to doseči, potem se jim mora dati priliko, da se dobro izvežbajo, kar je pa sedaj nemogoče, ker je navadno v slovenskem tečaji toliko učenk, da jih učitelj ne more uspešno poučevati. Ako bi se visokemu mini-sterstvu stvar temeljito razjasnila in pokazali nedo-statki takega pouka, mislim, da bi se dalo kaj doseči in zatorej us oj am si stavili sledečo resolucijo:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Visoka deželna vlada se naprosi, da izposluje pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu prenaredbo babiških tečajev na tukajšni c. kr. šoli za babice v tem oziru, da bode poduk v dveh tečajih slovenski in šele vsaki tretji tečaj nemški“.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki podpirajo predlog gospoda poslanca viteza dr. Bleiweisa, naj blagovole ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt-)
Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Gospod poročevalec ?
Poročevalec Stegnar:
Resolucija gospoda poslanca viteza dr. Bleiweisa se nanaša na tako važno stvar, da mislim, da ji je gotova podpora vse visoke zbornice.
Menim, da smem v imenu odseka za letno poročilo izreči, da je vsega priporočila vredna in prosim, da jo visoka zbornica blagovoli sprejeti.
Deželni glavar:
Bodemo torej glasovali, in prosim gospode, kateri pri trde odsekovemu predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. - Angenommen.)
Sedaj pride na glasovanje še predlog gospoda poslanca viteza dr. Bleiweisa, in prosim gospode, kateri ta predlog sprejmö, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prosim sedaj poročati o § 4.
g 4. Deželne podpore.
g 4. LandesunterstüHngen.
Poročevalec Stegnar:
Pod tem naslovom nas obvestuje deželni odbor v svojem poročilu, komu in kolike podpore so se dovolile in izplačale od dne 1. septembra 1890. 1. do konca decembra 1891. 1. in sicer:
1.	vsled toče..............................1.150	gld.
2.	vsled škode	pri živini.................... 75	„
3.	pogorelcem.............................. 8.080	„
255
XI. seja dne 2. aprila 1892.
4.	vsled škode po viharji................ 400 gl d.
5.	vsled povodnji........................ 3.090	„
v denarjih in prebivalcem v Kranjski gori, Podkorenu, Ratečah 36 kvint a lov koruzne in 10 kvintalov črne moke. Razun tega prevzel je deželni odbor 348 gld. 76 kr., t. j. zaslužek prisiljencev za tam zvršena dela na deželni zaklad.
6.	Vsled hiranja žebljarskega obrha v
Kropi............................. 100 gld.
7.	Od deželnega zbora dovoljenih podpor 10.070	„
Vsega skupaj ! 22.965 gld.
Odsek nasvetuje:
„Visoka zbornica naj vzame § 4. letnega poročila na znanje in svoje pritrjenje izreče glede podpor, katere je deželni odbor sam naklonil prizadetim nesrečnikom“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich,)
Ker 'ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 20. točki, to je:
20. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Gustava Tönnies-a za odpis neke globe v zadevi zgradbe deželnega gledališča.
20. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Gustav Tönnies mit Abschreibung eines in THeaterban-angelegenheiten verfallenen Pönales.
Poročevalec Hribar:
Visoka zbornica! Ko je deželni odbor 1. 1890. razpisal otertno obravnavo za stavbo deželnega gledališča, došle so mu ponudbe od več podjetnikov. Te ponudbe so se odprle dne 14. junija 1890 in našlo se je, da je najcenejša bila ponudba firme Tönniesove. Stavbinska družba je bila nekoliko dražja, vender pa se je izrekla, da je pripravljena, če se jej zgradba izroči, dovršiti jo še do 31. oktobra 1890. Ker je bila ponudba firme Tönnies-ove cenejša, poklical je deželni odbor zastopnika te firme k sebi in ga uprašal, če bi firma hotela prevzeti zgradbo za tisto ceno, kakor je bila določena v ponudbi in pod tistimi pogoji, pod katerimi je hotela delo prevzeti stavbinska družba. Zastopnik firme Tönniesove se je izrekel, da firma prevzame stavbo pod temi pogoji in zavezal se je v to dne 19. julija 1. 1890. Vsled tega se je stavba deželnega gledališča izročila tej firmi. Pogodbeno pismo je bilo sestavljeno dne 23. julija 1890 in dne 25. julija začela se je stavba zvrševati. Dne 31. oktobra se je pa delo moralo ustaviti zaradi slabega vremena, ker je začel padati sneg. Pozabil sem poprej omeniti, da je bilo določeno v pogodbi, da ima firma plačati za vsak dan,
XI. Sitzung mn 2. April 1892.
ki bi potekel od 31. oktobra 1890 do dne, ko bi se stavba dovršila do strehe, konvencionalno globo 50 gld.
Dnč 31. oktobra se je morala stavba ustaviti in deželni odbor je naznanil firmi Tönniesovi, da teče od tega dne globa, dokler se stavba ne dovrši do strehe. Delo je mirovalo celo zimo in začelo se je potem zopet delati šele meseca marca, tako da je poslopje prišlo pod streho šele dne 5. julija 1891. Do tega časa je narastla ona dogovorjena globa na 10.850 gld. Firma Tönniesova se je obrnila do deželnega odbora s prošnjo, naj se jej ta globa iz raznih razlogov spregleda. Deželni odbor se je posvetoval o tej prošnji, vender pa je mislil, da on sam ne more sklepati o tej stvari, temveč da mora uprašan biti visoki deželni zbor. • Zato se je odgovorilo prositeljici, da deželni odbor ne more meritorno sklepati o prošnji; dalo se jej je pa na prosto voljo, obrniti se do visokega deželnega zbora in na to je vložila firma Tonniesova prošnjo do visoke zbornice, katero hočem prečitati, ako visoka zbornica to želi (Klici: — Rufe: „Ne ne!“), sicer pa bom navedel le glavne točke te prošnje v kratkih potezah. Firma Tönniesova pravi v svoji prošnji, da ona absolutno ni mogla z vršiti dela o pravem času, ker jej je bilo od deželnega odbora ukazano, da mora rastline pri vili Mayer-jevi kolikor mogoče varovati, in da jih ima nekaj tam ostati; istotako se jej je zabranilo, da ni smela odstraniti železne ograje. Potem pravi, da ni imela zadosti delavcev, in sicer zato ne, ker jih ni bilo dobiti, ko se je zgradba pričela, ker so imeli takrat ljudje glavno delo na polji. Dalje navaja, da so bila tla neugodna. Mislilo se je namreč, da obstoje iz grušča ter da se bode po tem takem dobilo tudi peska na stavbišči; ko se je pa začela kopati, našlo se ni grušča ampak nasipanina, ker je bila tam nekdaj jama, ki se je zasula z raznim materijalom. Tla niso bila trdna in zaradi tega je bilo treba fundamente položiti za 2 m nižje nego se je mislilo; pri betonovanji pa so se morale posamezne partije po več časa sušiti. Vsled teh del izdalo se je 10.000 gld. več, nego se je mislilo.
Dalje navaja firma, da so se pri stavbi morale nekatere stvari drugače napraviti, nego se je prvotno mislilo, in da so se celo nekateri že gotovi zidovi morali zopet podreti. Potem se pritožuje firma, da podrobni načrti niso bili izgotovljeni o pravem času in da je vlada obris šele potrdila dne 10. avgusta 1. 1890., tako da je do tja firma vedno bila v negotovosti, ali se bode zidalo po tistem obrisu, ali pa se bode stavba končno morala ustaviti. Firma se dalje pritožuje, da tudi firma GriedVnova, ki je bila prevzela železnokonstmkcijska dela, ni dovršila teh del o pravem času, temveč da jih je dodelala še le začetka mesca maja 1891, tako bi ona iz tega razloga ne bila mogla v pravem času spraviti poslopja pod streho. Ravno tako se, kakor pravi, kamnarska in mizarska dela niso dovršila o pravem času.
V večje podkrepljenje te prošnje, sklicuje se firma Tönniesova na to, da so vsa dela dovršena jako solidno in da ni nikjer nobenega nedostatka;
256
XL seja dne 2. aprila 1892. — XI. Sitzung n Ul 2. April 1892.
končno pa navaja kot glavni argument, da bi dežela prav za prav z ozirom na § 1336. drž. za k. ne mogla zahtevati, da se jej izplača ona konvencionalna globa, ker ni trpela nikake škode, pač pa si je še nekaj prihranila, ker za vsa tista dela, katera bi bila morala biti dovršena s stavbo vred do 31. oktobra, takrat ni imela ničesar plačati in se je torej prihranila obresti. V svoji prošnji do deželnega odbora je šla firma Tonniesova celo tako daleč, da je navedla kot argument tudi to, da si je dežela mnogo prihranila, ker jej ni bilo treba dati podpore za nemško in slovensko gledališče. (Smeh na levi. — Gelächter links.)
Finančni odsek se je prepričal, da ima firma v mnogih stvareh prav, da pa v mnogih ozirih silno pretirava. Prav ima, ako navaja, da je imela zvršiti veliko več dela, nego se je poprej moglo misliti. Prav ima tudi, ako pravi, da je bilo veliko več zemlje odkopavati in zasuti, nego je bilo poprej pro-računjeno. V vseh drugih točkah pa je skorej gotovo za polovico pretirala. Zlasti je treba omeniti, da se po mnenji finančnega odseka § 1336. obč. drž. za k. ne sme tolmačiti tako, kakor ga tolmači firma Tonniesova, kajti tukaj ne gre za denarno škodo, temveč tudi za moralno škodo in to je gotovo, da je dežela s tem trpela škodo, da se ni igralo, ker je s tem dramatična umetnost za jedno leto več počivala, kakor bi bila, ko bi se bila stavba gledališča z vršila o pravem času. Pa tudi tega se ne more reči, da dežela ni trpela denarne škode, kajti ako bi se bilo gledališče zgradilo o pravem času in bi se bilo dobro obiskovalo, potem bi se bilo morebiti doseglo kaj dobička. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Kdo ti je pa to povedal!“) Res pa je, da je delo pri gledališči vseskozi jako solidno, ampak firma se s tem ne more hvaliti, ker je prevzela odgovornost za solidnost vseh del, in ker končno gre za to zahvala tudi stavbenemu uradu, kateri je vsa dela strogo nadzoroval.
Finančni odsek je menil, da se je firma Tonniesova predaleč zavezala, ko je prevzela stavbo pod pogoji, katere sem poprej omenil in je prepričan, da noben podjetnik in tudi ne kranjska stavbinska družba ne bi bil mogel dovršiti stavbe do 31. oktobra 1890, ter bi bil gotovo tudi vsak drug podjetnik prišel do deželnega odbora oziroma do visokega deželnega zbora s prošnjo, naj se mu poenale odpusti. Visoka zbornica bi torej nasproti vsakemu podjetniku imela jednako stališčo, kakor nasproti firmi Tön-niesovi. Finančni odsek je dalje uvaževal, da končno stavba glede solidnosti ni trpela, kajti fundamenti so se bolj posedli in stavba je po tem takem postala bolj trdna. Tudi priznava finančni odsek, da je prošnja utemeljena. Vender pa je bil mnenja, da se visoka zbornica ne more spuščati v končno rešitev, kajti to bi mogla le potem, ako bi deželni odbor predlagal, da se globa ne odpusti ali da se odpusti samo jeden del in bi firma Tonniesova proti takemu sklepu rekurovala.
Predlog deželnega odbora pa se le glasi, da je deželnemu odboru dano na prosto voljo, kako jo hoče rešiti. Finančni odsek za to meni, da naj deželni odbor reši prošnjo v lastnem delokrogu, oziraje se
na razloge, katere sem poprej navajal, da je namreč delo solidno, da so se pri stavbi pokazale važne zapreke, in da bi bil tudi vsak drug podjetnik prišel z jednako prošnjo.
Fredu o prečitam predlog finančnega odseka, dovoljena mi bodi še kratka opomba.
Slavni deželni odbor je v svojem dopisu z dne 23. julija 1. 1890., v katerem je naznanil firmi Tön-niesovi, da jej izroča stavbo deželnega gledališča, zahteval, da položi vadium in da se položi ta vadium „in Baarem, in Bncheln der train Sparkasse, in österr. Staats- oder denen gleichgestellten Wertpapieren". Po mojem mnenji in po mnenji večine finančnega odseka ne gre, da bi predpisa val deželni odbor, da se ima vadium položiti v knjižicah kranjske hranilnice, ker s tem indirektno priporoča ali protežuje ta zavod, med tem ko so pred zakonom vse hranilnice jednake.
Deželni odbor bil bi se imel varovati izreka, kateri proglaša jedno hranilnico za boljšo od drugih in ne bi bil smel predpisati, da se mora vadium položiti v knjižicah kranjske hranilnice.
Po vsem tem, kar sem povedal o prošnji firme Tönniesove, stavljam v imenu finančnega odseka predlog:
Visoki zbor naj sklene:
„Prošnja firme Tönniesove za odpis konven-cijalne globe 10.850 gld. se izroča deželnemu odboru z naročilom, naj jo reši v lastnem delokrogu kar najhitreje mogoče tako, da bode vsestransko varovan interes dežele“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).)
Ako ne, prosim gospode, ki pri trde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 21. točki, to je:
21. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Avgusta Jak-a, diurnista pri deželni zemljiško-odvezni komisiji, za podporo.
21. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des August Jak, Diurnisten bei der Grundlasten-Ablösungs-Landeseommission, um Unterstützung.
Berichterstatter ’glitter v. Langer:
Angnst Jak, Diurnist der k. k. Grundlasteu-Ablö-sungs- und Regulirungs-Landes-Commission, bittet um eine Unterstützung. Der Mann ist seit dem Jahre 1859 als Diurnist der k. k. Grnndlasten-Ablösnngs- und Re-gnlirungs-Landes-Comission angestellt, also bereits 32 Jahre im Dienste. Er erwähnt in seinem Gesnd)e, dass er immer zur Zufriedenheit seiner Vorgesetzten gearbeitet, dass er eine seit längerer Zeit kranke Frau habe und unfähig sei, nebst Frau auch seine kränklick)e Tollster mit seinem täglichen Verdienste von 1 fl. 35 kr. zu er-
XI. seja dne 2. aprila 1892. —
halten. Für die Arbeiten bei dem Grundentlastungsgeschäfte habe er vom Lande jährlich eine Unterstützung von 40 fl. erhalten; nachdem aber diese Arbeiten sich ihrem Ende nähern, habe das Land im Jahre 189 l und 1892 ihm diese Unterstützung von 40 fl. entzogen. Dass er thatsächlich 32 Jahre im Dienste steht, beweist das Eruennnugsdecret; außerdem bestätigt der Referent der Landes-Commission Herr Regierungsrath Schaschel, dass er wirklich seit dem Jahre 1859 bei der f k. Grundlasten-Ablösungs- und Regulirungs-Landes-Cvm-mission als Diurnist verwendet wurde und seit Juli 1883 auch das Einreichungsprotokoll, die Registratur und das Expedit führt und dieses Geschäft trotz seines hohen Alters nach Kräften besorgt. Ebenso bestätiget der k. k. Regierungsrath und Landes-Sanitätsreferent, Herr Dr. Keesbacher, dass die Frau des Bittstellers seit 2 Jahren bettlägerig und gelähmt ist, sowie dass dessen Tochter Paula an einem Herzfehler leidet und infolge dessen erwerbsunfähig ist. Ich habe selbst über August Jak Erkundigungen eingezogen und ist mir hiebei bestätiget worden, dass er ein 75 Jahre aller, pflichteifriger Beamte ist, der nie einen Anstand gehabt hat. Demnach habe ich im Finanzausschüsse beantragt, es möge ihm für heuer eine Subvention von 30 fl gewährt werden; der Finanzausschuss hat sich diesem Antrage angeschlossen und beantragt daher:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Dem August Jak, Diurnisten bei der Grnndlasten-Ablösungs-Landescommission, wird eine einmalige Unterstützung von 30 fl. ans dem Landesfonde gewährt".
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ce ne, prosim gospode, ki sprejmö ta predlog, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k daljni točki, to je:
22. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji društva „Pravnik“ v Iju-bljani za takojšnjo izplačilo dovoljene podpore 500 gld.
22, Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Vereines „Pravnik“ um schleiche Auszahlung des bewilligten Betrages per 500 fl.
XI. Sitzung mit 2. April 1892.	257
Poročevalec Tisnikar:
Visoki zbor! Društvo „Pravnik“ prosi, da se mu takoj izplača 500 gld. dovoljene podpore za izdajo pravne terminologije, katero mu je dovolil visoki deželni zbor v svoji X. seji dne 14. novembra 1. 1890. toda z dostavkom, da je izplačati to podporo šele po izdaji terminologije.
Društvo se je obrnilo do mnogih slovenskih pravnikov, da nabirajo jurističnih terminov. Do konca lanskega leta došlo je že nad 30.000 listkov. Društvo je imelo mnogo troskov z dopisovanjem, ima od 1. maja lanskega leta svojo posebno sobo, potem posebnega delavca, kateri se dan za dan trudi z odbiranjem in uravnavanjem izpiskov in služi redno mesečno plačo. Od mesca maja lanskega leta naprej ima torej društvo redne izdatke, kateri pa se bodo v kratkem zvišali, ker za kritično pregledovanje, popolnjevanje, pripravljanje gradiva, potem za sestavo poročila dohode sposobnega moža, ki bode moral vsaj pol leta izključljivo baviti se s temi deli in zategadelj tudi po pravici zahteval rednega plačila.
Finančni odsek se je prepričal, da društvena sredstva ne zadostujejo, da samo pokrije vse troške, kajti koncem lanskega leta znašala je njegova čista imovina le 316 gld. Mislim, da moramo gledati na to, da se pravna terminologija razvije in tako utrjuje slovensko uradovanje.
Glede na korist pravne terminologije in na to, da je društvo delo že pričelo ter da je naša dolžnost, da pospešujemo izdajo kolikor mogoče, čast mi je predlagati v imenu finančnega odseka:
Visoki zbornica naj sklene:
„Deželnemu odboru se nalaga, da v X. seji dne 14. novembra 1890 za izdajo nemško-slovenske pravne terminologije dovoljeno podporo v znesku 500 gld. društvu „Pravnik“ takoj izplača“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).)
Ako ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
S tem je končan dnevni red današnje seje.
Prihodnja seja bode v torek 5. aprila in sicer s sledečim dnevnim redom.
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Finančni odsek zboruje v ponedeljek popoldne ob 3. uri.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 1. uri 45 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr 45 Minuten
Uachmiltng.

Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal R. Milic.