9. štev. Novo mesto, 1. iiiajíi 1ÍM)8. XXIV. letnik. DOLENJSP NOVIC p Izhajajo 1, in 15. vsawga meseca. Cena jim j« s poštnino vred za celo li-to naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročcliia za Nemíijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise aprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. GOSPODARSTVO. Kako je sejati radič in kako ga je pridelovati za zimsko salato. Kadic je rastlina, katera je pri nas premalo^ poznana, dasi Je zelo \ažiit'ga gospodarskega pomena. Ze lansko leto v it. 6. „Dol. Novic" je bilo opisano pridelovanje radića. Ker se pa dandanes vsaka reČ čim dalje bolj iz-popolniije, naj bo toraj piscu teli vrstic dovoljeno, k èlanka o pridelovanju radića se to-Ie dostaviti. lladiČ je dvoletna rastlina in je iz vrste navadnega travniškega regrada, katerega imenujemo po domače tudi ,,cikorija" ali „cikor-jevee". Sejani radi6 je v zelenjadarstvu uvrščen med salatnate rastline Ker je že zadnji čas radičeve setve, naj tukaj ob kratkem povem, kako se seje, obdeluje in prideluje. KadiČevo seme ae seje spomladi od začetka aprila do maja mesei«, tako da je sedaj prav zadnji čas njegove setve, 8eme radiča se seje v vrste in tudi na široko. Setev v vrste ima to prednost, da se potem rastline laglje in boljše obdelujejo ; vrste naj bodo 3U—35 cm narazen. — Semena se porabi na en oral (5755 ni'^ približno 4—5 kg. Radič zahteva dohro pognojeno ter globoko in rablo obdelano zemljo, liatlič se seje sam zase ali pa tudi med druge rastline. Uastliue, med katere se zamore radič sejati so : grab, nizki fižol, bob ter jaro in redko sejauo žito. Med grab, tižol in bob se seje radičevo seme takrat, kadar se te rastline okopavajo, med jaro žito se seje z žitom vred ter se dobro zavlači. Kadar se dozorele glavne rastline pospravijo, se mora v zemlji ostali radič takoj opleti ter okopati Tako obdelani radič se potem po potrehi zopet opleve ter se na vsacili dobrii) 14 dni noter do pozne jeseni požanje oziroma pokosi, njegovo listje pa porabi kot krma za pra&iče aH krave, ki po njem dobro molzejo. Radič se dobiva v cenilnikib semenskili tvrdk pod imenom „Ciclio-rien-Salat". Radiča je več vrst, katere tukaj navedem: 1. Njivski radič. Ta radič se prideluje aa njivab. Med njivski radič spada magdeburški z velikim listjem ter debelo korenino; imenuje se čestokrat tudi „industrijski radič". Ta radič je zelo priporočljiv za pridelovanje listja, posebno pa za pridelovanje njegovib debelih korenin Oboje se da kot kniia izvrstno «porabiti. Njegove izvenredno debele korenine rabijo tudi v tvornicab za izdelovanje ka-vinega surogata pod imenom „cikorija'^ Magdeburiki radič Se jeseni v ntesecu septembru ali oktobru, ko prične njegovo spodnje listje rumeneti, pokosi oziroma poŽanje. Listje se porabi za krmo živini, njegove korenine se pa iz zemlje izkopljejo in porabijo tudi za krmo prašičem ali kravam. Za tvornice ae morajo korenine imenovanega radiča, ko so izkopane, obrezati in omiti. Take korenine se prodajajo na kilogram. 2. Vrtni radič. Med vrtni radič spadajo tiste vrste, katere se na vrtu pridelujejo in ki dajejo s svojim nežnim listjem zelo okusno in zdravo salato. Tudi korenine tega radiča se dajo za krmo porabiti. Priporočljive vrste vrtnega radiča so sledeče: a) velikolistuati radič, b) masleni pikčasti, tudi forelasti radič imenovan, e) bruseljski ali Wliitloefov, d) temnorudeči terviski radič. Vrtni radič se seje po vrtovib navadno med grah ali med nizki iižol in to vselej le takrat, kadar se te rastline okopavajo. Seje se pa tudi laliko sam zase v dobro pognojeno in globoko obdelano zemljo in to kakor kdo hoče v vrste ali pa na široko. Med rasčo ae po potrebi radič opleve ter s srpi-cami ali malimi vrtnimi motikcami okoplje. Na to se na vsacili dni radičevo listje požanje. Med tem časom se zamore listje za okusno salato porabljevati, za takoime-Dovano „išpeliovko". Da se pa doseže posebno fina radi-čeva salata, ga moramo pa na posebne načine blediti. — Kako se radič bledi v govejem blevu, je bilo že v st. 6. „Dol. Novic" lanskega leta opisano. Članek imenovane atevilke je piscu teb vrstic v toliko izptipolniti, da zamore ne le posestnik, ki je živinorejec, radič v zimskem času v hlevu pridelovati, ampak tudi vsak drugi, ki radič prideluje, Kako je pri tem postopati, bodi v sledečem povedano. Gredice, na katerih radič raste, je treba obžeti ter v jeseni pred hudim nastopom mraza s žaganjem, slamo ali listjem pokriti, to zato, da v zimskem času Kemija ne zmrzne in da se zamore vsak čas korenine izkopavati, V zimskem času, ko nam endivije zmanjka, kar se zgodi najraje meseca januarja, rado pa tudi poprej, se radičevili korenin nakoplje primerno množino. Izkopanim koreninam »e staro listje poreže, korenine same se pa skrajsajo na spodnjem koncu tako. da so približno 10—14cm dolge. Tako pripravljene korenine se potem v kako posodo, t. j. stare skale, lončene modle od potic itd., sploh posode, ki vodo drže, ena poleg druge uložijo in to popolnoma same, t. j. brez vsakega drnzega materijala. Posodo je med vlaganjem korenin imeti postran postavljeno, da se zamorejo tem lažje vrhni deli korenin v jednaki površini ulagati. Kadar je posoda s koreninami napolnjena, se pravilno postavi ter 8 toplo vodo nalije toliko, da korenine za 1 — Si cm iz vode gledajo. Tako prirejeno posodo se na kak topel prostor postavi, t, j. v sobi na peč ali pa v kuhinji uad štedilnik. Voda se mora v posodi vsaki ali vttak drugi dan prenoviti, da se ne usmradi. Posodo z radičem je tudi dobro s kako ruto ali papirjem pokriti, da ne more svetloba do radiča. Iz tako pripravljenih radičevib korenin zrase lepo belo in rudec^ Ustje, katero nam da fino in nežno aalato in to že v osmih dneh po vlaganju. Ko je radič enkrat v posodi porezan, se korenine umijejo in porabijo za krmo. — Pisec teh vrstic rabi za vlaganje radičevib korenin nalašč zato iz počinjene pločevine narejene posode, katera je v kvadratu po 30 cm široka ter 15 cm globoka ID ima na eni strani apodaj cevko za odtekanje vode. Dve do tri take posode zadostujejo za vsako družino, ako se po vrsti vsake 4—5 dni vloži radič v eno posodo. Na ta način je v najskrajnejšem času po zimi vedno dovelj okusne ter zdrave ia cenene salate doma. Na tak način se mnogo okusnejae radič prideluje kakor je v hlevih pridelan ali pa na Groriakem, kjer ga s hlevskim gnojem na prostem pokrivajo in pri nas na trgu drago prodajajo. Na prostem se radič bledi s tem, da se spomladi začetkom meseca aprila grede, na katerih radič raste, pokrijejo za eno dlan na debelo z listjem, slamo ali pa žaganjem, izpod katere odeje se potem obledeli radič reže ter kot salato porabi. Na gori popisani način o zimskem pridelovanju radiča naučil je pisca teh vrstic in več njegovih sotovarisev še kot otroke velezasluženi pokojni gospod Pavel VarauD, sloveči nekdanji zdravnik v Škocijanu pri Dobravi, ki je umrl dne 2. svečana 1. 1882. Omenjeni pokojnik je imel poleg drugih svojih vrlin tudi to plemenito lastnost, da je razsirjeval rad z izgledi in podukom kmetijski napredek v vseh panogah. Sadovi njegovega plemenitega dela so trajno zabeleženi v srcih hvaležnih občanov občine v Škocijan«. ^„^gn Globelnik. L'olitlčni pregled. Nemški cesar v spremstvu cesarice pride častitat našemu cesarju dne 7. majnika Ob enem pride isti dan na Dunaj 14 do 16 nemških vladarjev, kateri častitajo 7, maja osebno našemu vladarju v Schiinbrunnu. Po gala-pojedini, katera se tuđi ta dan zvečer vrsi, odpotujejo nemški vladarji. Vladarji, kateri osebno ne bodo mogli častitati našemu cesarju, bodo častitali po članih rodbine, po posebnih odposlanistvih ali pa po svojih diplomatskih zastopnikih. Cesar želi, da se praznuje vladarski jubilej v nasi monarhiji s splošno koristnimi in človekoljubnimi napravami. Udeleži se cesar le dveh jubilejskih slavnosti, in sicer one, ki jo priredi dunajska mladina meseca maja in slavnostnega izprevoda meseca junija. Drugih slavnostij se cesar ne udeleži. Povodom jubileja sv. očeta v uimu prihajajo iz vseh delov sveta bogati darovi. Nemški katoliki izroče svoj dar sv. očetu tekom meseca maja. Dragocen prestol izroče kot dar Henečani. Novi gališkl namestnik je postal dr. liobrzinski, katerega je cesar vže zaprisegel. Hevolucijske spletke v Bosni se od strani Srbov nadaljujejo. Mej tem, ko dela vlada in Hrvatje priprave za proslavo cesarjevega jubileja, so izdali Velesrbi parolo, naj Srbi in Mahomedani jubilejske slavnosti prezro. Vlada pa je prepovedala sviranje in petje Črnogorske himne in drugih srbskih narodnih peami. Turčija zbira vojaštvo na ruski meji. Zbrane ima zdaj štiri armadne zbore na armenski meji. Skupno 120.000 mož. Samo ob sebi je umevno, da Rusija te priprave ne gleda s pre-križaniml rokami, ampak se tudi resno pripravlja na odpor. Na Portugalskem se trudi republičanska stranka pregovoriti kralja, da se radovoljno odpove prestolu, a kralj, zlasti njegova mati, se temu upirata. Bati se je ob otvoritvi parlamenta krvavih izgredov. Vojaštvo iz pokrajin se zbira v Lizboni. Skoraj gotovo pride do proklamacije republike. Angleška namerava za poizkusnjo po leti za en mesec mobilizirati vso mornarico. V angleški Indiji pričelo se je vstaško gibanje proti Angliji, katera pa upornikom trdo stopa na prste. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. VIL Vožnjft peska. — Dne 7. jan. 1903 amo se vračali iz Soteske zvečer pruti domu veaeli, da smo v tako malem času nasuli velikanski kup čistega, pa drobnega peska. — Da je ie ta kup v Prečni, bili bi nanj ponosni ! A »koda, da je taka daljna pot iz Soteske v Prečno, — dober peéec rooiĚak ima dve uri hoda, težak voz se pritira v treh urah, — pa spet pot v Sotesko iz Prečenske župnije je po oddaljenosti vasi zopet od poldruge ure do dveh; zamuda je zopet z nakladanjem, pa da je pot trda in suha, potem ie gre. Tudi zdaj je mogoče težke vozove peljati, saj je cesta kopna, pa pomrznena. — Saj res ! Si mishm ! Vreme kaže lepo, cesta je suha, gospodarji imajo po zimi boli čas, ko pomladne dneve, tudi krme za živino imajo se aedaj. Na novega leta dan sem jih navdušil za delo in vožnjo tako, da bi bih šh kar od sv. maše in zapregli živino, ter delali in vozili za novo cerkev! — Priáelši v Dol. Stražo smo poprosili še isti večer nektere gospodarje, ki so vsi prav dobre volje obljubili vožnjo, drugi dan pa je cerkveaec straški stopil še po sosednih vaseh ter dobil tudi mnogo voznikov, — Radoveden sem bil, kdo bo pripeljal^ prvi voz peska za novo cerkev. Kmalu popoludne pa požene Subčev France iz Dol. Straže mimo iupne kapelice navzgor svoje težke vole z velikanskim košem peska, bilo ga je dober kubičen meter, vsi smo se ga veselili ter rekli: „Hvala Bugu, to je ie dober začetek!" Posestnjca imenovane hiš« je Terezija Golob, poštena vdova Že nad 20 let. Pri gospodarstvu ji pomaga rajnega moža brat France, priden pa varčen, ter pošten, kakor mora biti kmet. Ta rodbina je letos izredno srečna, ima namreč novomašnika. Najmlajši sin je bngoslovec IV. leta. Iz srca se že veselimo, da bomo imeli v župni cerkvi novo mašo, toliko bolj ae veselimo, ker vsa narava, vedenje, izobrazba, veselost in spretnost pri sedanjih duhovnih opravilih svedočl, da bo imenovani novomašnik res duhovnik iz poklica. — Duhovnik iz poklica, ne iz udobnosti, ktere itak duhovnik dan na dan ne vživa, tedaj duhovnik iz višjih smotrov, duhovnik iz poklica, — srečen Človek! Bog nam daj tacih obilo! Vozovi 90 začeli le počasi dohajati, vzrok temu je južna sapa, ki je začela pihati, pot se je otajala, težki vozovi so se zarezavali v cesto, živina je vozila s hudim naporom, pa morala tudi mnogokrat oddihavati in počivati. Z veselim srcem so šli vozniki v Sotesko, pa prav žalostni in pobiti so pripeljali v Prečno. Kako bomo iz take daljave navozili peska, obenem pa tudi dragega materijala — koliko ga bo pa potreba! — ko ima mo toliko težave z jednim samim vozom! V Soteski so pa še morali nekteri čakati, niso kmalu dobili kljnča, da bi odprli poti v peščenik. Z ondotnim gospodom župnikom so se čakaje pogovarjali o novi cerkvi. V takih kočljivih zadevah svet pretehtava in presoja, pa preobrača vsako Se tako brez pomena izgovorjeno besedico, posebno še kak tihi nasprotnik jo temeljito izrabi. Največ ee je vrâil govor o zgradbi cerkve, kedaj bo vendar dozidana, dovràena, opravljena! „In kedaj? Tako kmalu ne," meni jeden. Drugi pravi: „Še navadna kmečka hiša se ne dovrši v jednem letu, cerkeř se bo zidala mnogo let! Kdo ve, morebiti trideset let!" Ta besedica je pogrela marsikterega, sploh je pa neprijetno dirnula vse in težila srce voznikov bolj, kakor pa težki in do vrha nasuti vozovi peska. Menda je tudi škratelj malo vmes vprasnil. Ta ima vedno posla pri cerkvenih zadevah. Tudi pri nas je sem in tje popraskal tekom let, ko smo nabirali denar in materijal za novo cerkev, pa včasih je zapičii prav tihotapsko svoje ostre nohtove v novo cerkev, da bi jo nam odnesel, pa modri farani so mu jih prav v živo odsčipavali z moškim vedenjem, trdno voljo, nesebično požrtvovalnostjo in železno vstrajnostjo. Cast jim vaikdar! V plačilo se jim pa dviga v osrčju župnije krasna zgradba nove cerkve, res pravi dom O-ospodovl Posamezne voznike sem z mimo besedo lepo pogovoril in bolj mirnega srca so se zopet vračali s prašnimi vozovi domu. Nekaj več sem jim pa prihodnjo nedeljo, ko sem jih spet poprosil za vožnjo, pojasnil vso zadevo. „Velika dela," rekel sem, „se ne zvršujejo brez žrtev in težav. Delo za Boga, ki je dal samega sebe v popolno žrtev za nas v vsem svojem zemeljskem življenju in bridkem trpljenju in se isto tako v sy. katoliški cerkvi vsa stoletja njenega skrivnostnega postanka žrtvuje in daruje, je najčastneje delo in najplemenitejše, posebno ako je v zvezi z ve- likimi teidvanij. Žrtev in daritev je pravega katolićana ilvelj. Priča 8» nam junaška in orjaška dela naših vernih prednikov; povestnica svetna in ceikvena nam jih oznanja iz nekdanjih čadel9ke zadruge, kar b ide vlada tudi na vso moč p »dpirala. Sedanja kolektivna zadruga pa ostane le za svobodne in dopuščene obrti, kar se sme vsled reda zelo priporočati. V kratkem se bode imel vršiti zopet občni zbor, ki bode sklepal o novih pravilih in volil novi odbor, ker su si mizirji in čevljarji osnovali lastne zadruge, katere prično poslovati z začetkom druge polovice tekočega leta. Zanimanje za krojaško zadrugo na.iita)a čim dalje večje, manjka tamo še energične osebe, ki bi t» vzela v roke. S tem bi bil zdaten kurak storjen v korist obrtni stvari. Čevljarsko in krojaško obrt zimore resiti edino zadruiništvo, pod spretnim vodstvom, ker drugače bodejo prvega spodrmile tovarne, drugega pa k infekcije, Rivno ta dva obrU sta lahko največ deležna naročil od vojne uprave, katere naročila zamorejo prevzeti le krojači združeni v strokovni zadrugi. Ako so koristne kmetskemu stanu gospodarske zadruge, ao tolikoveč obrlnemu rokodelskemu stanu. M-iUjka našim starejšim obrtnikom resno volje in stanovske zavesti, med tem ko se med mladim naraščajem opazuje, da bode ta bolj vnet za svoj stan, kar mora slehernega č oveka veseliti, da postane srednji stan to, kar je bil nekdaj ! (Mizarska zadruga) se ustanovi v Rudolfovem in je vlada dotična pravila vŽe odobrila. (Kronske mesečne darove) za Ciril-Metodovo družbo so plačali za april sledeči gospodje: D, Majcen. Jos. Reisner, Otm, Skale, Iv. Škerlj, Amat Škerlj, Al, Virbnik, Vlad. Vojaka, dr. VI. Žitek in podpisani blagajnik, Rizvea teh so mi jih še nekateri gospodje obljubili, pa nisem mogel o pravem času do njih. G. dr, Žitek pa je plačil tudi že za maj in junij. Vivat sequentes! — Nabiralnik si je naročila tndi gostilna pri „Dolenjski železnici", I. Maselj. (Deželno pomožno društvo) za bolne na pljučih ua Kranjskem, nam je poslalo obširno poročilo o dosedanjem štiriletnem svojem plodonosnem delovanju, (zvestje obsega tudi zdravniško poročilo o delovanju oskrbovalnice za jetične v Ljubljani, katero je sestavil za leto 1907 podružnični zdravmk dr. Avg. Levičuik. Dodani so računski zaključki, seznam društvenikov in pravila društva. Besedilo poročila je slorensko in nemško. (Pasji kontumac) je sedaj vsled pasje stekline upeljan v občinah Ambrus, Dvor, Zagradec, Žužemperk. Velika Loka, Krka, Prapreče, Žtehanja vas, Veliki Gaber in Zagorica; dalje v Ljubljani in okolici. (Nabor novincev na Dolenjskem) se vrši po sledečem redu: Dne 2, maja nabor v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; 4. maja nabor v Žužemberku; 5,6. in 7. maja nabor v Rudolfovem za sodni okraj Rudolfovo; 9. maja nabor v Metliki za sodni okraj Metlika; 11. maja nabor za sodni okraj Črnomelj; 13. in 14. maja nabor v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; 15. maja nabor v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; 18. in 19. maja nabor v Krškem za sodni «kraj Krško; 20. in 21, miija nabor v Radečah za sodni okraj Rideče; 22„ 23, in 24. maja nabor v Litiji za sodni okraj Litija; 27. in 29. maja nabor v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora: 30, maja nabor v Velikih Lašičah za sodni okraj Velike Laaiče; 1. in 2, junija nabor v v Ribnici za sodni okraj Ribnica; 3, in 4. junija nabor v Kočevju za sodni okraj Kočevje. (Glavni nabor novincev) za politični okraj Rudolfovo vršil se bode dne 2., 4,, 8., 6. in 7. maja. Stavljenci bodo takole uvrščeni: dne 2, maja vsi iz sodnega okraja Trebnie, v naborni kraj Trebnje; dne 4, maja vsi iz sodnega okraja Žužemberk, v naborni kraj Žužemberk; dne 5. maja vsi iz občin Bela cerkev, Šmihel-Stopiče, v naborni kraj Rudolfovo ; 6, maja vsi iz občin Št. Peter, Brusnice, MirnapeČ, Orehovica, Prečna, v naborni kraj Rudolfovo; dne 7. maja vsi iz občin Topi ce, Ctrmošnjice, Poljanice, Rudolfovo, v naborni kraj Rudolfovo. Stavljenci bodo uvrščeni po žrebnih številkah in stavnih razredih. Gospod župan mora za istost pripeljanih jamčiti, Stavljenci iz drugih okrajev, kateri so klicani k naboru v tem okraju, morajo priti z stav- Ijenci iste ohčiiie v kater«) bivaj«. Nabor se pri (tne: v Trebnim ob 10, uri d ipoldne, v Žužemberku nb 10. nii dopoldne, v Ku-dolfovein ob 8, uri zjutraj. Gospod župan mora toćno ? tem Ćasu stavlience iz njeffuve občine privesti na naborni prostor in sicer zliriine, kjer se jih bode uvrstilo po irebnih številkah in stavnih razri-dih, da ae bode moffel nabor lutn» in redno vršiti. Sleherni stavljenec, kakor tudi njihovi sorodniki moškega spola, kateri imajo priti v prftRled pred naborno komisijo in bi bili tudi le nck')lik I pijani, bi se na lici mesta kaznovali in tudi ne bodo komisijsko preglelani, temveč bi ae jih pozneje na njihove stmške pred naknadni naborno komisijo v Ljubljano privedlo. Eoako bi se postopalo tudi z istimi, kateri bi ne bili po celem životu VSist^» umiti. Potrjeni novinci ostanejo do prisege brez izjeme pod oblastnim nadzorstvom; vsled tega naj ae opusti sleherna prošnja za izpust do zaprisege, ker bi bila brezuspešna, tudi gospod iiupan naj ne vzdrži take prošnje, za katerega koli potrjenega novinca. Dokazila z\ dosago morebitnega olajšila naj pniieso Htavljenci seboj, «ko bi jih ne bili že poprej uložili. Kdor bi svoji nanorni di>linosti ne ZBd)8tiI, ali sploh katero iz vojnih predpiio/ izvirajoćo dolžnost opustil, kaznoval bi se ne glede na izgovor, da mu dotiéni zikon ni bil poznati. Pozive za stavo-dolžne poslali) ae bode pravočasno, ako bi za katerega stavodol-žnega slućujno poziv ne došel, naj ae o tem ttkoj sem poroča. V Trebnjem vršil se bode nabor v hiši št. 22 pri Alojzu Pavlin-u, v Žužemberku v sodnijsîcem poslopju, v Rudolfovem pa v uradnem poslopju C. kr. okrajnega glavarstva, V nabornili prostorih mora vladati popolen mir in je govorjenje v istih dovoljeno le komisijskim članom in javnim organom. Nepoklicanim pa sleherno vtikanje v naborni posel prepovedano. (Vojaške dopuste o času žetve) je poveljnistvo c. in kr. III. voja dol JĆilo od 28. junija do 18. julya. Dopusti se bodo podeljevali za dobi treh tednov, in aicer le aktivnim pešcem in lovcem. Pri konjeniStvu se tak dopust dovoli z ozirom na oskrbo konj le v izvanrednern slufisju. Na dopust se pa ne bodo puâéali vojaki v take kraje, kjer je kaka epidemija. Predn »st za take dopu-itti imajo oni vojaki, kateri se nis3 mogli poslužiti § 34, v. z valed tega, ker njihovi bratje prostovoljno služijo pri vojakih, ali so v inozemstvu, ali pa imajo doma že svoja poaestva. Oziralo 8e bide predvsem na sino e kmeûkih posestnikov. Prošnje je vlagati do konca meseca maja vsakega leta na polke ali bataljone potom kompetentiega okrajnega dopolni t venega poveljnistva. (Dražba vojaških konj.) Oskrbovalna komisija c. kr. domobranskega pe^polka štev. 27 naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 6, maja t. 1. ob 9. uri dopoludne 2 konja zi ježo n\ dvorišću mestne topničarske vojašnice v Ljubljani, Dunajska cesta št. 58 dražbenim potom prodila. (Ogenj in nagla smrt.) Proti 4. uri zjutraj., 19. aprila zaiSelo je v hiši kramarja Alojza KorenSana v Semrgi pri Trebnjem goreti. Ogenj uničil j« v kratkem času s slamo krito streho. Požrtvovalnosti in pomoči vaščanov gre hvala, da ogenj ni napravil veije škode Posestnik je zavarovan. Ogenj nastal je vsleil neprevidnosti slaboumne matere poškodovanega, ktera je prišla z lučjo preblizo nizki strehi. Pri gašenju pomagal je posebno pridno 49letni samec iz iste vasi Prane Zupančič, kteri je přišedši dt>mu tožil, da je močno izmučen ter sede k mizi. Ko se povrna njegova sestra od maSe, najde brata na istem prostom sedečega, — toda mrtvega. Močnega in jako zdravega moža zadela je kap najbrže valed napora pii gašenju ognja. (Nov Časopis,) V Ljubljani je jel izhajati nov list pod imenom „Slovenski Meščan", katerega namen je zngovaijatj potrebe meščanstva, zlasti slovenskih obrtnikov in trgovcev. List stane do konca leta samo 5 kron in izide vsako soboto, (Prvi vagon naših vžigalic) „V korist obmejnim Slovencem" je razprodan! Drugi vagon je že na polu ter prispe te dni v Ljubljano. Jasno je govorilo ljudstvo ter pokazalo s tera, da je pokupilo cel vagon vžigalic tekom desetih dni, da je bila že skrajna potreba, da smo vpeljali te naše nove vžigalice. Somišljeniki! Vatrajajte pri zapoĚetem delu! Zahtevajte te naše vžigalice povsod, bodisi v trgovinah, bodisi v tobakarnahl Rabite dosledno te naše vžigalice ter zahtevajte, da jih rabi tudi gostilničar, h kateremu zahajate! Somišljeniki! Skrbite, da bodo i vsi naslednji vagoni teh naših vžigalic tako hitro razpecani, kakor je bil prvi, skrbite za to, da bodo prihajala naročila na te naše vžigalice brez odmora kakor doslej. Ako bodete storili Vi svojo dolžnost, potem bode tudi lahko odseku za narodno brambo vršiti svojo nalogo ter podpreti naše obmejne brate Slovence povsod in vsikdar, kjerkoli in kadarkoli bode to potiebno. Vsakdo rabi odslej naše vžigalice „V korist obmejnim Slovencem !" (Vžigalice „V korist obmejnim Slovencem") v malem (merkur) formatu so prispele v Ljubljano, na kar smo jih takoj razposlali. Njih zunanjost je lična in gotovo se prikupijo te naše vžigalice vsetn onim, ki rabijo rajši male škatlj ce. Somišljeniki! Segajte po njih, da prinesejo ona korist obmejnim Slovencem, ki jo oni pričakujejo od n»šib vžigalic. (Nakitno mizico) ogledovali smo přetečeni teden v oknu J. Krajec nasi. To je namreč krasno delo železn. uradnika gosp. J. Saischeg-a z žago izrezačo. Mizica je izdelana izvanredno mično v venecijanskern baročnem slogu z vloženimi lesenemi deli v različnih bojah, Piipoznati moramo, da tako dovršenega dela dolgo nismo videli v tem oziru, kakor je ravno to. Ne vemo, ali bi bolj občudovali umetno delo samo, ali bolj potrpljenje in vstrajnost umetnikovo, ki je rabil za to ves zimski čas. Odkritosrčno čestitamo mojstru k njegovemu umotvoru. Kedor ni imel prilike si te mizice ogledati, je pač vredno, da si jo ogled» v stanovanju g, Saischeg-a na kolodvoru, kateri jo radevolj« pokaže vsakemu, ki bi se za to zanimal. (Za romanje Slovencev v Lurd) sejeoglasilo600o8eb, ki se odpeljejo v Lurd dne 11. maja s posebnim vlakom. (Novice iz Amerike.) Za pljučnico je umrl Anton Smo* lič v Jolietu. — V Bridgefort Ohio je umrl J. Konig, doma iz Hunča na Kočevskem. GoHpodarske stvari. — (VinotoČi po Dolenjskem.) Naši gostilničarji po deželi se radi obračajo v druge kraje, namesto da bi domače vino točili. Točenje vnanjih vin je v toliko čudno, ker se s tem prezira domači pridelek. Kes da ima domač pridelek precej visoko ceno, ali iz tega vendar še ne sledi, da bi morali točiti po domačih gostilnah tuja vina. Cisto naravna posledica je v takih slučajih, »kO_ začno odpirati vinogradniki vinotoče, in tako ae /godi sedaj v Šentjernejski okolici m drugod. Ali imajo gostilničarji od tega dobiček, je seveda drugo vprašanje. Po našem mnenju naj so po domačih gostilnah toči domače vino! Ako ga hodijo kupovat iz drugih krajev, gA lahko točijo tndi domači gostilničarji. — (Osuševanje travnikov.) O tem predmetu je bilo zadnjo nedeljo 26. m, m. predavanje v Prečni ob lepem številu gospodarjev in ob udeležbi učencev kmetijske šole na Grmu, Predaval jfl vodja kmetijske šole na Grmu g, V. Rohrman, ki je v svojem govoru naglašal najprej veliko škodo, ki jo povzroča preobilna moča po travnikih ob Prečenskem potoku in pojasnil potem razne prednosti, ki ao v zvezi z osuševanjem tak h zemljišč. Priporočal je slednjič, da se poprimejo prizadeti gospodarji osuševanja svojih travnikov združenimi močmi in da osnujejo drenažno za-drngo, ki ne nudi le ugodnosti zaradi lažje izvršitve celega dela, ampak ki omogoča tudi dobavo javnih podpor iz deželnega in državnega melioracijskega zaklada. Predavatelj obljubi slednjič vsem prizadetim interesentom iz Úeščevasi, Prečne in Straže podati glede osnove drenážně zadruge vsa potrebna navodila, ako se priglasi zadostno število interesentov. — (Pomanjkanje mleka) se v novomeški okolici čim-daljo bolj občuti in treba bo kaj ukreniti, da ae odpomore temu nedostatku. Potrebe se množe, pridelek mleka je pa zmeraj isti, če ne slabši. Prej se je v mestu več krav redilo in tudi po bližnjih grajščinah je bilo več mleka. Skrajni čas je, da se začno naši okoličani v večji meri pečati s kravjo rejo, sicer bo treba res mleko dovažati iz drugih krajev. Dosedaj dobivamo puter iz drugih krajev, v kratkem ba treba še mleko dovažati, da ga bo dosti za novomeške odjemalce. — (Kje je shraniti mleko.) Shramba za mleko bodi snažna, zračna in čista. Ker mleko rado potegne duh na se, naj ae mleko spravi čimpreje iz hleva in naj se ne postavlja v bližino gnojišča, hleva in sploh takih krajev, kjer se nahajajo škodljive tvarine. Shramba mora biti tndi hladna in suha in bodi v senčni legi. Toplota naj znaša do 15 stopinj po Celziju, — (Prehitro kisanje mleka) se rado pokaže v gor-kejem času, ako smo z mlekom premalo snažni. To je najnavad-nejši vzrok kisanju. Zato pa treba pri mleku največje snage. Ob enem je pa tudi za to skrbeti, da se mleko postavlja v hladne prostore, da se čimpreje in zadostno shladi, kajti dosti ohlajeno mleko se veliko bolje drži. — (Letošnja pšenica) je v obče lepa in obeta bogate pridelke. Po nekaterih njivah ae je pa pokazalo precej veliko plevela „repiía" (divja repa) med pšeDÍoo. Ta plevel kaže poriti, da se ne zaseje naprej. — (Najboljši krompir za saditev) je debel krompir, ki ga je razrezati. Izkušnje uóe, da daje debel krompir lepše rastline in bolj rodovitne grme kakor drobnejii krompir. Debel krompir je pač najbolj razvit in ima najmočnejše oĚÍ. Seveda je tak krompir razrezati. Če ga razpolovil, ga moras po dolgem razrezati, da dobiš dve polovici, enako dobri za seme. Pri krompirju je namreč na enem koncu, t. j. vrhnem koncu več očea in močnejših očes kakor na spodnjem ali popkovem koncu. Prav zato ga je po dtilgem prerezavati. — (Živinski promet) mej Avstrijo in deželami ogrske krone. Kmetovalce, posebno ob hrvaški meji bivajoče, opozarjamo na postavne predpise, katere je treba pri tem prometn upoštevati, da nimajo sitnosti, zamade časa in občutnih stroškov, oziroma kazni. Zahteva se sledeče: 1.) Dotične živali ne smejo imeti nalezljive bolezni; 2.) morajo priti iz neokuženih krajev; 3 ) vsaka žival mora imeti svoj potni l'8t, ne znabiti dve ali več le jednega; 4.) dotična Žival mora biti pred prestopom in po prestopu meje preiskovana po uradnem živinozdravniku in to potrjeno na živinskih potnih listih; 6) vsaka Žival mora biti zaznamovana in te znamenja navedena v potnih listih; 6.) vsak živinski potni list mora imeti potrdilo od dotičmiga županstva, da ni kužne bolezni v občini, odkoder pride žival. Ta pravila veljaj.) za konje, govedo, ovce in koze. Za prešiče so áe strožja pravila, tako da je prihod z njimi iz enostranskih dežel skoraj nemogoč. Razne stvari, * (Gospodarski položaj) braziljanskih naselbin v državi Panana se je v drugi polovici lanskega leta znatno poslabšal vsled ogromne škode, ki so jo napravile kobilice. Mnogo kolonij je na ta naÈin izgubilo skoro ves svoj letni pridelek in nekatere naselbine so vsUd tega na robu propada, med njimi zlasti kolonija Lncena. Eo so kobilice, ki so vso rž in koruzo, \es ilžol in tobek opustošile ali vsaj deloma pokončale, ostavile kraj in odletele naprej, so ondotni naselbniki znova obdelali in obsejali svoja polja. Toda prve kobilice so pnstile nebroj jajec, iz katerih se je izvalila mlada zalega, ki je tndi novo setev popolnoma ugonobila in uničila. Kobilice so opustošile tudi vse travnike in stepe, vsled Česar je nastalo veliko pomanjkanje živinske klaje po teh krajih. Tako povzročena škoda bo brezdvomno podražila vse poljske pridelke. In pri vsem tem se ondotna vlada ni kar nič zmenila, da bi podpirala svoje podanike v boju zoper to nadlogo, ali pa, da bi jib kaj organiz')vala z% splošen, skupen nastop proti škodljivcu. Naselbniki se sicer trudijo, da bi zatrii te ogromne roje kobilic, ali vsa njihova prizadevanja so brezuspešna, ker nimajo zadosti sredstev in primernega vodstva. Z ozirom na ta naravnost obupni položaj naselbnikov v državi Panana, je treba pred izseljevanjem v te kraje prav resno svariti. * (Umivanje nog.) Starčki, katerim je premilostni gospod knezoskof dr. Anton Bonaventura Jeglič pri letošnji cerkveni slovesnosti nmil noge, so naslednji: Franc Kosmač iz Kranja, 96 let, Janez Zupan z Visokega pii Kranjn, 93 let, Jetnei Koprivec iz Ljubljane, 90 let, Andrej Sorl z Rupe pri Kranju, 87 let, Tomaž Makovec iz Borovnice, 85 let, Tomaž Kerd iz Predosei, 84 let, Jan. Pipan iz Zapog, 84 let, janež Primée iz Ljubljane, 83 let, Matej Bajec z Ustja,_ 82 let, Janez Blažič iz Postojne, 81 let, Lovrenc Žorman iz Št. Jurija pri Kranju, 80 let, Juri Zor-man iz Slavine, 74let. Skupna starost teh starčkov znaša Ï019 let. • (Ponesrečeni Slovenci v Ameriki.) Dne 6. dec. lanskega leta je podsulo v rudniku „Fairmont Coal Company" V Monongah, v Združenih državah ameriških več oseb, med katerimi je izgubilo življenje tudi 19 avstrijskih državljanov, med katerimi so bili tudi Slovenci Anton Udovich (Udovič) iz Primorskega (Primskova ali Primoatek), Anton Hrvatin iz Primorskega in Ivan Valencích (Valenčić) iz Kranjskega. Nadaljnih rojstnih, domovinskih in družinskih podatkov manjka. Da bode pa avstro-ogrski konzulat v Pittsburgn zamogel za družine, ozir. sorodnike ponesrečencev od podjetja iztirjati odškodnine, naj se ti nemudoma zglase pri svojih okrajnih glavarstvih, odnosno pri mestnem magistratu ljubljanskem. • (Napad na duhovnika.) V rimski okolici pri Albanu je napadlo ret lopovov dva duhovnika, ki sta se izprehajala, in ju ranilo. Duhovnika sta v bolnišnici. Rimski prefekt je izjavil sožalje kolegu, ki mu pripadata ranjena duhovnika. * (Velik poiar v Bratli) V brajlskem pristanišču je pričelo goreti v zalogi desk tvrdke Gaetano in Fianimi. Požar se je naglo širil. Zgorelo je 150 vagonov desk in pristaniške priprave. Škoda je ogromna. Smešnice. (Klobasice po ceni.) V neko grstilno piide mož s tremi otroci. Ko naroČi piva in se vsi vseđejo, vpraša; „Ste lačni otroci?" — „Da." — „Bi li jedli klobasice?" - „Da, da." — „Natakarica, prinesite, eden, dva ducata klobasic, in meni tudi ei» ducat, toraj tri ducate." Klobasice so tu. „Sedaj otroci jejte, hcčete tudi kruhaV" — „Da." — „Natakaric», še kruha." Sve^ čano rožljanje z vilicami in v kratkem je po klobas chh; veselja se iskrijo otrokom oči. „No, ctnci, vam je ugajalo?" — „Da.** — „Hočete še klobasic?" — „Da, da." — „Natakarica, še en ducat." Tudi ta dncat se kmalu poizgubi v odprtino pod nosom. Ko prinese natakarica na novo naročeno pivo, vstane mož, vzame klobuk in palico in reie otrokom: „Budite pridni in mirni, jez grem urno po smodke. — „Da, da," — Ko preteče pet minut, četrt ure in pol, moža pa še ni nazaj, reče gostilničar otrokom : .Vašega očeta pa dolgo ni!" — „Ta gospod ni naš oče; igrali Fino se zanaj, ko pride mimo in nas vpraša, ako i i jedli klobasice, samo ob sebi se razume, da smo vsi zavpili, da. Gospod je na to dejal, naj gremo ž njim, kar smo z ve.seljem storili. (Otroci.) „Stric, vam je že bolje?" — „Cemu vpiašaš Polde, saj nisem bil bolan!" — „Mama so pa včeraj rekli, da ste na možgane padli." (Dober namen.) „Za božjo voljo, kaj vendar počnete z Lojzetom, da tako upije?" — „Nič tacega mama, tvoje zobe mu ustavljamo, ker jih še nima." (Slučajno pravi.) Lovec: „Res prav Žal mi je, da sem vas obstrelil. Kako se pišete?" — „Zaje." — Lovec (zadovoljen): „No, poteat^ken sem vendar enkrat enega zadel!" (Prednost.) „Ako bi imel voliti med žensko, ki igra glasovir in tako, ki igra citre, ktero bi si izbral za ieno?" — „Razume se, da ono, ki igra citre." — „Pa zakaj?" — „Ja, vidiš, to je tako, citre lahko vržeš pri oknu vnn, ksr z glasovirom ne gre!" Loterijske številke. GRADEC, 18. aprila 33 80 20 67 64 TRST, 25. aprila 67 64 71 35 11 ki imata veselje do sedlarske obrti, pri Antonu Vaientinčič, sedlarski mojster v Novem meatn. — Ravnotam je lepa kočija na prodaj za enega ali dva konja vprežena. (61-3-3) Vabilo. Posojilnica pri sv. Križu pri Kostanjevici ima v nedeljo 10. maja popoludne ob treh v svoji pisarni redni letni občni zbor po sledečem vzporedu: 1.) Račun za 1. 1907. (87) a.) Volitev načelstva in nadzorstva. 3.) Predlogi. V slučaju nesklepčnosti ob treh vrši se ob štirih drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Načelstvo. MJSkZtlJ^O'WmQ iz hribskih malin, jako okusen, ima v veliki množini (8SÍ-0-1) '■■■ .-n ' ' lekarna J. Bergmann — Rudolfovo, l- yMTa-' Dobro okanjeea garnitura I je radi »lltv« na prodtj v križat ij tki m poslopju v Novomestu, Krlžitijsk« ulice. Naznanilo. v najem se odda lep priiator, pripraven (90-8-1) BV^ za skladišče ali za delavnico "VV 10 korakov od clavne cefite v Navem me«ta, ali pa ae tudi proda. Nataočneje se iïTe pri lastnika I. A. Petriiu St. 224, Novo taBHto. Učenca sprejme takoj tg. Zalokar, stavbeni, g^ïlaiiterijski in oroamentni klepar, uvoditelj vodovoda, strelovoda itd. v Brežicah ob Savi, (73-3-3) n ( Ï p J raz r i Iladi oddaje trgovine bndem prod&jal .......... - do zadnjega junija (67-3-3) ilelevažno naznanilo. p. n. gnapodom uradnikom, duhoTiiikom, meščanom in slavnemu ob^in-itvu sploh vljudno oazDunjani, da sem otvoril v Kandiji pri Novem mestu v hiši g. Srebotnjaka novo opremljeno IV krojaško obrt kjer bodem izdeloval vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroji solidno, lično in po ceni ter se priporočam v mnogobrojna naročila, Z odiičiiira spoštovanjem Ivan Pletepskl, krojač. Ravno tam sprejema v pranje in v svetlo likanje vsakovrstno perilo ter se priporočuje v cenjena naročila (6s.3.8)| Terezija Pleterski. vse oblačilno (manufakturno) blago po tvorniških cenah. — Ravno tako bodena železnino, poljski mavec, portland- in roman cement, razna semena, ^pecerijo In vse drugo blago po možno zniianih cenah prodajal. Kupoval bodem se nadalje vse deželne pridelke, posebno jajca in maslo, ter po najvišjih cenah plačeval. Jakob Petrovčič, „pri Škofii'^ — Trebnje, poleg cerkve. Do 100 dobrih delavcev mm flmziiB z rn Í p J ÎBC V inmijših in večjih iiiiio/inali se dobivu na graščini Sti'uga, pošta Št, Peter na Dolenjskejři. Cona po