ŠOLSKI PRIJATEL.
zhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 1 fl. 3tt kr. brez pošte.
islo 7. V torek 15. februarja 1853. II. tečaj.
Učna osnova.
Misliti, prav govoriti in dobro paziti, so reči, brez kterih pri uku nič alj malo kaj opravimo. Otroci, posebno na deželi, u šolo pridejo , brez da bi znali misliti, govoriti in paziti; zraven tega so še boječi in sramožljivi, da se nekteri ne upa učitelja le pogledati. Zakaj slišali so doma od norčavih ljudi praviti, kako da jih bodo učitelj v šoli težko praševali, za ušesa navijali, pretepali . . .
Perva skerb in tudi pervo delo za mddrega in pravega učitelja mora taj biti, otroke, ki pervokrat v šolo pridejo, navaditi, da bojo znali misliti in govoriti, da bojo znali tiho sedeti in paziti, in da bojo radi in s veseljem v šolo hodili. Učitelj taj, ki jeme koj pervi den novakom pismenke v glavo zabijati, pokaže, da ni pravi učitelj, da je mojster-skaza. —
Takole bi se mogli novinci na novi uk pripravljati. Učitelj naj se š njimi pogovarja:
a)	od reči, ki jih otroci v šoli, doma, v kuhinji, na dvoru, v hlevi vidijo.
b)	od mnogoverstnih rastlin, ki jih najdemo na vertu, travniku, polju itd.
c)	od mnogoverstnih žival in poslednič od človeka.
Dobro bode učitelj storil, ako se bode deržal sledečih stopinj.
*) G. Balant Bergman, šolski ogleda Doberlevaške dehantije, so svojim učiteljem naložili popisati, kako bi se mogli novaki po nazornem uku na prihodnji šolski uk pripraviti? Na to je podal g. Janez Ter ček, učitel v Šotarej vasi, sledeči sostavek, ki ga vsim učiteljem lepo priporočimo.
— 50 —
, ,	7 '
I. Stopinja.
Odreci, ki so v šoli, doma, v kuhinji itd.
Perva vadba. Učitelj pokaže otrokom, postavim: bukve, nož, pero, kluč, desko (tabla), peč, itd. — jih poprašuje, kako se ta alj una reč pravi; katerih imen on. prav ne izgovorijo, se njim popravijo, in jih morajo še enkrat vsi glasno povedati, postavim: Jedro, messer namest, pero, nož itd., tukaj ima učitelj priložnost otroke učiti, neznane besede prav izgovarjati in rabiti.
Učitelj mora otroke poprašaje voditi, da si sami reči znajdejo, postavim: kako se pravi reč, s katero ješ, režeš, šivaš, na kateri mati kuhajo, kjer kruh pečejo, itd.?
Druga vadba. Otroci morajo tudi povedati, iz česa je vsaka reč storjena, postavim: iz česa so sledeče reči? — miza, klop, omara, skleda, talir, nož, vilice? — miza, stol, sta iz dil. — iz česa so dile? — iz lesa, — itd.
Tretja vadba. Otroci naj povejo, za kaj je vsaka reč, postavim: zakaj so sledeče reči? miza, klop, omar, predalnik; — miza je, da jemo na njej, ogledalo je, da se ogledamo, alj smo umiti, alj vinazani itd.
Ceterta vadba. Tukaj naj učitelj učencom prave imena roko-delcovpove, ker jih še malo vejo, postavim: kdo naredi mize, stole, predalnike? — kdo dela oblačila: klobuk, suknjo, črevle? — kdo zida hišo in hlev? — kdo nareja stene in rušte? — mizo in predalnik naredi mizar, hišo in hlev zidajo zidarji; ne tišlar, štejmec itd.
Peta vadba. Učitelj uči otroke reči ali stvari po njih delih razločiti, v čem so si podobne ali različne, postavim: v čem sla si miza in stol, hiša in hlev, jajce in oreh, okno in ogledalo podobna in različna (nepodobna)? — okno je z stekla, ogledalo tudi, obedve sle z okvirom (remom) obdane, obe se lehko po-trupite. — Skoz okno vidimo, okno varuje, da mraz v sobo ne pride; v ogledalu se le ogledamo, okno je potrebnejši, kakor ogledalo za sobo.
II.	Stopinja.
Tukaj vzeine učitelj nektere imena rastlin in plemena zelišč : kakor drevesa, sadunošne in nesadunošne alj gojzdne drevesa; zelišča vertne in poljske, postavim: mnogoverstne žitne imena, njih prid in korist.
Pena vadba. Povejte mi, katere drevesa nam dobrega sadja obrode? — Jablka, hruške, črešnje, orehi itd. — katere imenujemo gojzdne alj nesadunošne drevesa? —- Hrast (dob) bukev, breza, smreka, lipa, javor itd. kaj je prid in korist gojzd-nih dreves? —■ Nam dajo derva, steljo, les za stene, in za mnogotero hišno in poljsko orodje.
Druga vadba. Naj učitelj poprašaje otroke napeluje, da imena kuhinskih zelišč povejo , posebno tistih, katere so jim že bolj znane, postavim: krompir (korun), repa, korenja, pesa, retkev, luk (čebula), česen itd., da njih prid in korist spoznavajo.
Tretja vadba. Poljske zelišča, kakor žitne plemena in klajue zelišča, postavim: katero žito oče sejejo na njive? — pšenico, rež, ječmen, oves, proso, hejdo itd., da njih veliko potrebo in korist spoznavajo.
III.	Stopinja.
Sedaj pridejo na versto imena in plemena živali, kakor domača živina, in gojzdna zverina; domača perutnina in gojzdne ptice; poslednič pa tudi človek.
Pena vadba. Katero živino vidite doma v hlevi? — Vole, krave, ovce, koze, svinje itd. Zakaj so nam voli, krave, ovce, svinje itd. ako bi ne imeli volov, konjev? — kdo bi nam oral, vozil ? itd.
Druga vadba. Imenujte mi nektere gojzdne živali (zverine), katere poznate, postavim: —• jelen, medved, volk, jazbec, lesica, zaje, sernaitd.; katere so nam posebno škodlive? — in zakaj ? —•
Tretja vadba. Perutnina alj ptice, domače in gojzdne. Katere so domače ptice? — kokoš, gos, raca, golob itd., kaj nam dajo kokoši, gosi, race itd.? — povedajte mi pa nektere gojzd-
ne ptice? — orel, uran, urana, škorec, šoja, kos itd.; katere so nam koristne? katere nam škodlive? — zakaj? —-
Ceterta vadba. Tudi človeka naj se otročiči poznati učijo; pervič po telesnih delih, kakor pet pocutkov života, namreč: gled, sluh, voh, slaj in tip; postavim: Z čem vidimo, slišimo, vohamo, okusimo in čutimo? — alj živali tudi vidijo, slišijo, vohajo? itd. — alj mi vemo kaj je prav? — kaj ni prav? — kaj smo včeraj delali, se učili itd.? — ja; kaj človek ve, na kaj se spomene? — kaj ima človek? — alj ima žival tudi pamet, voljo in spomin? zakaj ne? — kdo ima dušo? — kaj pa živali nimajo? —■ duše in pameti, spomina in proste volje.
V tih treh stopinjah sem malo učno osnovo spisal, kako bi se mogli otročiči kratkočasno in vender podučno za prihodni šolski uk pripraviti.
Sotarska vas 17. augusta 1852.
Janez Terčik, učitelj.
Lep izgled za premehke stariše in svojeglavne
otroke.
Otroke kraljev in mogočnih sveta so pač tudi, kakor uar bornejšega delavca, le „človeški" otroci — in strahovanja potrebni, ako imajo Bogu v čast, sebi in svojim bližnjem pa v korist in srečo izrasti. Blagor jim: ako jim njih keršanslu starisi potreben strah ravno tako dajo, kakor je predlanskim v Anglii kraljevič Albert svojemu sinu, Britanskemu prestolnemu nasledniku, še le šest let staremu kraljeviču Vališkemu storil.
Mali kraljevič Vališki nekega dne v svoji sobi Vindsorskega grada pri oknu stoji, kterega šibre, kakor je v takih poslopjih navada, do tleh sežejo. Namesto svoje naloge se naučiti le skoz okno v vert gleda in s svojimi perstmi po okni ropoče. Njegova po keršansko ojstranastojnica, gospodična Hiljard to vidši ga prijazno prosi in opominja, svoje naloge se učiti. Mali kraljevič pa pravi: „Jaz nočem." „Ako je pa taka", pravi gospodična, „m0rate pa v kot stopiti." — Prav uporno mladi odgovori; „Jaz nočem^se učiti, tudi ne moram v koti stati (ne bom v koti stal), zakaj jas
sem kraljevič Vališki!" Ko to spregovori, z nogo eno šibro prebije.
Zdaj gospodična Hiljard od svojega sedeža vstane ter pravi: MSir! vi se morate učiti, alj kar bom vas pa v kot djala." —„Jas nočem", se mali vkljubnež odreže in spet v drugo šibro tresne.
Na to nastojnica Ililjard pozvonča; strežaj pride in po njem pusti očeta kraljeviča prav ponižno prositi, sem priti, ker z Njimi v zadevah Njih sina nekaj prav potrebnega govoriti želi. Zvesti oče koj pride ter si pusti vse povedati, kar se je zgodilo. Potem se oberne k svojemu sinčeku', in ko ua neki stoliček pokaže, mu pravi: „Zdaj vsedi se tje, in tam ostani, dokler spet nazaj ne pridem."
Na to gre oče v svojo sobo po sv. pismo in nazaj pridši malemu Vališku reče: „(Juj zdaj, kaj sv. Pavi tebi in drugim otrokom govori." Oče bere sledeče besede iz pisma Gal. 4, 1 in 2: „Jas »pa pravim, dokler je naslednik še otrok, se ne razloči od slu-»ževnega, da si je ravno gospodar vsega, ampak je pod varili in »oskerbniki do časa, kateri je od očeta postavlen." — „lles je", kraljevičev oče Albert govori: „res je, ti si kraljevič Vališki, in ako se boš prav zaderžal, moreš enkrat imeniten mož, ja ti moreš po smerti svoje matere, ktero nam Bog še dolgo ohrani, še Angleški kralj biti. Zdaj pa si še koj mali fantič, kferi ima svojim predpostavlenim in oskerbnikom pokoren biti. —- K vsemu temu te moram še na drugo besedo prav živo opomniti, ktero je modri Salomon v svojih prislovicah 13,24.govoril, namreč: »Kdor svojega sina tepsti noče, ga sovraži; kdor ga pa za ljubo ima, ga bo koj strahova!."
Na to oče šibo izpod oblačila potegne, ter jame z njo pri-hodnega naslednika mogočnega prestola Britanskega prav pridno mazati, ga postavi v kot, ter mu pravi: »Tukaj stoj in uči se tako dolgo, dokler ti gospodična Hiljard ne pripusti sem stopiti. I:i ni~ kolj več ne pozabi, da imaš zdaj svojim varhom in oskerbnikom, kakor prihodnič božji postavi podložen biti."
To se pravi svoje otroke prav po keršansko rediti; — tako bi imel vsaki, naj si je že imeniten ali prost, s svojim otrokom ravnati. Ker pa premehki stariši tega storiti nočejo, jim pa tudi
i

s
otroci čez glavo zrastejo in svojim ;Starišem preveliko ljubezen tako povračujejo , da je le joj! —
Josip Višarski.
Pesem od primieije,
ktero so v. g. Franc Šrol 9. prosinca 1853 pri sv. Loreucu v slov. Goricah služili.
1.
Smo veseli po vsej fari
Zarad nov'ga Mešnika; Bodi mladi, bodi stari
Vse Njih z serca rado 'ma. Pri altari tam stojijo
Novožegnan Mešnik zdaj, V rokah hostjo že deržijo, Vsem nam prosijo za raj.
2.
Serčno bod'te zdaj veseli
Prelubljeni starši vi, Kar ste dolgo si želeli,
So vam sin dnes spolnili. Oča — mati dnes veseli
Hadi vse pozabijo, Kar so z njimi poterpcli; Za vse Boga hvalijo.
3.
Oča — mati še živita,
Kar se redko kda zgodi, Naj da žegen dnes dobita
Za prilipdne stare dni. Da so Njih nam izredili,
Naj njim plača ljubi Bog, Da še dolgo bi prosili Njim za srečo z Božjih rok.
Razvezel' se žlalita cela
Nad Gospodom venčanim, Dnes sprosi, da boš smela
Enkrat z Njimi k zvolenim. Vsi da serčno premišlujte,
Kak častit je Njihov stan, Vsi da serčno se radujte, Da Njim je od Boga dan.
5.
Naj posebno so veseli
Novi Mešnik z nami vred, Skoro bojo v rokah meli,
Kar želel bi Angel met'. Naj pri svetem opravili Radi zmislijo na nas, Da se Jezus črez nas smili Tu no tam na večni čas!
6.
Pet pobožnih s tote fare Moli za nas Mešnikov, V rokak maj o Božje dare Za množino grešnikov. K totim so prišteti Oni,
Novi Mešnik Lovrenčki! Naj da prosijo pri troni
Božjem, — da smo srečni vsi.
* • "
t
7.	8.
»ftjl
Da boglive bi imeli	Tebi Jezus! čast noj hvalo
Ovčice odločene,	Za poslane Mešnike;
Da bi s Pavlom reči smeli:	Tvoje ljudstvo bode dalo
BVi'sie moje veselje."	Vse živlenja svoj'ga dne.
Srečno verne naj učijo	Kda živlenja čas potekel
Jezusov zveličan glas;	Enkrat bo nam z Mešnikom,
Srečno, srečno preživijo	Teda nam bi Jezus rekel:
Naj živlenja svojga čas!	„Pojd'tevraj k nebeščanom."
A. Strajnšak.
Listonoša.
* Iz Talianskega nam nek vojak — iskren domorodec — takole piše od besede do besede: „Po novi postavi presvitliga cesarja se mora v spodnji austriji, na češkim, na moravskim, na horvaškim, v Krakovi, v Lembergu in v Kašavi polek nemškiga slavenski in v srednji austriji polek nemškega tudi slovenski jezik po pravilah Murko-ve slovnice učiti. — Ali serce praviga in za materni jezik gorečiga domorodca veselja ne igra, brati napoved (Reglement), da tudi taisti jezik, kateri je veliko dobe pod jar-mam tako nevsmiljeno tesno zvezan bil, da mu ni mogoče bilo glasu od sebe dati, se more oprostiti, z mladino vojaškiga stanu soznaniti, z njo ljubeznivo sprijazniti in po širokim svetu se glasiti. — Čast in hvala naj presvitlemu junaškimu cesarju od vsili pravih bratov matere Slave doni! —
Tudi to Vam vedeti dam, da taisti duh, katiri je modrost imel, mladino le svetovno omikati, brez serca ožlahtiti, — je tudi z naših učilnic zginel. Po novim vredenju (Organisirung) vojaških izrejališč mora vsakiga učitelja perva skerb in dolžnost biti, da narprej serca mladosti v živo vero, v pravo pobožnost in v keršansko ljubezen obudi in poterdi, in potem še le za svetovno človeško omiko. — Da pa vsaki učitelj voljno in ljubez-njivo svoj bogoljubni namen dopolni, je vlada za lepo letno uč-nino (200 fl. zunaj jedi, oblačila, staniša in po šestletni službi povišanje) sprekerbela." — Temu iz „BčeIeK pristavimo:
Po naj višjem ukazu se letos slovenščina tudi v tukajšnem rejališču mladih vojakov razlaga. Vsi mladenči se morajo slo-

venskega jezika učiti. Razlaga ga sam vodja rejališča g. lajtn. Braluš.— Po tem takem nimamo v Celovcu več javne šole, kjer bi se naš jezik ne učil.
Drobtinčica.
Zastran službe začasnega učitelja v Borovljah zagotovo zvemo, da ima pervi v čislu 6. imenovanih in popisanih gospodov za zač. učitelja priti. Takole se nam piše: „G. Somer, pravi njegov dekret, ima hitro svojo novo službo nastopiti in šolska oglednija brez zamude začasnega učitelja v Borovlje postaviti. — Kaj je bilo gosp. tehantu početi, kakor Consistorium naprositi, mu moža naznati, ki bi ga mogli v Borovlje za učitelja postaviti, ko oni sami za nikogar ne vejo in prepozno je, službo po novi-nah razpisati in potem učitelja postaviti. Ivmalo pride od Consistoria nazaj, da ono samo zavolj pomajnkovanja učiteljev za nobenega pripravnega moža ne ve, pa s ve (je, bivš. učitelja v št. Tomažu K. pobarati, morde je on volje v Borovlje za začasnega učitelja iti, ker službe nema in ker je obljubil, se poboljšati, in je za tega delj upati, da bode tam svoje dolžnosti dopolnil."
Društvo sv. Mohora.
y	,
# Družtvo sv. Janeza Nepom., ki je za Cehe to, kar je družtvo sv. Mohora za Slovence, zmiram raste in se raširja. Konec leta 1852 je štelo blizo 5.000 družbanov; samo leta 1852 je jih okoli 2500 na novo pristopilo, in letaš za eden mesec 50, Tudi gornje Ogersko se začne gibati in sedaj k temu družtvu pri-stopovati. Tako je iz same Ternave 50 družtvenikov pristopilo in Spisski škof so jih 40 nabrali. Na Moravskem nar bolj ljudi spodbada, k družtvu pristopiti, nek pobožen mož Boštjan Kubi-nek z Blazovic; slišimo, da je on sam že več ko polosma sto družtvenikov nabral. To so vlaslenci! —
D a le j so pristopili p. n. gospodi; 073. Čern Miha, učit. v Gornogradu; 074. Knežer Toni., učit. v Reki; 075. Agreš Juri, učit. v št. 11 ju; 070. Okorn Ign., kapi. v Weinic; 077. Rotman Juri, oštar-jaš v Čagi; 678. Žnidarič Anton, učenec v Marib.; 679. Cuček Jož., kapi. v št. Petru poleg Marib.; 680. Bratuša Sik., kapi. v Ptuju.
Odgovorni izdaj, in vredn. A. Einšpieler. Natisnil J. Leon u Celovcu.