Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo In upravništvo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
ZARJA
Socialistično glasilo.
Posamezna številka stane 1 Din
Naročnina po pošti z dostavljav-Ijanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din.
Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru. ——
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto II. novembra 1922.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Zakaj smo šli v blok?
Ljudje, ki so živeli vse svoje življenje samo od takozvane ,,proti-farške gonje“ in od puhlega »naprednega" frazerstva, o katerem smo povedali svoje mnenje že v zadnjem uvodniku, gledajo na blok, ki smo ga stvorih za predstoječe ljubljanske občinske volitve z nekaterimi predsodki in nezaupanjem. Potrebno je zato, da izpregovorimo o tem bloku mirno, trezno in načelno besedo.
Socialistična stranka je načelna, razredna in revolucionarna stranka z jasnim ciljem, ki ne pozna nobenega popuščanja. Ta svoj cilj skuša doseči in realizirati s tem, da organizi-ia v svojih vrstah ves proletarijat, ki bi se nekega dne. ko bi postal številčno dovolj močan, polastil1 vse oblasti in uravnal družbo po svojih načelih. To je eno.
Socialistične stranke vsega sveta so pa že od nekdaj stale na stališču, da ne smejo imeti pred svojimi očmi samo tega cilja, temveč da je njihova dolžnost že v današnji družbi s primernimi gospodarskimi, političnimi in socialnimi reformami priboriti delavskemu razredu čim največ pravic ter ga tako gospodarsko in politično jačiti in s tem pospešiti prihod socialne revolucije in povspe-šiti realizacijo svojega cilja. V to svrho so se vse socialistične stranke že od nekdaj pozitivno udeleževale političnega in parlamentarnega življenja v današnji družbi.
Dokler so bile socialistične stranke številčno še šibke in niso hotele meščanske stranke še ničesar slišati o kakih intenzivnejših socialnih reformah, so-stale vse socialistične stranke in povsod na odločno opozicionalnem stališču, ker so vedele, da bi jim koalicija s kako meščansko stranko ne prinesla nobenih pomembnejših koristi in bi morali v koaliciji stalno zatajevati svoja naj-primitivnejša načela in zahteve.
Svetovna vojna in ruska revolucija sta pa hudo omajala zakrknjenost mnogih meščanskih strank, tako, da so mnoge spoznale, da po predvojnih potih ne bo mogoče več dalje. Bile so prisiljene do popuščanja in s tem je bilo danih mnogo slučajev možnosti sodelovanja s socialističnimi strankami. Socialna demokracija je n. pr. zahtevala osemurni delavnik. Dokler niso hotele meščanske stranke ničesar čuti o njem, je bilo seveda vsako sodelovanje z njimi nemogoče, ko so pa po vojni v tem pogledu popustile in je bila njegova uvedba odvisna le od sodelovanja obeh taborov, so šle socialistične stranke glede gotovih vprašanj z njimi v koalicijo, ker s tem niso zatajile nobenega svojega načela, obratno pomagale so uresničiti prevaž-110 svojo zahtevo. In takih slučajev bi navedli lahko še celo vrsto. Tako je prišlo do tega, da so stopile v bloke in koalicijo z meščanskimi strankami velike in mogočne socialistične stranke vsega sveta, n. pr. v Nemčiji, Avstriji, na Češkem itd. In ravno v teh
deželah je sodelovala socialna demokracija povsod in dolgo tudi s klerikalnimi strankami. Tudi naša socialistična stranka je n. pr. sodelovala v naši prvi narodni vladi in nihče ne more trditi, da ni prineslo to sodelovanje proletarijatu velikih koristi.
Opozicija ali aktivno sodelovanje je torej povsem taktično vprašanje in taktika se lahko menja 24krat na dan, kakor je rekel že Bebel.
Kako je sedaj s predstoječimi občinskimi volitvami?
Znani sta zgodovina in usoda zadnjega občinskega sveta. Po štiridesetih letih je zavladal na ljubljanskem magistratu prvič res napreden duh in začelo se je delati na vseh koncih in krajih. To pa ni dalo spati našim reakcionarjem, ki se radi ogrinjajo v pisan, zakrpan in preluknjan plašč ,’,naprednosti", zato so šli in razpustili občinski švet, ob enem pa vsilili Ljubljani volilni red, ki je pravo zasmehovanje vsakega demokratičnega načela. Relativno so dobili pri zadnjih volitvah oni največ glasov, zato so določili v novem volilnem redu, da ima dobiti sedaj relativno najmočnejša stranka polovico vseh mandatov, nato pa še one, ki ji pripadejo po proporcu. Če obrnemo to na konkretno stran, bi dobila torej JDS pri teh volitvah od 49 mandatov okroglo 30, naša stranka bi si pa priborila komaj enega ali dva. Zastopniki ljubljanske reakcije, politične korupcije in terorizma bi bili torej absolutni gospodarji Ljubljane, mi pa razoroženi gledalci.
Popolnoma jasno je tedaj, da smo se morali ozreti po obrambnem sredstvu, da po možnosti odvrnemo ta »napredni" atentat na ljubljansko delovno ljudstvo. Sestavili smo torej konkretni delavni program bodočega občinskega sveta in ker sta pristali nanj še dve drugi skupini, je jasno, da srno lahko in morali skleniti koalicijo, ki bi ta delavni program tudi uresničila. Neresni žonglerji in politični šarlatani bi bili, ko bi ponujali ljubljanskemu delavstvu lep program, ob enem pa nalašč preprečili, da se ta program tudi izvede, kajti jasno je, da bi s samostojnim nastopom ne mogli izvesti niti ene točke. Ljubljansko delavstvo naj torej presodi, ali je pravilno, da smo sestavili lep delavni program bodočega občinskega sveta v smislu socialističnega programa in obenem poskrbeli tudi za njegovo uresničenje, ali ni? Kdor misli, da je prazna demagogija boljša, tistemu seveda ni pomagati.
Vemo pa, da uvideva to ljubljansko delavstvo v polni meri in da zato tudi brezpogojno odobrava naše stališče ter bo tudi poskrbelo, da se bo ta program mogel realizirati.
Le tako bo mogoče streti tekmo velikih ljubljanskih bank za groše delavnega ljudstva, nakopičene v ljubljanski mestni hranilnici. Kdor cepi tu enotno falango delavnega ljudstva, je vedoma ali nevedoma hlapec teh bank.
Zagoneten boj med Zajedničarji in mladimi
demokrati.
Zakaj se tepejo mladi in stari za ljubljansko občino?
Kdor pazno motri volilni boj med Zajedničarji in, mladimi demokrati, se čudi malenkostnemu neod-kritosrčnemu in prasketajočemu volilnemu boju, ki je podoben dveh konkurentov, ki se drug drugemu ne
upata povedati resnice v lice. Smešno je prerekanje med „Jutrom" na eni strani in „Narodom“ in Jugoslavijo" na drugi strani.
Volilni boj med obema skupinama pa v resnici vendar ni tako ne-
dolžen kakor je na videz. Gre namreč v tem boju zopet za denar, za denarne zavode, za boj med bankami, dasi navedeni listi svojim volilcem tega ne povedo v prepričanju, da drve ljubljanski volilci samo za frazami, volilnimi lažmi in lepimi besedami o beli Ljubljani, o žarišču kulture in pa o sramoti, če Ljubljano izgube demokrati, kakor bi bili vsi drugi ljubljanski volilci v ljubljanski občini prazne ničle. Volilni boj, ki ga vodita obe demokratski skupini Zajedničarji („Narodovci“ in narodni socialci) ter „Jutrovci“ je neiskren, ker ne pove tega, kar ima v načrtu.
Odkar so bite razkrite vse tiste najrazličnejše gospodarske afere, ki so jih povzročili mladi in stari demokrati, eni s sodelovanjem eni z malo-brižnostjo, je moralo izginiti do teh strank zaupanje tudi med njihovimi pristaši, zakaj v vsakem koraku morate slutiti varanje. O politični morali sploh ni več govora. Sumnja, da nekaj tiči za volilnim bojem, se nam usiiijuje nehote, če motrimo dosedanje delovanje demokratskih strank in zadnje dogodke v gospodarski politiki in evoluciji.
Ustanovili so za Slovenijo hipotekarno banko, kateri so pritegnili v prvi vrsti imetje prejšnje deželne irnovine. oziroma deželne banke, mlado demokratske občine Kranj, Kamnik, Novomesto, Zvezo slovenskih zadrug, Mestno hranilnico ljubljansko, Kranjsko hranilnico itd. V novi Hipotekarni banki so imeli odločilni vpliv mladi demokrati, dokler so v Zvezi slovenskih zadrug gospodarili mladini, gg. dr. Laurenčič, dr. Brezigar in Ribnikar. Na zadnjem občnem zboru Zveze slovenskih zadrug so ostali mladini v manjšini ter so zmagali starini. Razmerje glasov pri banki se je torej izpremcnilo.
Prejšnja absolutna večina je odpadla ter bo vbodoče v hipotekarni banki odločevala s svojimi gllasovi Mestna hranilnica ljubljanska.. Zaraditega je povsem jasno, da je tista bela Ljubljana in tisto kulturno žarišče, okolo katerega se bije v Ljubljani sedanji volilni boj lie glas Mestne hranilnice ljubljanske pri Hipotekarni banki. Mladini demokrati bi torej radi okupirali veliko denarno podjetje, s katerim bi potem na gospodarskem polju skoro izključno gospodarili v Sloveniji in davili svoje nasprotnike tako kakor so delali doslej. Isti interes imajo na tem zavodu tudi Zajedničarji s svoje strani. Ako torej hočejo ljubljanski volilci imeti vpliv na gospodarska podjetja, da bodo ista služila tudi družabnim potrebam, korporacijam, ne pa samo privatnim špekulantom, potem mora zmagati v Ljubljani Zveza delovnega ljudstva, ki bo kot zastopnica Mestne hranilnice ljubljanske definitivno odločevala o tem, ali se glavnice iz Hipotekarne banke resnično nalagajo v interesu naroda vobče in v Ljubljani v interesu ljubljanskega prebivalstva.
Znane finančne afere in nacionalizacije naj bodo volilcem v svarilo, da ne zaigrajo gospodarskega trurnfa ljudem, ki so dokazali s svojo neob-zirnostjo grde sebične lastnosti, s katerimi so narod opeharili za milijone. Z zmago Zveze delovnega ljudstva v Ljubljani edino se to da vbodoče preprečiti, zakaj, če zmaga Zajedni-ca, smo gotovi, da se ..Zajedničarji" in Jutrovci" v teh vprašanjih prav kmalu zbližajo in Ljubljančani ostanejo s svojo Mestno hranilnico in Hipotekarno banko na cedilu, demokratska kapitalistična družba pa bo eksplloatirala gospodarske zavode, ki so narodovi in bi morali služiti narodu.
Enoten nastop pri ljubljanskih občinskih
volitvah.
Vse delavno ljudstvo se bo moralo v bodočih volitvah združiti, tako je zapisal „Naprej“ v št. 127. z dne 7. junija t. 1. in to je bilo takrat geslo vseh opozicionalnih strank v Ljubljani, pri enih resno in odkritosrčno, pri drugih pa samo „šlager“ za vsak slučaj.
Razlogov za to parolo je bilo in je še sedaj dovolj. Predvsem so vse stranke uvidevate potrebo ljudske komunalne politike na ljubljanskem rotovžu, ker se je ta v vsej dobi liberalnega režima dosledno zanemarjala. Protizakoniti, v ničemer utemeljeni razpust občinskega sveta je zopet jasno pokazal, kako* razumeva ..demokratska" stranka demokracijo, da njej ni do tega, da vlada ljudstvo, temveč zato, da vladajo njih bančne skupine. Ker pa so med tem demokrati napravili poseben volilni sistem, ki je v bistvu pluralen in katerega namen je predvsem zasigurati Ljubljano demokratski stranki, postalo je vsem jasno, da pade občina zopet v roke demokratom, ako stranke nastopijo vsaka zase.
Iz navedenih vzrokov so bile tedaj vse stranke enotne v tem, da je ria nasilje edini pravi odgovor enotna fronta. Tega prepričanja, vsaj na videz, so bili narodni socialisti in socialisti okolo „Napreja". Poslednji so bili celo prvi, ki so sklicali sestanek vseh strank, z izjemo ljubljanske kraj. organizacije, katera je imela v bivšem občinskem svetu pet mandatov. Ker so vse stranke vztrajate na
tem. da se k pogajanjem pritegne tudi ljubljanska kraj. organizacija SSJ., privlekli so „Naprejevci“ kot pogoj za skupen nastop predvolitve in proglasili le-te za principijelno vprašanje. Jasno je, da bi bile take predvolitve ne le tehnično in financi-jelno težko izvedljive, temveč ne bi bila tu dana nobena garancija, da rezultat odgovarja razmerju moči strank v Ljubljani. Izključena pa bi bila na vsak način vsakršna kontrola, ali so se predvolitev udeležili edinole pristaši onih strank, ki bi predvolitve izvedle. Niti ena stranka nima organiziranih vseh, kateri ob volitvah glasujejo za njo, morda celo »Naprejev-ci“ ne. Sicer pa „Naprejevcem“ itak ni bilo resno s predvolitvami, le-te so jim bite dobrodošel vzrok, da so prekinili pogajanja z ostalimi strankami. Dokazali pa so s tem, kako malo resne in odkrite so bite besede napisane v gori citirani številki „Napreja“. kjer so pisali: »demokratom bo z njihovim lastnim orožjem izbita iz glav misel na demokratskega župana, opozicionalne stranke bodo pa imele v občinskem svetu ogromno večino in bodo lahko nemoteno vršile gospodarsko občinsko politiko, čeprav so v verskih in narodnih vprašanjih različne. Saj v Ljubljani ne pojde niti za Nemce, niti za Jude, temveč za stradajoče delavno ljudstvo.**
.Socialistom,'ki so ostali konse-lcvetni temu stališču, očitajo »Napre-jevci" izdajstvo in zvezo s klerikalci, breznačelnost itd. itd, sami pa so za-
pustili enotno fronto, ne iz principi-jelnih vzrokov, temveč le radi nelepega osebnega sovraštva proti posa-mneznim socialistom. V znamenju tega umazanega osebnega sovraštva gre ves boj posameznikov (fcolo »Na-preja“.
Drugi „dezerterji“, ki so zapustili enotno fronto so bili narodni socialisti. Ti so uskočill k demokratskim ..dezerterjem" okrog dr. Ravniharja. Pravzaprav je to razumljivo. Stranka obstoji iz prav mnogih demokratskih malkontentov in kakor lastavica najde zopet svoje gnezdo, tako so narodni ..socialisti" zopet odšli nazaj med konservativce in ban-kokrate staroliberalnega kalibra. Sploh niti ena stranka ne igra tako žalostne vloge kot Narodno »socija-listična". Danes stavkokazi pri železničarski stavki, denuncira člane nasprotnih organizacij in zahteva žan-darje od radikalno-klerikalne vlade, jutri obžaluje svoj nastop. Danes glasujte za protiustaven zakon o zaščiti države, jutri stavi »formalen predlog za ukinjenje le-tega. Danes smatra koalicijo s klerikalci za potrebno, jutri pa se z največjo gonjo loti klerikalnega zmaja kot škodljivca Ljubljane. Taki so Klofačevi in Chocevi epigončki.
Tudi ti narodni socialisti so se izjavili za enotno fronto in se udele-
I zevali medstrankarskih pogajanj opo-zicionalnih strank, obenem pa so se pogajali s staroliberalci po geshi: kdo da več?!... Seveda so staroliberalci bili v stanu dati več kot pa druge stranke, ki zastopajo delavno ljudstvo.
Ostale stranke pa so ostale kou-sekventne in so sklenile nastopiti pri sedanjih občinskih yolitvah enotno v Zvezi delovnega ljudstva, katera je izdelala enoten komunalen program, ki se v bistvu popolnoma krije s programom SSJ za samoupravna telesa in je tedaj vsak očitek, da smo izdali program dobro premišljena hudobija.
Da ponovno novdarim: jasno je, da je z ozirom na obrazloženi položaj enoten nastop neobhodno potreben in je do njega moralo priti v interesu delovnega ljudstva v občini ljubljanski. Vsakdo, ki nastopa drugače, ima namen žrtvovati občino demokratom in za te je napisal »Naprej" št. 127. z dne 7. junija t. 1.: „Kdor pa hoče žrtvovati občino demokratom, naj velja vsem za politično strankarskega egoista, korumpiranega — kakor je korumpirana demokratska gospoda/4 Besede, kakor nalašč napisane za narodne socialiste in »Na-prejevce"? Ali morda ne?
Janko Komar.
Skozi vsa povojna leta smo živeli v psihozi: zaščita industrije, zaščita našega narodnega gospodarstva. Pod tem geslom pa je skrival kapitalist svojo pravo namero, to je, obogatiti sebe, pa naj si pogine njegova okolica. Poglejmo samo usnjarsko stroko. Vse mogoče, vsak mesec se izpreminjajoče carinske odredbe in naredbe! Vsakokrat pa odredbe, ki so odgovarjale špekulacijam podjetnikov, nikdar ali le redko potrebam delavstva, delovnega ljudstva. Humbug je bila zaščita industrije, ker so podjetniki to zaščito izrabljali za svoje dobičke, dražili blago, zidali tovarne, ki pa danes’'špekulirajo j znova na rovaš delovnih slojev. — In danes ko so padle cene surovim kožam, hočejo ti usnjarski ipagnati, da razglasi vlada, da imajo ti ljudje
Državna oblastva naj delujejo.
j monopol v naši državi. Ceš, po vojni smo se tako tepo razvili — razvili na račun konzumentov, delavcev — da zadoščajo naši izdelki za potrebe cele države.
Pri tem pa upajo, da bo monopolno stališče, ki naj ga zavzema usnjarska industrija, dobro sredstvo za izmozgavanje delavstva in navijanje cen. — Tako daleč pa njihova moč ne bo segla, tako visoko njihovo drevo dobičkarstva ne bo zraslo. To jim jamči razredni proletari-jat. Državna oblastva pa naj se zavedajo, da je zakon o pobijanju draginje za to, da se draginja pobija, ne pa pušča špekulaciji bohotno razvijanje. — Obrati morajo obratovati, konzum potrebuje, ne pa, zadržavati padanje cen s kopičenjem bkaga in tipanjem skladišč.
Zakon o zaščiti delavcev in delodajalci.
Vsled trenotnega, po umetnih načinih in sredstvih povzročenega dviga našega dinarja je nastal v našem gospodarskem življenju povsem nov položaj. Položaj, ustvarjen po kapitalistih vsled tega, ker bi trenotno morali opustiti misel prekomernega dobička in zaslužka. — Seveda, že zopet kaže, da bo moral plačati ves račun delavec sam in da bo kril s svojim življenjem navidezno kapitalistovo izgubo. — Kajti, čim je porasel dinar, je začela zastajati produkcija in začelo odpuščanje delavstva in krčenje obratovanja.
Povsod, od usnjarske do predil-niške industrije so že uvedli, da se dela do nadaljnjega le tri do štiri dni v tednu in da naj delavec živi zato le ob zaslužku teh dni.
Podjetniki pravijo: skladišča so polna, odjemalcev ni. Vsled porasta dinarja pa je tudi nemogoče in nevarno, obratovati s krediti, ki jih vr-hutega vsled pomanjkanja gotovine ni llahko dobiti. Zato naj sedaj zastanejo kolesa, umre ogenj v pečeh — delavec pa naj čaka, da bo podjetniku zopet zajamčen neokrnjeni dobiček. Blago pa naj leži zaprto v skladiščih, kapitalisti pa čakajo s prodajo in oddajo blaga. — Obenem pa ustavljajo stroje, odpuščajo delavce.
Blaga v skladiščih ne kopičijo zato, ker ni odjemalcev, marveč le zato, ker se podjetniki branijo znižati cene izdelkom, ki bi odgovarjale porastu dinarja. Zavedamo se tega, da ti v še nifcprenasičen, konzum naših industrijskih izdelkov še ne zadovoljen. Umevno pa je, da ne prenese konzument ob današnjem valutarnem stanju cen, ki so odgovarjale najnižjemu stanju našega dinarja. Zato je sedanje kopičenje blaga produkt špekulacije, in to špekulacijo pa morajo državna oblastva v interesu produkcije in gospodarskega razvoja brezpogojno in brez odloga — zatreti 'in izjaloviti. Naj vzemo v roke zakon o pobijanju draginje, naj se poslužijo pravic, ki jih nudi pravilnik k zakonu o pobijanju draginje, pa bodo indu-strijci, obrtniki videli, da konzument še rabi, krvavo rabi njihovih izdelkov — seveda po ceni, ki odgovarja stanju dinarja. Kakor hitro pa bi državna oblastva opustila najenergič-nejšo akcijo v tej smeri, pa postane res sedanji porast dinarja v korist le najožjemu krogu dobičkarjev, pa v veliko, nepopravljivo škodo delovnemu sloju. S tem bi izboljšanje valute doseglo ravno nasprotni učinek kakor je bil izboljšanju namen.
Delodajalci, od industrijalca pa do zadnjega obrtnika smatrajo zakon o zaščiti delavcev za največjo in najnesrečnejšo oviro razvoju industrije, procvitu trgovine in življenju obrti. Na tem zakonu so našli že vse napake. Vse mogoče ugovore o ilegalnosti, neprikladnosti in neprimernosti. — Predvsem pa, da je zakon enostranski, diši vsaj deloma po socialni uvidevnosti in pravičnosti.
Vsi, Jd presojajo zakon o zaščiti delavcev tako, vsi, ki odrekajo zakonu upravičenost, pozabljajo eno: Ta zakon naj ščiti delavca, nameščenca, vsaj se zakon imenuje zakon o zaščiti delavcev*
Zato je pogrešena trditev, da zakon rti objektiven, vsporejajoč oba faktorja: delodajalca in delojemalca.
Zakon o zaščiti delavcev je so-cialno-politični zakon; socialna politika pa naj izravnava razlike posameznih družabnih razredov. Delojemalec, politično ravnopraven delodajalcu, naj postane vsaj prilično tudi v gospodarskem življenju, gospodarskem pogledu enakovreden član človeške družbe. Tej izravnavi je zakon o zaščiti delavcev namenjen, in samo s tega vidika motren, more nuditi objektivno podlago za pravično ih pravilno presojo. — Zato je umevno, da ima zakon o zaščiti delavcev določila, ki se zde delodajalcem pristranska, zanje krivična, za produktivnost pa odvisna in kvarna .— Veliko odpora vzbuja v vrstah delodajalcev nastopno določilo v zakonu, Li pravi:	Ob stavkah ali izporih ne
opravljajo državne borze dela posredovanja za ona podjetja, v katerih je stavka al5 izpor, dokler ni stavke ali izpora definitivno konec. — In dalje: Uradniki pri borzi dela se morajo ob posredovanju delavcev prepričati sami, ali obstoji v posanjez-
nih podjetjih stavka ali izpor itd .itd. — To določilo, češ, kaže jasno absolutno pristranost zakonodajalčevo. Toda:	v	gospodarskem boju naj "si
bosta oba dela enakopravna. V gospodarskem boju naj nima delodajalec na razpolago državnega aparata, ko je že itak znatno močnejši kot stavkujoči delavec. — Dalje, borza dela naj posreduje delo le v obrate, kjer je zajamčeno delavcu mirno in stalno delo. — S posredovanjem della ob stavkah, ali celo izporih pa bi netila med delavstvom odpor proti ustanovi sami. Dočim pa je -prvi predpogoj uspešnega posredovanja, kar je zopet v erninen|B»em interesu produkcije in gospodarskega razvoja, da uživa borza dela med delavstvom absolutno zaupanje. Le na zaupanju bo uspevalo posredovanje detta. Iz teh razlogov prepoveduje, zakon o zaščiti delavcev borzam dela, da bi vršile posredovanje ob stavkah in izporih, ker ne gre, da bi socialnopolitična inštitucija bila priprega de-dajalcu, da stre stavko, uspe z izpo-rom.	<
Pač pa je resnica eno, kar pozabljajo deliodajalci: da je naša zakonodaja nepopolna, nezadostna v pogledu poravnave mezdnih in drugih sporov. — Naša zakonodaja je opustila vsak poizkus, da bi postale stavke, izprtja sredstvo delavstvu v najskrajnejših slučajih. Meščanska zakonodaja po vsem svetu stremi za tem, da izravna najrazličnejše spore potom posredovalnih, poravnalnih ustanov. Teh in takih ustanov pa seveda naš deltadajalec ne pozna, ne prizna, zato jih naša meščanska zakonodaja ne uvaja. V to smer naj zastavijo delodajalci, kot nositelji današnjega režima svoj vpliv, svojo lopato. — Nikar pa naj ne negirajo svoje, meščanske zakonodaje. Da-
LI5TEK.
Uredba občinske davščine od pri' rastka za vrednosti nepremičnin v Ljubljani.
Prejeli smo in ob ja el jamo:
V Uradnem listu je izšla naredim pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922, s katero se uvaja občinska davščina od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske. Naredim velja od dneva razglasitve, torej od 31. oktobra 1.1. dalje. Prenosi nepremičnin izza tega dne so zavezani občinski davščini in se morajo prijavljati mestnemu magistratu v Ljubljani. Kakor v drugih večjih mestih, tako se je vsled naglega naraščanja števila prebivalstva na eni in pomanjkanje stanovanj na drugi strani razpasla tudi v Ljubljani špekulacija z zemljišči in posebno s hišami. Cene hišam in stavbnim parcelam se dvigajo prekomerno, mnogo bolj nego odgovarja padanju denarne vrednosti. *JDa so ta nezdrava špekulacija omeji in da pride tudi ljubljanska občina zopet'do dohodkov, ki so ji izostali vsled ukinitve zakona z dne 4. junija 1912, deželnega zakonika st. 34, o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin na Kranjskem, je sklenil občinski
svet ljubljanski, naj se ta davščina zopet uvede vsaj v Ljubljani, in sicer kot občinska davščina. V občinskem svetu so se pa izražali in od strani davkoplačevalcev so se uveljavljali ugovori proti uvedbi davščine, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker se ni v načrtu naredbe upoštevalo padanje vrednosti ifciše-ga denarja. Ti ugovori so bili upravičeni; del vrednostnega prirastka je namreč brez vsakega dvoma samo navidezen in izvira odtod, ker se izraža prodajna cena (vrednost) zdaj v bistveno manj vrednem denarju, nego svoječasna pridobitna vrednost. Ta bistvena razlika v vrednosti denarja ob pridobitvi in otujitvi je bila tudi glavni vzrok, da je vlada tozadevna zakona za Kranjsko in Koroško ukinila in da so tudi druge države s slabo valuto pobiranje davščine od vrednostnega pri rastka nepremičnin sploh ustavile. Mestna občina ljubljanska pa ne more pogrešati dohodkov, ki jih je imela od te davščine pred ukinit-tvijo dotičnega deželnega zakona. Upoštevajoč omenjene utemeljene ugovore je na predlog g. finančnega delegata dr. Savnik-a sprejela v naredbo sledeča določila:
»Razliko v vrednosti denarja ob pridobitvi in otujitvi je v svrho ugotovitve dejanskega vrednostnega prirastka upoštevati na ta način, da se vse v tuzemski veljavi (K 1.—
= 0.25-Din) izražene vrednosti-zne-ski, kolikor po §§ 5 do 11 vplivajo na izračun vštevnega vrednostnega prirastka, najprej vzamejo s sledečimi mnogokratniki in si«er:
vrednosti (zneski) iz leta 1920 4.5 krat; vrednosti (zneski) iz leta 1921 3.4 krat; vrednosti (zneski) iz leta 1922 do konca julija 1.7 krat in vrednosti (zneski) poznejše dobe pa z onim mnogokratnikom, ki ga za vsak mesec posebej določi komisija, v katero odpošljejo po enega zastopnika: mestna občina ljubljanska, pokrajinska uprava v Ljubljani ali oblastvo, ki stopi na njeno mesto, podružnica narodne banke v Ljubljani in delegacija ministrstva financ.
Na tej osnovi kot prirastek izračunani znesek je potem deliti s številom, ki ga kot mnogokratnik za vrednosti (zneske) iz časa otu-jitve določi komisija v smislu prejšnjega odstavka.
Od tega končnega zneska je po odbitku 10% v smislu § 12. drugi odstavek, izračuniti davščino po določbah § 13.«
Na ta način se izloči od izračunanega prirastka pred vsem oni del, ki ga je pripisovati edinole zmanjšanju vrednosti našega denarja; s tem se je odpomoglo najhujšim no-dostatkom mehaničnega primerjanja pridobitne vrednosti z otujilno. Vzemimo, da je bila nepremičnina
kupljena dne 29. maja 1920 za kron 100.000, dne 15. julija 1922 pa prodana za kron 300.000. A ko se ne oziramo na padanje vrednosti našega denarja, znaša vrednostni prirastek K 200.000. To pa ni dejanski vrednostni prirastek! Leta 1920 je. bilo K 100.000 vrednih toliko, kot meseca julija 1922 znesek K 264.705 88 vinarjev (K 100.000 . 4.5 : 1.7). Dejanski vrednostni prirastek znaša torej samo Iv 35.294.12 in le od tega je treba plačati davščino.
Vrednostni prirastek ne temelji samo na padanju naše valute, ampak je povzročen tudi po raznih drugih faktorjih, kakor so. n. pr. otvarjanje novih prometnih zvez, pomanjkanje sveta za razširjenje mest in posebno za grajenje novih zgradb in slednjič tudi splošno dviganje cen, četudi je valuta stabilna, kakor se je to opažalo pred vojno in se opaža tudi sedaj v državah s stabilno valuto, n/pr. v Švici. Naraščanje cen kljub stabilnosti valute se upošteva v naredbi posebej, in sicer na ta način, da se odšteva od dejanskega vrednostnega prirastka kot davščine prost del 10% pridobitne vrednosti in odmeri davščina samo od ostanka po odbitku 10%.
Na ta način je obdavčen res samo dejanski prirastek na vrednosti in ne more zaraditega imeti nihče več utemeljenega pomisleka proti uvedbi te davščine.
lUišnje gospodarsko življenje, današnji gospodarski delavčev položaj narekuje nujno proletarijatu stavke, vedne boje! — Zakon o zaščiti de-
lavcev pa je le slepilo delavstvu, da se ne upre vsem neštetim zakonom, ki ščitijo in varujejo podjetnikov dobiček in delavčevo izkoriščanje.
Obletnica revolucije v Rusiji.
Dne 6. novembra je poteklo v zgodovini razvoja pet let, odkar so v Rusiji prevzeli vlado sedanji boljševiški revolucijonarci pod vodstvom Lenina. Evropski kapitalisti in vlastodržci so se komaj nekoliko oddahnili od panike, s katero jih je navdajala revolucija v Rusiji in širjenje boljševizma po vsem svetu. Ves tlačeni narod je zrl z zaupanjem v bodočnost in njega odpor proti krivicam je naraščal. Tik pred revolucijo so imeHi v Rusiji vlado v rokah menševiki in socialni revolucionarji, ki pa niso hoteli kar kratko prelomiti vojne, marveč braniti so še hoteli Rusijo pod vplivom antante. Ruski narod pa ni mogel razumeti, zakaj bi vojna ne prenehala, če je prenehal carizem. Zaraditega se je mala stranka boljševikov oprijela gesla ,.konec vojne“, kar je bila srčna že-. lja vsega ruskega naroda. Agitacija je uspela, vojska se je zrušila, menševiki in socialni revolucionarji so se morali umakniti. Energični boljševiki so nastopili, proglasili konec vojrte, odpravili fevdalizem, razdelili zemljo ter ustanovili delavske svete, ki so prevzeli administracijo države. Iz strahu je buržoazija bežala iz Rusije in boljševiki so postali gospodarji Rusije.
Kapitalizem je skušal premagati boljševiški režim z bojkotom, netenjem uporov v Rusiji, ki pa niso zalegli. Po petih letih je prišel kapitalizem do prepričanja, da je Rusija nepremagljiva, in danes skušajo vse države obnoviti gospodarske odno-šaje z boljševiško Rusijo. Lahko celo trdimo, da tekmujejo v tem med seboj, katera država bo pridobila boljše zveze z Rusijo.
Ruski boljševiki so menili, da bodo zrevolucionirali ves svet v najkrajšem času, vsaj pa zahodno Ev-
ropo. Med delovnim ljudstvom je tudi bilo revolucionarno razpoloženje. Vendar je pa v teh deželah kapitalistična družba tako razvita in organizirana, da je podoben preobrat neizvedljiv že zaraditega, obenem pa se je v najvažnejšem trenutku razbila enotnost mednarodnega proletariata.
Zaradi teh razmer so akcije komunistov ponesrečite v zapadnih državah. Organizirani kapitalizem pozna neko vrsto demokracije in proti demokraciji je težje izvesti revolucijo kakor proti absolutizmu. Kapitalizem daje koncesije in nekaj svobode v važnih vprašanjih ter ne dopušča, da bi se proti njemu koncentriral tak odpor kakor se lahko koncentrira proti absolutizmu, čeprav so te koncesije le navidezne in malenkostne.
Komunisti sicer danes že uvide-vajo, da se preko razvoja ne more preiti iz kapitalistične družbe v socialistično družbo. In da danes nastopa reakcija po vseh državah, je kriv razkol med proletarijatom. Bodočnost pričetega dela ruske revolucije vidimo le v podružabljenju gospodarstva po vsem svetu. Boljševiki se morajo akomodirati ruskemu razvoju, evropski in amerikanski kapitalisti se morajo akomodirati gospodarskim potrebam in sklepajo se pogodbe med sovjetsko vllado in kapitalističnimi vladami.
Problem, ki ga pomeni ruska revolucija je ta, da se bo proletari-jat po drugih državah boril za podru-žabljenje produkcijskih pomočkov in blaga in s tem stopa država kot gospodar in trgovec v ospredje, in kdor bo tam odločeval, bo odfočeval tudi v razvoju družbe.
Predpogoj je pa zedinjenje proletariata.
POLITIČNI PREGLED.
Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani.
V pondeljek ob pol osmih zvečer v Mestnem domu
javen shod
proti obsodbi rudarja Keroševiča in za revizijo procesa.
Udeležite se shoda polnoštevilno!
Pašič hoče vladati. Velik krik in vik so povzročili prepiri v radikalni in demokratski strank. DosJej so pa te prepire premostili na zunaj, znotraj pa obstoje v vsaki obeh vladajočih strank po tri skupine. Pribiče-vič vOdi boj z Davidovičem, Pašič pa s Protičem. V obeh strankah pa imajo še nevtralce. Ako bi prišlo do javnega zloma v tej ali oni stranki, ne bi bilo mogoče več ohraniti celotne ne demokratske ne radikalne stranke; odtod tudi strah pred definitivnim razkolom, ker bi potem ne bilo več — vladne koalicije.
Z odkritim veseljem razposajenega otroka, ki mu nisi vzel tesenega konjička, razglašajo demokrati, da je v njihovem klubu dosežen sporazum tudi v taktiki. Da, sporazum ad hoc; trajnega sporazuma pa v stranki, ki je načelno razkosana in razdrapana, ne more biti. Vzrok, da se sedanja vlada tako krčevito opri-jemlje svojih koristnih stoličkov ter da ostaja na-njih, ni ne v krepkosti ne v kreposti demokratov in radikalcev, pač pa v slabosti drugih strank in njih individualnosti. Država je mlkda, privilegiji se dele, zažene kost zdaj temu, zdaj onemu, različna mentaliteta Hrvatov in Srbov, Slovencev, ki cepi interesne meščanske skupine ter slabi enotni gospodarski poudarek; edino tem razmeram se ima zahvaliti sedanja vladna koalicija in režim za svojo žetev sfeve in neslave.
Vlada predlaga opremo vojske. Jugoslavija je baje zapletena v ori-entsko vprašanje. To izpričujejo raz-
ne konference v Belgradu. Z ozirom na to predloži vlada narodni skupščini predlog za opremo vojske. Kredit dobi vlada v Franciji (?), torej zasleduje francosko politiko?
Narodna skupščina je imela v torek burno sejo. Zemljoradniki so zahtevali, da se takoj obravnava agrarna reforma. Večina zahtevi ni ugodila, zato so zemljoradniki zapustili skupščino, -r- Izvoljen je bil na tej seji finančni odbor. V njem je kot zastopnik socialističnega kluba s. dr. Korun. V sredo je razpravljala narodna skupščina o zakonu o vojnih odškodninah.	•
Princ Jurij se še pogaja z vlado glede bivanja v Nišu. Posredovanje je prevzel metropolit Dimitrije.
Vojni minister Vasic je odstopil, i Njegov naslednik je general Pešič. j Zajedničarji v Zagrebu so se pričeli gibati. Izvolili so izvršilni odbor. Akcijski odbor ne sme biti preveč blokaški, če pa, potem še ne bo nič z njimi.
Sumljivo koketiranje z Mussolinijem. Italijanski fašistovski ministrski predsednik Mussolini je napravil vobče s svojim nastopom vlade menda po vseh državah ugoden utisk. Celo naš minister za zunanje stvari mu je poslal ltep telegram in napravil tak kompliment kakor bi mu bil Mussolini po krvi in duši brat. Ej, vemo, da diplomaciia zahteva take komplimente, toda z ozirom na dogodke, ki so jih povzročali fašisti, katerih načelnik je bil' Mussolini, pa Mussolini ne zasluži zaupanja niti od meščanske tuje vlade. Spravljivost, toleranca, zakonitost je morda osebno prepričanje Mussolinijevo kot meščana in odgovornega funkcionarja. Nedvomno pa bo moral stati Mussolini kot predsednik vlade pod močnim vp!'ivom fašistov^če bo hotel ohraniti njih zaupanje. Politika novega ministrskega predsednika bo torej morala biti nacionalno šovinistična, protidelavska in imperialistična v zmislu fašistovskega pro-
grama. Diplomacija Ninčičeva in globoki pokloni so formaliteta, skoraj bi rekli, spričo dogodkov pravkar minule dobe, ironija, ker od sedanjega ministra predsednika italijanske vlade in zunanjega ministra obenem zlasti Jugoslavija ne more pričakovati nič in nikakoršnih uslue. — Pa počakajmo, da se stol ministrskega predsednika Mussolinija neko-Jiko ogreje. Tedaj bo Mussolini oni, ki bo videl1 tu — sovražnika:
Stambolijski je obiskal tudi Bukarešto. Balkanski ministri potujejo jako radi. To vemo že o naših ministrih, ki so skoro več v inozemstvu kakor doma. Bolgarski ministrski predsednik doslej ni potoval, odkar se mu je pa posrečila politična zmaga proti meščanskim demokratom in liberalcem (sam je zemljoradnik) se pa oglaša pri belgrajski vladi in pri ru-munski. Balkanci snujejo naklepe glede orientskega vprašanja najprej med seboj. Ali bodo na orientski konferenci tudi edini je vprašanje. Če bodo tam dokazali med seboj nezvestobo, si bodo pa zopet v laseh kakor doslej vsaki dve leti enkrat.
Grčija obljublja, da dobi Jugoslavija svoboden pas za pot do Egejskega morja pri Solunu. Taka pogodba je bila sklenjena že leta 1914. Grčija se zaveda, da potrebuje pomoči.
V Avstriji se še vedno bije politični boj za zakon za vzpostavitev avstrijske gospodarske podlage. Socialni demokrati nadaljujejo boj proti zasužnjitvi republike tujemu kapitalu, buržoazija pa sili Seiplovo vlado, da čimprej provede zakon. Kapitalisti bodo namreč imeli dobiček, če delajo v družbi s ‘tujim kapitalom, nasprotno bi pa bil dobiček manjši, če bi morali tudi sami žrtvovati večji del svojega imetja in več požrtvovalnosti bi bilo treba. Avstrijsko ljudstvo želi svobodo in marljivost, avstrijski kapital pa kooperacijo s svetovnim kapitalizmom.
Bavarci bi radi imeli svojo državo. Prehudi monarhisti so, zato pa niso zadovoljni z republiko. Upamo pa, da se bodo tudi Bavarci, čeprav težko,, privadili republikanski državni obliki.
Dogodki v Turčiji se razvijajo silno nervozno. Odstavitev Sultana in razpust turške vlade je zbudilo veliko vznemirjenje v evropskih državah, zlasti na Angleškem, kjer vedo, da se je Anglija Turkom s svojo politiko silno zamerila. V Carigradu čuvajo Sultana. Poslaniki zahtevajo do nadaljnih ukrepov status quo ter so odredili stroge odredbe proti nemirom, ki so že in bodo najbrže tudi še neizogibni. Fanatizem turški proti tujcem je velik, zaraditega zahtevajo izgon vseh Evropejcev. Razpoloženje je trenutno tako, da imamo pričakovati v Trači ji, Carigradu in Mali Aziji pa tudi drugod krvave, pokole, kar ne bo nikakor nepričakovano, ker se Turki prav dobro zavedajo, kako silno so jih izrabljali civilizirani Evropejci. Priče so Indija, kjer gospodari Anglija, enako Egipt, Maroko, Tripolitanija in tudi v srcu Turčije, v Carigradu ima Evropa še danes kapitalistični vijak bank in gospodarskih podjetij, s katerimi iz-žema turški plebejski narod. Sov-
raštvo je stoletno in pospešuje ga verski fanatizem in fatalizem, ki sluti v vsakem narodu, ki ni mohamedanske vere, krutega sovražnika — krivoverca. S temi dogodki stopa orientsko vprašanje v novo fazo, o kateri pa danes nihče ne ve, ali se zaključi mirno ali s krvavo orgijo. Za dogodki tiči nedvomno Rusija kot zaveznica angorske vlade, ki hoče z netenjem odpora doseči politični vpliv in polnopravno udeležbo na orientski konferenci, če se bo vršila, preden izbruhne obsežna muslimanska revolucija. Italija, Anglija in Francija pošljejo vojaštvo pred Carigrad, ker so sedanje obrambne čete komaj zmožne preprečiti popolen preobrat v Carigradu. Položaj je silno resen, ker grozi z novim vojnim požarom.
Turki nimajo več sultana? An-gorska vlada je odstavila turškega velikega sultana in imenovala svojega poverjenika Rifat pašo za zastopnika v Carigradu. V Carigradu je ta sklep angorske skupščine napravil mučen vtisk ter tudi še ni gotovo, kako ga bodo sprejele druge drfave, ker razveljavlja obenem vse pogodbe, ki jih je sklenila Turčija po 17. marcu 1920 z drugimi državami. Zlasti je važna sevreška pogodba. Države so vložile protest.
Sultan je ubežal na angleško ladjo ob Bosporu.
Nemška marka pada dalje. Pogajanja glede vojnih dolgov se še vrše. Nemčija zahteva 500 milijonov zlatih mark posojila ter je končno obljubila, da podpiše del tega zneska nemška državna banka. Zastopniki antante pa zahtevajo, da mora Nemčija bolj izrabiti svoje gospodarske sile.
Evropa pumpa. Italija dobi posojilo v Londonu za svoje žveplene rudnike. Madžarska pa zahteva v Ameriki dolarje. Kapitalisti se bodo kmalu trkali po prsih in se bahali: Evropa je naša! Kakšen bo odziv na baharijo -1- vederemo.
Češki škofje so izdali pastirski list, v katerem protestirajo proti ločitvi cerkve od drž*ave ter upajo, da ne pride do zloma med cerkvijo in državo.
Gospodarska pogodba med Nemčijo in Rusijo je sklenjena.
Trgovinska pogodba s Poljsko.
Delegata dr. Velizar Jankovič in Slavko Sečerov sta podpisala trgovsko pogodbo s Poljsko in se zdrava in zadovoljna vrnila domov. Ta pogodba se prav lepo bere, še lepše sliši. Vsaj so dosegli soglasje glede izvoza vina, sliv, stavbnega lesa in masti. — Ravno tako pa bomo mi dobili nafto, petrolej, tekstilno blago itd. Toda, ena sama nesreča je pri teh in takih pogodbah. — Dasi lepo napisane, so neizvedljive, ker se more blago transportirati le po železnici, ne pa v nahrbtnikih in canjah. Pri nas je težava dobiti vagon premoga iz Trbovelj v Litijo, kako bo šele romal vagon petroleja iz Poljske recimo v Bečkerek, od tam pa v Skoplje. — Naj bi morda sklenili tudi pogodbo, ki bi dala našemu prometu „šnoftobaka“.
Portugalska vlada je odstopHa — naša pa še ne.
DNEVNE VESTI.
Volilci za ljubljanske občinske volitve! Razširjajte „Zarjo“, da bo javnost informirana o vseh dogodkih. Spominjajte se tudi volilnega sklada, da bo volilnemu odboru mogoče tudi s tiskom obveščati naše volilce o vsem volilnem gibanju. Ljubljanske občinske volitve so načelno in moralno važne. Gre za zmago volilcev ali pa terorja!
Brnotova čista lista. V zmisl>u štatuta Brnot ni sestavil kandidatne liste. Paragrafi so res kljuke, ki jih tudi mož reda in discipline ne more vedno razvozljati. Njegov kandidat g. Bole je bil še pred poldrugim letom ljubljanski demokratski občinski sve4nik. Drug kandidat g. Noč je nekaj drugega. Na listo sta menda prišla le za to, kakor je poročevalec izjavil, da je na njej dosti prostora. Skok do smešnosti ni velik. To je menda tista koalicija, ki jo je Brnot
zagovarjal v ,.Napreju‘\ na unionskem shodu in pa takrat, ko je sklical na volilni pogovor Slovensko ljudsko stranko, komuniste in narodne socialiste. Ali ni Brnotov volilni manever precej muhast?
„Naprejeva“ lista — še vedno ni čista. Na naše vprašanje glede Brno-tove liste je „Naprej“ odgovarjal, odgovoril pa ni. Odgovor je zavil, kakor da bi se bal — resnice.
Dosedanja občinska politika v Ljubljani je billa po mnenju ,Jutra" z dne 4. t. m. nemoderna, tedaj nazadnjaška. Zamudilo se je toliko, da bo treba stotine milijonov, da se nadoknadi zamujeno. Da, da, tudi mi smo to trdili vedno, toda takrat — nas je opsovalo „Jutro“ z zapravltfvci in slabimi gospodarji. — Tudi vsi ljubljanski volilci so prepričanja, da ne sme nikoli več vladati nemoderna In nesocialna liberalna gospoda, pa če
daj 300 D, c) fini turški v zavojčkih
ši izbere še tako firmo, zato bodo oddali 3. decembra vsi svoje glasove za kandidate »Zveze delovnega ljud-stva“ vkljub vsem grožnjam „Jutra“ z vladno močjo in nemilostjo.
Poljubi in objemi za državne uradnike. Zajedničarji in „Jutrovci“ snubijo uradnike naravnost strastno. Po naravi službenega razmerja spadajo uradniki med delovne sloje. Zato menimo, da se uradniki zaradi obljub ne bodo dali varati. Obljubujejo, kdaj in koliko bodo dali, tega pa ne povedo. Demokrati in Zajedničarji se varajo, če mislijo, da se uradniki kupujejo z obljubami. Imajo načela!
„Jutro“ očita narodnim social-cem v parlamentu opozicijo in dostavlja: „Cudno je le to, da naj sedaj trojica demokratov dela čudeže tudi za tiste, ki so z volilnimi kroglicami zakrivili, da ne sedi več slovenskih demokratov v skupščini41. — — Ta izjava pove dve stvari: prvič, Jutrovci odrekajo narodnim social-cem pravico do poslancev, drugič pa prikriva mentaliteto, ki je skozin-skozi meščanska in kapitalistična in ne fnore drugače ravnati kakor ravna.
Grožnja z maščevanjem je simbol slabosti ali pa nepoštenosti. „Ju-trovci“ so čudni ljudje. Kdor je čital njihov list pol leta, se je že^ zdavna prepričal, da se s svojo' žurna-listiko love kakor vešče ob solnčni svetlobi. Ko je bil razpuščen ljubljanski občinski svet, so tolkli na veliki boben in peli slavo pokrajinskemu namestniku, da je dal razpustiti občinski svet, ker je sklenil zvišanje plač mestnim in hranilničnim nameščencem. Danes pa pišejo, da je namestnik napravil neumnost. To je ona čudna lastnost. Druga je pa ta, da ,,Jutro“ grozi trgovcem, hišnim posestnikom ter obljubuje politično tiranijo posameznim slojem in osebam, če ne bi se prodali. Možata ta taktika ni. Pri občinskih volitvah gre le za komunalno politiko, ne za državno. Zakaj torej tak dirndaj? Zakaj ta nasilnost? Zakaj na koše takih lepih obljub, pa nobenega dejanja? Ahilovo peto skrivate? Delate zase, ne za narod, delate za monopol, gospodarski in politični terorizem. O, ta bakšiš!
Zgled značaja. V Delavskih novicah je izjavil komunist s. Jaka: Zorga, da so mu menda ponujali demokrati 20.000 kron, če agitira zanje. Žorga je ponudbo odklonil in po-' vedal javnosti, da se ne da kupiti, čeprav so ga odpustili iz železničarske s’*užbe in po krivici. — In demo-
krati ter zajedničarji menijo, da bodo inteligentne uradnike kupili z neznano pragmatiko, ki jo bodo sklenili čez deset let! Smešno!
Dr. Perič hoče ogoljufati ljubljanske .volilce. „Slovenski Narod44 in ,Jugoslavija‘4 sta prinesla vest, da bo dr. Perič odstopil županstvo, če bi bil izvoljen, dr. Stanovniku. Ta vest je priobčena z namenom begati volilce ali pa hoče izzvati nas, da bi se spuščali v polemiko o tem vprašanju. Vest je lažnjiva; take vesti je „Na-rod44 že prinašal pred temi volitvami, ki pa nimajo s poštenostjo prav nič opraviti. VoMlci naj se zanesejo na poštenost in odkritost svojih kandidatov škrbaste in lažnjive stare cunje naj pa lažejo kolikor jim drago. Če kdo izborno laže, je tudi napreden!
Pojasnilo. V zadnji številki-„Zar-je“ je bila objavljena zbadljivka na g. dr. Murnika glede na njegovo vojaško službovanje v Avstriji. K do-tični notici pojasnjujemo, da je izvoljeno razsodišče Sokola, ki je bilo sestavljeno, da preišče očitke, že svoj čas izreklo, da g. dr. Murnik ni zakrivil nikakršne nečastne stvari.
Kmetijska družba je imela v sredo svoj občni zbor. Predsednikom je. bil Izvoljen zopet g. Gustav Pirc.
Trgovski list z dne 4. novembra 1922 piše v uvodniku: Poglejmo si ministra za socialno politiko, ki podpira lenuharenje in prekucuhe. Za trgovskim listom stoje v prvi vrsti stari demokrati, s temi pa so zvezani narodni socialisti, ki imajo socialno politiko vedno in povsod na jeziku. Pika.
Ljubljansko gledališče. G. Pavel Golia je postal ravnatelj dramskega gledališča, g. Miroslav Rukavina pa opernega.
Baritonist Franc Pogačnik (Naval) je še živ ter ni ponesrečil v Rusiji na železnici.
Poveljnik ljubljanske divizije general Dokič je zapustil Ljubljano.
Podraženje tobačnih izdelkov. Pokrajinska monopolska uprava v Ljubljani objavlja: Uprava državne monopolne oblasti je na podlagi sklepa upravnega sveta samostojne ino-nopolske uprave in odobrenja finančnega ministra z dne 4. junija t. 1. določila nove cene za tobačne izdelke, ki stopijo danes, t. j. 8. novembra v veljavo. Cene tobaku so sledeče : Rezani tobak: a) najfinejši turški tobak po 100 gr, kg prej 250 D, sedaj 400 D, b) najfinejši hercegovski po 100 gr, kg prej 160 D, se-
(25 gr) kg prej 140 D, sedaj 360 D, d) fini hercegovinski (25 gr) kg prej 120 D, sedaj 200 D, e) srednje fini turški (25 gr) kg prej 75 D, sedaj 100 D, f) najfinejši ogrski kg prej 60 Din, sedaj 75 D, g, domači duhan kg prej 50 D, sedaj 60 D, donavski kg prej 50 I), sedaj 60 D. — Cigarete: a) makedonske špecijalitete ek-stra (1000 kom.) prej 500 Din, sedaj 700 D. b) Makedonske špecijalitete (1000 kom.) prej 325 D, sedaj 450 D, c) Narenta (1000 kom.) prej 450 D, sedaj 600 D, d) egiptovske 1000 kom. prej 325 D, sedaj 450 D, e) Moeris (1000 kom.) prej 250 D, sedaj 350 D. f) damen, prej 150 D, sedaj 270 D. g) šport prej 120 D, sedaj 150 D, h) ogrske prej 80 D, sedaj 100 D, tobak za pipo 76 Din.
Stanovanjski urad je dodelil na Vernih duš dan volilne lokale in sicer starinom na Pesku, št. 45, mladinom pod Kapom št. 7, narodnim socialistom pa na Dilci št 13.
Mladini so izvedli te dni podrobno agitacijo v posameznih ljubljanskih okrajih. Za Kravjo dolino in Št. Peterski okraj bodo podrobno agitacijo opustili, ker že samo ime Turk dovolj vleče tamošnje volilce-
Starinski in mladinski čuvarji skrinjic, hvala Bogu, ne bodo skupaj sedeli — Vendar se nam zdi, da bodo nekateri čuvarji zavistno „ški-lili44 še vedno na starinsko škrinjico.
Prve seje novo izvoljenega občinskega sveta se bodo udeležili starini v frakih, mladini v „žaketih“, narodni socialisti pa v kratkih „re-kelcih in gomašnah44. Tak pakt je bil skfenjen na tajnem sestanku dne 17. oktobra 1922 v hiši nasproti sodnije.
Mladini pridno „žajfajo“ starine. Volilci pa bodo ožehtali starine in mladine.
Socialni vestnik.
Zavarovanje državnega prometnega osobja zoper bolezen in nezgode. Na podstavi predzadnjega odstavka paragrafa 6. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. V. 1922, po katerel je osobje državnih prometnih naprav — proti njegovi volji in nevprašano! — izvzeto iz zavarovanja po novem zakonu, je izdal minister za promet v sporazumu z ministrom za socialno poetiko posebno naredbo o nezgodnem in bolniškem zavarovanju osobja državnih prometnih naprav. — V posebni na-redbi pa je minister za promet ši-
rokoustno in bahavo oznanil svetu, da se bo izvršila likvidacija dosedanjih zavarovalnih naprav in organizacija del, ki so potrebna za izvajanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja po novi naredbi, najkesneje do dne 1. oktobra 1922. Danes pa štejemo že 11. november 1922, toda o izvršeni likvidaciji, o izvedeni organizaciji ni ne duha ne sluha. Tega ne povdarjamo zato, ker terjamo izvedbo! To povdarjamo zato, da bo svet videl1, da je nesposobnost kumo-vala zavarovanju železničarjev že ob rojstvu. Zakaj se je umešalo ministrstvo za promet v soc. zavarovanje železničarjev? Zakaj obljublja izvedbo naredbe, če potem besedo požre? — Socialno zavarovanje je delavstvu namenjeno, delavstvu spada uprava, izvedba zavarovanja, delavstvu vsa odgovornost, kuratelo nesposobnega činitelja pa odklanja.
Vestnik nSvobode‘c.
Občni zbor ljubljanske »Svobo-
de“ sc je vršil dne 8. novembra 1922 v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani ob povoljni udeležbi članstva. Funkcijonarji odbora so podali svoja poročila, ki dokazujejo, da se je podružnica oživela po daljšem mrtvilu k resnemu delovanju, pri katerem je udeležena predvsem mladina, kar je za razvoj „Svobode“ v Ljubljani gotovo razveseljivo dejstvo. Izvoljen je bil novi odbor in sicer ss. C erkvenik Angelo, Ogrinc Josip, Kocmur ml., Hladnik Ivo, Zorjan Ivan, Žagar Maks, Cerkvenik Fanči, Berdajs ml. V nadzorstvo so bili izvoljeni ss.: Bernot Zvonimir, Skobi Frane in Kralj Ivan. — Staremu odboru se je podelila zaupnica in absolutorij. -Po občnem zboru je imel s. Bernot kratko predavanje o naši morali. Prva seja novega odbora se bo vršila dne 14. novembra 1922 ob 8. uri zvečer v centralnem'tajništvu ..Svobode44 v Ljubljani.
„Svoboda“ Delavsko izobraževalno društvo v Ptuju priredi ciklus predavanj, z naslednjim sporedom: 1. Dne 9. XI. 1922: g. Vajda, giln. ravn. Moderno šolstvo; 2. dne 16. XI. 1922: s. Uratnik Filip: Socializem in njega cilji; 3. dne 23. XI. 1922: g. dr. Štuhec B.: Tuberkuloza in nje pobijanje; 4. dne 30. XI. 1922: s. Komavli V.: Narodnostno vprašanje in socialisti; 5. dne 7. XII.: s. Uratnik' Organizacija kot pomožno sredstvo za dosego ciljev socializma; 6. dne 14. XII. 1922: g. dr. Vrečko: Venerične bolezni; 7. dne 21. XII. 1922: s. Uratnik: Povojni gospodarski položaj Evrope; 8. dne 28. XII. 1922 g. dr. Vrečko V.: Alkoholizem in njegov škodljivi vplivna človeški organizem; 9. dne 4.1. 1923: g. Čopič: Moderna država; 10. dne 11. I. 1923: s. Uratnik: Stanovanjska beda in nje odstranitev.. Predavanja se vrše ob navedenih dnevih, vsakokrat ob pol 8. uri zvečer v Glasbeni šoli. Za kritje režijskih stroškov se bo pobiralo 1 dinar vstopnine.
Gospodarstvo*
Naraščajoča poplava bankovcev v Nemčiji. Obtok bankovcev v Nemčiji se je v tretjem tednu meseca oktobra povečal za 35.5 milijarde na okoli 410 milijard mark.
Naš izvoz v avgustu 1922 je znašal po vrednosti 275,270.283 Din proti 151,332.064 Din v avgustu lanskega leta.
Izdajatelj jn odgovorni urednik dr. L. Perič. Lastnik Konzorcij „Zarje“. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Rudnik Trbovlje
sprejme takoj v delo enega kleparskega preddelavca, enega kovaškega preddelavca in dva strugarja. Reflek-tira se samo na prvovrstne moči, ne-oženjene in z dolgoletno prakso.
Po zunanjosti
pozna že večina naših gospodinj testenine „PEKATETE‘‘. Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da z njimi najbolje postrežejo svojo družino.
Konsumno društvo za Slovenijo
Postni predli iti«. 13.	Flillhliniin	Ptit'rač' IMl532
Telefon Inter. itn. I!«	UJUUIJIIIIU	Hrzoj. ,Koiies‘Ljubljana
Hranilni oddelek
naznaja, da je s 1. novembrom;i922.
zvišal obresti in sicer za navadne hranilne vloge na 0°|o za vloge proti četrtletni odpovedi na 6 % °|o za vloge proti polletni odpovedi na 7
'O!
o
Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge!
Vlagajte m svoje prihranke v lastno hranilnico!
■■■GHK3I