OB 27. APRILU - DNEVU USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA
Razvoj OF na področju naše občine
2. del
Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so komunisti po navodilu CK KPS tudi v viški občini organizirali široko akcijo zbiranja orožja in drugega vojaškega materiala. V to delo so vključili vse poštene rodoljube, ki so se zavestno vključili v boj proti fašizmu.
Za občino Ljubljana Vič-Rudnik je po-sebno pomemben dogodek ustanovitev Osvobodilne fronte. Ta je bila za slovenski narod tako odločujočega pomena v boju in zmagi prti okupatorju, da je bil dan ustano-vitve OF 27. april — proglašen za slovenski narodni praznik. Ta dan - 27. april - še posebej praznuje občina Ljubljana Vič-Ru-;, dnik kot svoj občinski praznik. Taka vse-Ijudska organizacija, kakor je bila Osvobo-dilna fronta v Sloveniji, je velika posebnost v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov.
Osvobodilna fronta je bila ustanovljena na pobudo Komunistične partije Slovenije. Dne 27. aprila 1941 so se v stanovanju Josipa Vidmarja na Večni poti št. 3 v Ljub-ljani sestali Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler in Boris Ziherl kot zastopniki Komunistične partije Slovenije, Tone Fajfar kot zastopnik ^jtrščanskih socialistov, Jože Rus kot zastop-nik demokratičnega krila sokolov in Jože Vidmar, dr. France Šturm in dr. Ferdo Ko-zak kot zastopniki slovenskih naprednih kulturnih delavcev. V prvem obdobju so Osvobodilno fronto imenovali Protiimperia-listično fronto. Na dan napada Nemčije na Sovjetsko zvezo pa so jo preimenovali v Osvobodilno fronto. S svojim programom je nakazala mobilizacijo vseh Ijudskih sil za boj proti okupatorjem. Do konca leta 1941 je OF zajela osemnajst različnih političnih skupin ter naširoko razvejala svojo organi-zacijo v Sloveniji po mestih, vaseh, ustano-vah in tovarnah. Tam, kjer je bila komuni-stična organizacija najmočnejša, tam je or-ganizacija OF naglo napredovala in bili so postavljeni prvi odbori OF. Ljubljana, ki je bila že pred drugo svetovno vojno žarišče komunistične dejavnosti v Sloveniji, je že v prvih mesecih po ustanovitvi OF razširila mrežo odborov OF tako, da je CK KPS zaradi Iažje povezave s temi organizacijami razdelil Ljubljano na rajone. V južnem pre-delu takratnega ljubljanskega partijskega okrožja, kjer je danes občina Ljubljana Vič-Rudnik, so ustanovili rajonske KPS in odbo-re OF Vič, Trnovo in Barje, Velike Lašče pa
^____________________________________
so priključili okrožnemu komiteju KPS Ko-čevje. Rajon Vič so ustanovili 24. junija in za sekretarja imenovali Jožeta Kopitarja iz Brezovice, avgusta so osnovali rajon Trno-vo; sekretar je postal Jože Borse iz Trnove-ga, septembra pa so ustanovili rajon Barje in za sekretarja določili Matijo Škraba, delavca iz Tobačne tovarne. Pri poznejšem obliko-vanju rajonskih odborov OF je bil ustanov-ljen tudi rajonski odbor OF Horjul oktobra 1941, za sekretarja pa je bil imenovan dr. Cene Logar iz Horjula. Avgusta 1941 je bil ustanovljen tudi rajonski odbor OF Velike Lašče, ki pa je takrat spadal pod kočevsko partijsko okrožje. Za sekretarja je bil ime-novan Jože Gačnik iz Velikih Lašč.
Po ustanovitvi centralne organizacije OF v Sloveniji, zlasti po ustanovitvi rajonskih komitejev KPS na območju današnje občine Ljubljana Vič-Rudnik, so člani KPS, kr-ščanski socialisti, sokoli in člani naprednih delavskih prosvetnih društev in kulturniških skupin takoj pričeli z ustanavljanjem odbo-rov OF. Prvi odbori OF so bili že ustanovlje-ni v juniju in juliju 1941 v Tobačni tovarni na Tržaški cesti, v Produktivni zadrugi mi-zarjev na Viču, v tovarni Pekatete na Trža-ški cesti, v tovarni Vojnovič na Glincah, v tovarni Ilirija na Tržaški cesti, v lovarni Slamič na Tržaški cesti in v opekarnah v Logu, na Brdu in na Viču. Vzporedno s tovamiškimi organizacijami OF so nastajale tudi terenske in vaške organizacije. Tako so že v avgustu 1941 delovale v Rožni dolini, na Glincah, na Viču, na Tržaški cesti, v Kozarjah, na Vrhovcih, na Brdu, v Dobrovi, V Polhovem Gradcu, v Horjulu, na Brezovi-ci, v Vnanjih Goricah, v Trnovem, na Ru-dniku, na Dolenjski cesti, na Lavrici, v Škof-ljici, v Pijavi gorici, na Ižanski cesti, v Črni vasi, na Igu, v Krvavi peči, v Robu, v Rutah, v Podstrmcu, v Karlovici, v Dvorski vasi, v Palkovem, na Rašici, v Velikih in Malih Laščah, na Turjaku, v Želimljah, v Vrblje-nah, v Preserjah in drugod. Do konca leta
1941  je bilo na območju današnje občine Ljubljana   Vič-Rudnik   ustanovljenih   29 osnovnih partijskih organizacij, v katerih je delovalo 131 članov KPS, 4 skojevski aktivi s 24 člani. Ustanovljenih je bilo 52 odborov OF, v katerih je aktivno delovalo okoli 520 članov OF. Do italijanske ofenzive poleti
1942  je bilo vključenih v OF okoli 80% vsega prebivalstva iz današnje viške občine.
REZKA TRAVEN