Stev. 216. MiMflP& V Ljubljani, nedelja dne 4. avgusta 1912. Posamezna številka 6 vinarjev. „DANtt Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na. dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1‘70. — s Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: Telefon Številka 118. :s • •• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. « CredniStro in npravniitvo: st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8* Dopisi ae pošiljalo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtniee, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* e: pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, at • •• ••• Telefon Številka 118. m:"**#* Odgovor na odgovor o deželnem gospodarstvu. , v Ko sta bivši poslanec os. Mandelj in bivši dež. glavar posvetila v deželno kranjsko gospodarstvo, jc skušal dr. Lampe opravičiti svoje .spekulacije. Napisal je v »Slovcncu« več odgovorov v katerih se jc postavil na neko visoko stališče vsevednosti, vsemogočnosti in nezmotljivosti. O Mandlju in šukljeju je govoril precej zabavljivo in jc hotel na ta način Prikriti svoje račune. Privoščil si je vsakega1 Po svoje. Njegov ton je bil prav lampetovski. Na to mu jc Mandelj odgovoril v mirnem tonu, ker mu vzgoja socialno stališče in dostojnost branijo, da bi žaljive napade odbijal z enakim orožjem. V kratkem in jedrnatem odgovoru je Mandelj zavrnil Lampeta. V svojem odgovoru piše: Ureditev deželnih financ — naloga deželnih poslancev. Brezdvomno jc deželni odbor oni forum, kjer sc sklepa o ureditvi deželnih financ, zmoten pa jc nazor, ki zveni iz besed kritika, da bi sc dcžlne naklade direktno ali indirektno plačujoči deželani ne smeli zanimati za fnančno gospodarstvo. Ponesrečena kalkulacija. Z veliko slastjo jn kritik popadel moj kalkulacijski izkaz na 2.37. strani »Vede«. Povračilo deželnemu zakladu iz melioracijskega posojila v znesku 812.121 K 68 v v letu 1907. se nanaša na izdatke deželnega zaklada v 1. 1900.—1906. in ne na leto 1907. Vkljub temu, da se je premoženjska bilanca zvišala za omenjeni znesek v letu 1910. v kalkulacijskem izkazu ni pravilna. Gospod kritik jc to malenkostno stvar razblinil z namenom, da predstavi celi spis kot neobjektiven in pogrešen. Iznajdba o »znižanem osnovnem premoženju«. V celem spisu ni na nobenem mestu govora o osnovnem fondu niti o osnovnem deželnem premoženju. Tudi nima s stvarjo absolutno nič opraviti tisti poldrugi milijon obligacij, o katerih sc more vsakdo, kogar je v olja,’natančno podučiti iz znanega Lindtner-jevega spisa o deželnih financah. Kako vendar pride gospod kritik na to čudno misel? Na straneh 237—242 »Vede« izvajam, da pri presoji, kako stoji deželno gospodarstvo, ni merodajna le bilanca deželnega zaklada, ampak, Ua je upoštevati vse aktivno in vse pasivno stanje, tedaj tudi ono, ki je izven računa deželnega zaklada. Morebiti bi bil kritiku bolj ustregel, da sem podal detajlirani izkaz o aktivnem stanju posebej in o pasivnem stanju zopet posebej ter na podlagi skupnih .svot aktiv oziroma pasiv dognal presežek aktiv čez pasiva, kakor da sem krenil po drugi poti. V svojem spisu sem namreč navel zaklade z nji-liovim aktivnim saldom koncem 1. 1907. oziroma 1910. Po odštetju svote javnih dolgov sem dobil za leto 1907. okrogli znesek K 2,802.000 in za 1. 1910. pa K 2,320.000, katere svote zna-čijo presežek aktiv čez pasiva. Ako sem ta presežek označil kot čisto imovino, to na stvari absolutno ničesar ne izpremeni, ker je za pazljivega bralca povse jasno, za kaj da gre. Na tozadevno zmerjanje in dalje na ne-nioška očitanja, povem pa to-le: Deželne finance koncem 1. 1907. niso bile slabe, tudi koncem leta 1910. še ne, vendar Pa že na začetku poti, ki pelje nizdolu v slabe finance. Zakaj? Ker se nc upošteva načelo, [la se morajo redni izdatki dež. zaklada pokrivati docela z rednimi dohodki. To načelo -mr--, ,-------- -----..— --- th~.--i ■ i ■ sc mora v naši deželi tembolj upoštevati iz razloga, ker je deželni zaklad razbremenjen za izdatke cestnih zgradb in melioracij vsled najetja melioracijskega posojila. Najemanje visečih dolgov v delno pokrivanje rednih potrebščin deželnega budgeta jc brezdvomno mogoče izvajati še več let, konečno pa se pride v zagato, iz katere preostaje le en izhod: prav občutno zvišanje deželnih doklad in na jetje posojila za konsolidiranje visečih dolgov. Zadnje pa pomeni obremenitev tudi bodoče generacije in za stvari od katerih nima nobenega užitka. H koncu še odgovor na očitanje, da nimam nobene ideje, kako urediti deželne fi-nance. Ko sem bil še mandatar v deželnozborski večini in za finance soodgovoren, sem imel in zastopal idejo, kako vzdržati ravnovesje v rednem budgetu, namreč: varčevanje z raz-položnimi sredstvi in zmerno zvišanje deželnih doklad; v sedanjem izpremenjenem razmerju pa nimam poklica niti potrebe nadlegovati odgovorno večino s kakoršnimkoli nasvetom. POLITIŠKA KRONIKA. Nazadovanje Poljakov na Pruskem. Ljudsko štetje na Pruskem je izpadlo skrajno neugodno za Poljake. Prusija ima okroglo 40 milijonov prebivalcev, med katerimi so našteli 3 in pol milijon^ Poljakov. Poljaki zlasti nazadujejo v okraju Danzig in Oppeln, njih število sc je zmanjšalo preccj tudi v pruski Šleziji. Nazadovanje Poljakov je popolnoma razumljivo, Kdor pomisli, kako barbarskih sredstev sc poslužujeta pruska vlada in nemški parlament v svrho raznarodovanja Poljakov sc temu ne bo čudil. Toda kljub vsem nasilnostim Nemci vendar niti približno niso zadovoljni z rezultati. Zlasti na gospodarskem polju ne morejo Nemci doseči nikakih pozitivnih uspehov. Komisija za naseljevanje Nemccv na poljskem ozemlju je sicer od I. 1886. pokupila že 385.000 ha poljskega ozemlja, toda Poljaki so si nasprotno v tej dobi pridobili nad 50.000 ha nemškega ozemlja. Dočim Poljaki na vzhodu nazadujejo, njih število na zapadu, zlasti na Westfalskem in v renskih pokrajinah silno narašča. V mnogih občinah so poskočili od 10 na 25 odstotkov, v nekaterih občinah pa dosegli žc skoro polovico prebivalstva. Raznaroditev Poljakov Nemci nasilnim potom torej gotovo ne bodo dosegli. Spor med mohamedansko duhovščino v Bosni. Med bosensko duhovščino in njenim poglavarjem Saraceni vlada že precej časa lmd spor radi uprave mohamedanskih cerkvenih posestev. Večina duhovnikov se jc postavila na stran ravnateljstva v Vakufu in sc odločno izrekla proti nakanam duhovnega poglavarja Šarca. Vlada sc je. seveda v začetku postavila odločno na stališče Reis ul Ulema Šarca, toda to jc imelo za posledico, da jc izgubila ves svoj vpliv na mohamedansko duhovščino. Vlada ic sprevidela sedaj svojo napako in pozvala Šarca, naj vloži prošnjo za vpoko-jitev. Sarac je tudi to storil. Novo srbsko posojilo. Srbska vlada je sklenila najeti novo posojilo in sicer v znesku 150 milijonov frankov. Denar se bo porabil večinoma v svrho, da se razširi v Srbiji železniška mreža. Za posojilo bo vlada naprosila Francijo in je tozadevno že pričela pogajanja z večjimi francoskimi bankami. V Pariz jc v svrho najetja posojila odšlo več zastopnikov srbske vlade. Češka v velikih finančnih stiskah. Kraljevina Češka sc ima sedaj žc par let boriti z velikimi finančnimi težkočami. Finančna kriza je kakor znano nastala rad; češko - nemškega spora, ki je onemogočil delovanje češkega deželnega zbora. Brezplodna pogajanja med obema narodnostima krizo le še povečujejo in treba jc nujne odpomoči. Deželne blagajne bodo baje žc meseca septembra popolnoma prazne. Da odpomore obupnemu finančnemu položaju. v katerem se nahaja češka dežela, je odpotoval cesarski namestnik knez Thun na Dunaj, kjer jc imel s sekcijskim šefom finančnega ministrstva baronom Knglom daljšo konferenco, na kateri se jc obravnavalo, kako bi bilo Češki mogoče odpomoči iz trenotne zadrege. DNEVNI PREGLED. List za listom pada. Voditelji klerikalne stranke in poslanci S. L. S. so reveži. Kadar grejo v deželno zbornico, nc obesijo v predsobi le klobukov, temveč puste tudi glave zunaj na kljukah. Vsi poslanci pa, ki so izvoljeni morajo takoj po svoji izvolitvi podpisati že izjavo, da odlagajo svoj mandat. Če klerikalni poslanec ni povolji dr. Šušteršiču, podstavi le datum na dotieno izjavo in »kazen doleti neizpokorjenca«. Polanca, ki so ga danes povzdigovali v nebesa, ga jutri že oznanjajo pred volilci za ignoranta itd. Tako so naredil z Mandljem in tako delajo z Šukljetom. Včerajšnji »Slovenec« pravi Šukljctu: ^»Liberalni list sicer dela v enem oziru pl. Šukljetu krivico,a mi nismo poklicani ga braniti.« Kje je pa zdaj tista ljubezen dr. Kreka, ki je poljubljal pl. Šukljeta na ljubljanskem kolodvoru? »Slovenec« poljublja Šukljeta vse drugače! Ljubljanski čuki prosjačijo po Ljubljani. Vse jim tekne, tudi naprednjakov kronce so jim dobrodošle. Oklic na prošnji pravi, da je orlovska organizacija mogočno bojno telo katoliških Slovencev na kmetih. Ta organizacija je pa baje za Ljubljano še večjega pomena. Tukaj baje preže na vseh straneh zapeljivci, da ujamejo mladega in še neizkušenega fanta v svoje mreže. Na to sledi fchtarija: denar, denar. Ker velik del telovadcev tvorijo vajenci, ki v prostem času potrebujejo poštenega razvedrila v pošteni družbi. — To jc res poštena družba! Kje je več ubijalcev in pretepačev kakor ravno v tej družbi klerikalnih vzor-fantov. Pri sodiščih so sodni dnevniki polni imen zapeljanih fantov po klerikalnih organizacijah. »Nasprotniku nož v srce«, ta Krekov in Terseglavov nauk vodi danes po kmetih obžalovanja vredne, krvave sadove. Poštenjaki in poštena družba! O tem bi ljubljanskim čukom ljubljanske tercijalkc, posebno pa marinarice iz Most in Stepanje vasi napisale dolgo škandalozno storijo o ponočnem življenju klerikalne mladine in čukov. Klerikalni čukovski vodje so proglasili načelo: najprej vera, narodnost je postranska stvar. Organizacijam, ki se ravnajo po teh za nas Slovence naravnost samomorilnih načelih, ne dajte niti groša, kdor se pokaže pri Vas z nabiralno polo, pokažite mu vrata. Če se obotavlja, pomagajte čuku s primernimi sredstvi v primeren položaj na cesto! Odločno pa moramo obsojati nekatere naše trgovce in obrtnike, ki se v svoji politični neznačajnosti in babji strahopetnosti poniža, da podpira tako protinarodno stvar. Značajnemu človeku, ki izdeluje in prodaja solidno blago, ni treba hinavščine. Posebno močno je tokrat podprl čuke Regoršek nasl. Jagodic, nekdanji navdušeni Sokol in zalagatelj sokolskega blaga, ki je daroval kar celili 20 K. Poleg imen Pegan, Šušteršič, Lampe so na nabiralni poli tudi imena trgovcev, ki si s takimi darovi delajo pri narodnem občinstvu slabo reklamo! Hnaški dijaki hočejo na vsak način buditi pozornost. Včeraj so šli mimo Narodnega doma in so peli dovolj neubrano neke pesmi. Sploh so tiecej glasni po ulicah. — Mi mislimo, da je to nepotrebno, ker vemo, da so tu in tudi vemo, da so prišli častit stranko, ki s svojimi čini ne zaostaja za Čuvajem. Zato se slovensko narodno občinstvo zanje ne bo navduševalo. Slišali smo, da so hrvaške študente že parkrat na ulici nahrulili. Mislimo, da je tudi to nepotrebno. Spomnimo pa naj na to, da 1. 1909. niso smeli slovenski in češki dijaki ob priliki III. rad. shoda niti skupno hoditi po ulicah — Še manj, da bi peli. Mi privoščimo vsakemu svobodo, vidi pa se, kako je dovoljeno enemu, kar je drugemu prepovedano. Hrvaški dijaki pa so lahko prepričani, da tudi s pohodi po Ljubljani ne bodo navdušili ljudi zase. Srečna Ljubljana. Glede cerkva se Ljubljančani ne morejo pritožiti in ima vsakdo dovolj prilike, da v poljubnem kraju Ljubljane zadosti svojemu verskemu čuvstvu. A po novem volilnem zakonu za Ljubljano, bodo cerkve tudi velikega pomena za občinske volitve, kar dosedaj v Ljubljani niso bile. Sedaj bodo vi Ljubljani kakor na Dunaju nalepljali volilne plakate na cerkvena vrata. V cerkvi bode pai grmel glas o volilnih sleparjih, namesto o krščanski usmiljenosti — s prižnic. Zato je bilo potreba postaviti še nov volilni lokal v Ljubljani. Zato bodo polagali danes temeljni kamen za novo jezuitsko cerkev na Elizabetni cesti Vj Ljubljani. Srečna pa Ljubljana in nje prebivalstvo, pri katerem bodo pobirali »pobožni brat-, je« denar za to cerkev. — Res ni nujneje potrebne stvari v Ljubljani. Če bi danes živel šc Kristus, je gotovo, da bi prvo šel po cerkvah jezuitov in bi pognal »politične prckupovalce«, iz božjega hrama. Inkvizitorji zopet natezajo natezalnice. Slovenska javnost je do danes že lahko spoznala, da so naši klerikalci brezdomovinci irt hijene, k? so zmožne izkopavati trupla svojih sovražnikov in oglodati njih kosti. Naprednjake demincirajo, postopajo v uradih pristrano proti njim in jih preganjajo. Kar po cele stanove preganjajo in terorizirajo. Danes ni varen pred njimi ne slovenski delavec, ne obrtnik in ne trgovec, ne uradnik. Noben stan pa ni prestal toliko divjaštva od strani klerikalcev, kakor slovensko napredno učiteljstvo. Dan na' dan ga bičajo v mestu in na deželi. Zadnja! seja deželnega šolskega sveta je bila zopef taka inkvizitorska skupščina. Klerikalci, to se pravi dekan Lavrenčič in župnik na Rovi so se zakleli zoper tamošnjega učitelja lv. Šmaj-dka. Orožje jim je bil slavnoznani in »odločni«: nadzornik Gabršek. Župnik ni mogel videti učitelja Šmajdka in zato je bil v zadnji seji prestavljen na Krtino. Ta prestava je tako nekaj nezaslišanega, da nimamo dovoljnih izrazov za povzročitelje te afere. Znano je. da je Šmajdek najbolje kvalificirani učitelji v kamniškem okraju. Njegova delavnost je splošno1 znana. Če bodo klerikalci preganjali dobre učitelje, potem zaslužijo njih poslanci, da jih ljudstvo poplača. Ljudstvo mora protestirati proti takemu slučaju, ker če bode to divjanje klerikalne svojati trajalo dalje, potem uničijo najboljše učne moči. Ljudstvo v Rovih - - - -------- r :~ -------------- LISTEK DOYLE: Zgodbe napoleonskega hužarja Divji hrup izbruhne okrog mene. »Vohun! 'Vohun! Obesite ga!« je zarjul iz kota debel Klas, in tucat drugih glasov mu je pritrdilo. Jaz Da izvlečem mirno žepno ruto in si otepem Prah $ kosmatega našitka na rokavu. Vladar iztegne suhe roke, in spet nastane globoko Molčanje. »Podajte nam tore! svoj izkaz in povejte, kaj nam imate sporočiti!« »Moj izkaz je moja uniforma, sporočilo pa je namenjeno samo vašim ušesom*« Potegnil si jc z roko po čelu. kakor človek, ki si ne ve več svetovati, kraljica pa mu je z vnemo nekaj prigovarjala. Naposled je izpre-govoril s trudnim giasom: »Pravkar se posvetujem s svojimi zvestimi podaniki; nobenih skrivnosti nimam pred njimi iti menim, da je le pravično, čc vedo tudi oni, kaj mi ima cesar povedati v tem važnem v času.« Mrmranje odobravanja jc preletelo vrste in vse oči so se uprle vame. Vraga, moja naloga ni bila lahka! Rajši bi bil imel nagovor na svojih osemsto huzarjev kakor na to občinstvo. Toda uprl sem oči trdno v kraljevo lice in rekel z glasnim, daleko slišnim glasom isto, kar bi mu bil povedal med štirimi očmi: »Mnogokrat ste zatrjevali cesarju svoje prijateljstvo; prišel je čas, ko vam ga je dano dokazati. Ako hočete držati z njim, vas nagradi, kakor more nagraditi samo on. Njemu je lahkota. povišati kneza v. kralja in maihno deželico v veliko silo. Pogledi njegovi sc upirajo na vas; škoditi mu morete le malo, on pa vas lahko uniči. Ta hip koraka z dvestotisoč možmi čez Reno. Sleherna trdnjava v deželi je v njegovih rokah. Čez teden dni bo tukaj, in čc ga izdaste, se Bog usmili vas in vašega naroda. Vi mislite, da je oslabljen, ker nas je par ozeblo lansko zimo. Poglejte!« vzkliknem, kažoč na svetlo zvezdo, ki je sijala skozi okno ravno nad vladarjevo glavo, »to je zvezda cesarjeva! Kadar se ona razleti na kose, pogine tudi on — ne prej!« Ponosni bi bili name, prijatelji, da ste me videli in poslušali, zakaj rožljal sem med govorom s sabljo in vibtil svoj dolman, kakor da stoji na dvorišču moj polk pripravljen na boj. Molče so me poslušali vsi navzoči, toda vladarjev hrbet se jc krivil vedno bolj, kakor da breme, ki pritiska nanj, presega njegove moči. Ozrl se je z negotovim pogledom. »Dali smo besedo Francozu, da je govoril za Francijo,« je dejal. »Zdaj naj govori še Nemec za Nemčijo.« Ljudje so sc spogledali vprašujoče in šepetali med seboj. Moj govor jc moral biti po mojem mnenju zelo učinkovit, kajti nihče si ni upal izpregovoriti zoper mojega cesarja. Kraljičine oči so se bliskale v pričakovanju; naposled prekine molk s svojim jasnim glasom: »Ali mora dati ženska odgovor temu Francozu? Ali ni nikogar med strelci Liitzovva, ki bi znal rabiti jezik enako dobro kakor meč?« Z glasnim ropotom se je podrla miza v kotu, in na stol je skočil mladenič — bled, drzen mladenič z ognjenimi očmi in kuštravih las-Sablja mu Je visela nizko ob strani, jahalni škornji so mu bili poškropljeni z blatom; toda žar navdušenja Je plamenel v njegovih očeh — otfp.oL kakrinesM še nisem bil videl dotlej. »Komer jc. Komer!« je šlo od ust do ust. »Mladi Korner je, pesnik! Ah, glejte, peti hoče, peti hoče!« Da, pel je. Začel je s sladkim, sanjavim glasom. Pel jc o starodavni domovini, materi svojih narodov, o njenih cvetnih, solnčnih livadah in bogatih mestih, o slavi davnih junakov. Kmalu pa so se izpremenili ti laskavi zvoki; po dvorani je zadonelo kakor trombe glas. Kajti zdaj je pel o Nemčiji, kakršna jc danes — poplavljena s sovražniki, v ponižanju in sramoti! Toda nič več noče ostati takšna; orjak se budi in tare svoje spone. Mari je, življenje preveč dragoceno, da bi ga posvetili domovini? Čemu se bati smrti na polju časti in slave? Mati, velika mati, kliče svoje otroke na pomoč! Ali nc slišite njenega zdihovanja v ponočnem vetru? Ali pridete? Ali pridete? Ah, strašna pesem! In tisti oduševljeni obraz, in jasni, kovinskozvonki glas moža! Kje smo ostali mi trije, jaz, cesar in Francija! Možje so skakali na mize in stole, rjuli Odobravanja in se vedli kakor nori, da, celo ihteli so, in solze so jim tekle po licih. Korner je bil skočil s svojega stola, in tovariši so ga pozdravljali, mahaje z golimi sabljami. Kralj pa je vstal, in lahna rdečica mu je pokrila lice, ko jc izprego-voril: »Polkovnik Gžrard, slišali ste odgovor; sporočite ga svojemu cesarju. Otroci, kocka jc padla; vaš vladar bo stal na vaši strani!« Pripognil je glavo, v, znak, da sklepa zborovanje, in ljudje so se razšli, da razneso novico po mestu. StorH sem bil vse, kar je bik) v moji moči, in sem se zdaj rad prepustil tej živi reki, da me jc odnesla s seboj. Česa mi je bilo še iskati v gradu! Prejel sem bil odgovor; zdaj ga je trebalo sporočiti gospodarju. Le naglo proč odtod! Pred vrati sem se ločil od množice ter krenil iskat svojega konja. Čisto tema je bilo tam pri hlevih, in ravno sem se oziral, kje bi bil kak hlevar, ko me prime nekdo od zadaj za obedve roki. Druge roke mi stisnejo zapestja in vrat, ob ušesu pa začutim mrzlo cev pištole. »Da mi ne pisneš!« zarohni nad mano.srdit glas. »Imamo ga, gospod stotnik!«. »Vajeti tudi?« »Tudi!« »Vrzite mu jih čez glavo!« .. Mrzli jermen mi leže okrog vratu. Ta tre-notek se prikaže iz hleva konjar z veliko sve* tiljko, hoteč si ogledati prizor, jaz pa zapazili! okrog sebe polno divjih lovcev v črnih plaščiji in kučmah, kako me gledajo z resnimi obrazi »Kaj namerjate z njim, tfospod stotoikrj vpraša neki glas. »Obesim ga na vrata!« »Poslanca?« »Poslanca brez izkaza!« »Kaj poreče kralj?« »Prijatelj, ali ne vidite, rda jc kralj ravni s tem primoran stopiti na našo stran? Kakršm so zdaj reči, lahko do jutri izpremeni svoj na men — nasilstva nad huzarskim oficirjem pj mu cesar ne odpusti nikoli!« »Ne, ne, Von Strelitz, to ne gre!« se »a! sliši tretji glas. j »Ne gre? Pokažem vam, rda gre!« w * Silen potegijaj za vajeti me vrže skoraj rt tla. Tisti hip pa zažvižga po zraku sablja in pre seka jermen komaj dva palca od mojega vrat« »Hudiča, Korner, kaj počenjate! To je ven 8ar očitna upornost! Ali hočete da obesimo | vas?« .. . „, ~ . tDaUoJ< le naravnost vznemirjeno nad tem škandalom in je ogorčeno, da klerikalni poslanci tako zlorabljajo »ljudsko voljo«, ki je fajmoštrova volja — pa ne ljudska. Doli z izdajalci slovenskega naroda! V par letih bodo mežnarje nastavljali kot učitelje na Kranjskem. Šolstvo na Kranjskem gre-grozovito nazaj in propada odkar je v klerikalnih rokah. Moških učnih moči sploh ni več na razpolago. V zadnji seji je bilo imenovanih 15 ženskih učnih moči in samo C moških. Na moška učna mesta so morali imenovati ženske. Bližamo se torej časom, ko bodo morali poučevati po šolah na deželi zopet mežnarji in penzijonirani vojaki. Učiteljskemu stanu se na Kranjskem noben pameten človek ne mara več posvetiti. Kdo bi pa silil prostovoljno pod bič klerikalcev, ko pa je drugih služb za delavnega moža vedno dovolj na razpolago. Ljudstvo zahteva šol, klerikalni inkvizitorji pa zatirajo učiteljstvo, da bi ne prodrla prosveta med ljudstvo. — Imenovanje učiteljic. Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda imenovalo je v seji dne 2. avgusta t. 1. za učiteljice na družbenih dekliških šolah v Trstu gospodične učiteljice: Ano Ci a n t a r , Klotildo Burger, Vido Kersnik . Erno Rozman, Marijo H e r e n, Ma-rijp Pfeifer, Marijo K m e t, Mileno R o h r -m h n , Marijo B a r a n , Jožico '1' r d i n a , Amalijo Hartman in Minko Medic. Pri tej seji je imenovalo vodstvo tudi še gdč. Anico C er nago j e v o za suplentinjo. Razmerje med inožmi in ženami v Avstriji iu na Kranjskem. V Avstriji je bilo leta 1910. 14,034.022 moških in 14,537.912 žensk, kar pomeni, da je 503.890 več žensk nego moških. Ako bi se torej vsaka ženska poročila, bi bilo še vedno pol milijona žensk v Avstriji brez mož. Na vsakih 1000 mož pride 1036 žensk, torej 30 na en tisoč več. Med 17 avstrijskimi deželami samo pet dežel kaže več moških nego žensk, t. j. Istra, Goriška, Tirolska, Sol-nograška iu Koroška. Povsod drugod je več žensk nego moških iu sicer je najhujše na Kranjskem, kjer pride na 1000 mož 1099 žensk, torej je na vsak 1000 mož 99 žensk več. Največ pripomore k temu številu Bela Krajina. Zato je na Kranjskem taka suša za može. Sokolske razglednice: V ljubljanskih trgovinah so se pojavile poleg razglednic založenih po župi Ljubljana I. in Gorenjski župi, tudi privatne sokolske razglednice. Vse te so sama zasebna špekulacija. Pri nakupu razglednic opozarjamo, da ima Sokolstvo samo od onih razglednic dobiček, ki imajo zadaj ime sokolske župe odnosno društva. Prišli so na skalo. V spopolnilo naše notice zadevno podstavka železniškega mostu čez Krko, se nam od druge strani poroča. Dotični močvirni del ob Krki, kamor pridejo temeljni podstavki za železniški most, je bil že prvotno po izvedencih na več krajih preiskan in se je konstatiralo, da v gotovi globini morajo priti na skalnato podlago. Seveda, predno se pride do trdih tal. je treba dvigniti vso blatno naplavino. kar je dalo marsikomu sklepati, da pod to naplavino ni trdnih kanmeiiih sklad. Brez ugotovitve istih bi se taka zgradba sploh rie smela postaviti, razen če bi se zabili piloti kot se to dogaja v izključno močvirnih tleh, kakor je bilo n. pr. v slučaju zgradbe južne železnice čez ljubljansko barje. Da pa je zadnje dni, ko se je zgradba temelja že pričela, nepričakovano vdrla voda, temu vzrok je stranski pritisk blizo tekoče Krke, kar se v jednakih položajih kaj rado dogaja. Voda se sedaj izčrpava in betonira se šele na trdo skalnato podlago. Toliko da je javnost glede podstavka tega glavnega mostu belokranjske železnice pomirjena. — Kar se tiče pritožb, da nekateri organi podjetja napram občinstvu precej robato postopajo, se to postopanje ne more očitati tudi g. akordantu, ki je jako vljuden mož, ki pa seveda nima moči, da bi poučil nekatere g. in-ženerje, kako se je treba napram občinstvu obnašati. Dobrodošli! Danes popoldne se pripelje v Ljubljano okoli 150 čeških gostov. Med gosti so akademiki, dijaki, učitelji in učiteljice, uradniki in razni srednji sloji. Gostje so včeraj odšli iz Prage in se pripeljejo danes ob 10. dop. na Bled. Na Bledu si gostje nekoliko odpočijejo in si ogledajo naše gorenjske krasote. Tam se jim pridruži tudi poslanec Choc. Popoldne odidejo gostje s popoldanskim vlakom v Ljubljano, kamor dospo okoli pete ure. Gostje bodo prenočevali deloma v skupnem ležišču na I. mest. šoli, deloma po hotelih. Danes zvečer je skupna večerja v »Nar. domu«, kamor so pozvani tudi vsi prijatelji Cehov. Gostje ostanejo danes in jutri v Ljubljani in odidejo potem v Trst in od tam v Benetke. Pozivi jemo naše občinstvo posebno našo mladino, da se gostom pridruži in jih spremlja po mestu. Predrznost praških apašev. V Pragi se boljinbolj pojavljajo nasilni napadi brezposelnih. nedelavnih in sumljivih ljudi, ki se skrivajo po raznih zakotnih krčmah. Pred nekaj dnevi sta napala dva neznana človeka gospoda, ki se je ponoči vračal domov. Gospod je bil k sreči dovolj pogumen, da se napadalcev ni ustrašil, ampak se je postavil v bran. Začel se je hud boj, ker je skušal gospod oba falota premagati. Toda ko je držal enega za vrat. je drugi stikal po njegovih žepih. Gospod je seveda klical na pomoč, toda trajalo je precej dolgo, predno ga je kdo slišal, k sreči so šli mimo gasilci, ki so se vrgli na nočna tatova in so ju premagali. — Predvčerajšnjim se je v neki gostilni zopet zgodil slučaj, ki kaže vso predrznost takih nočnih ljudi. Apaši namreč radi narede v krčmi prepir in pretep, da v splošni zmedi pokradejo kar morejo in izginejo. Tako sta v neki gostilni dva taka mlada postopača uprizorila pretep, na kar je gostilničar poklical policaja. Policaj je oba odpeljal na stt^žnico. Ko pa je hotel na stražnici odpreti vrata, ga je sunil eden iz obeh z nožem zadaj v hrbet s tako silo. da je nož šel do ročaja v telo. Stražnik je imel še toliko moči, da je udaril apaša s sabljo po glavi in je tekel za njim. Na pomoč um je prihitela jez- dna policija, ki je oba postopača ujela. Stražnik se je na to zgrudil na cesti in je malo upanja, da okreva. — V neki gostilni se je zgodil enak slučaj in so se razgrajači stražniku urpli, da je moral rabiti orožje in je enemu apašu presekal roko. Ustanovo za vzgojo slepih otrok s Kranjskega. Na mestni hiši je nabit razpis, da se bo letos oddalo eno mesto vit. Čižmanove ustanove za slepe otroke, ki se vzgajajo na Dunaju v c. kr. zavodu za slepce. Pogoji so iz razpisa razvidni. Iz Celja. Naučilo ministrstvo je odobrilo načrt, sestavljen od muzejskega društva v Celju za popravila oz. obnovitev razvalin starega gradu v 1. 1912, in je dalo nakazati prvi obrok v to svrho določene podpore v znesku 1395 K. Centralna komisija za ohranitev spomenikov je tudi sklenila, da se restavrirata cerkvi na Črni gori pri Ptuju in v Šmihelu pri Laškem trgu. Drobiž iz Štajerske. Iz poštne s 1 u-ž b c. Vpokojeni poštarici g. Mar. Stegenšek v Zettlingu je podeljeno mesto poštne ekspedi-jentinje istotam. — V Mariboru se je v sredo blizu Drave igral lOletni sodarjev sin Janez Ivančič. Vsled neprevidnosti je padel v Dravo in utonil. — V Gerštorfu blizu Selnice ob Dravi so našli 30. julija v Dravi že precej zgnilo truplo nekega delavca, starega 35 do 40 let. Kdo je, še niso dognali. — V P t u j u je nastavljen kot predstojnik mestnih uradov do-zdajni tajnik Leopold Girtler. — V Mari-b o r u je 1. avgusta mag. pliarm. g. Sirak otvoril novo lekarno v Tegetthofovi ulici št. 33. — Sv. Marko nižje Ptuj a. Za župana občine Sv. Marko-Nova vas je zopet izvoljen g. Vršič. — Pri Sv. Trojici v 11 a 1 o z a h je bil v soboto izvoljen za župana Robert Krajnc, ki glasom poročila »Slov. Gospodarja« slabo slovenski govori. Volili so ga tudi klerikalni obč. odborniki. — V Ljutomeru slavi dne 18. avgusta tamošnja posojilnica svojo 40-letnico; obenem se vrši dvajsetletnica slovenskega muropoljskega gasilstva. Dopoldne bo v trgu veliko zborovanje, popoldne pa ljudska slavnost v Seršenovem logu. — P r i S v. K r i-ž u na Murskem polju sta v torek med opoldanskim odmorom pri kopanju v globoki jami pri nemški opekarni utonila šolarja Franc Meric iz Kodovič in Anton Kosi iz Gajševec. — V Presiki pri Ljutomeru je 27. julija umrl po dolgi bolezni posestnik Jak. Sovič v 53. letu starosti. Bil je več let odbornik in tudi župan. — V Slaptincih pri št. Jurju ob Ščavnici bedo v kratkem občinske volitve. Bil se bo med slovenskimi možmi in nemškutarji lmd boj. — V Št. Lenartu n ad L a š k i m je za župana izvoljen g. Vincenc Lapornik p. d. Cencek. posestnik na Gori. — Glavni nabori v področju dopolnilnega okraja št. 87. se bodo vršili: za mesto Celje 21. septembra, v Šmarju 30. in 31. avgusta, v Celju za okraj Celje 4., 5., 6. in 7. septembra, v Mozirju 26. in 27. septembra, v Konjicah 27., 28. in 29. avg,, za mesto Ptuj 26. avg., v Ormožu 17. in 19 avgusta, za okraj Ptuj v Ptuju 20., 21., 22.. 23. in 24. avgusta, v Rogatcu 2. in 3. septembra, v Brežicah 12., 13. in 14. septembra, v Kozjem 16., 17 in 18. septembra, v Sevnici 19. in 20. septembra, v Šoštanju 28. in 30. septembra, v Sl. Gradcu 1. in 2. oktobra, v Marnbergu 3., 4. in 5. oktobra. — V Loki pri Planini je bil 28. julija g. Fr. Gartner, župnik na Planini, izvoljen za častnega občana. — V Brebrov-n i k u pri Ormožu je umrl posestnik in gostilničar Anton Pajtler. — P r i ja t e 1 j a r e-š i 1 s m r t i. V četrtek 1. t. m. sta se kopala v Savinji na Bregu pri Celju dijaka 161etni Milan Arčan in 171etni Josip Berglez iz Zreč pri Ko- • njicah, ki je sedaj pri prijatelju na počitnicah. Ko se je Arčan solnčil na bregu, je Berglez brezskrbno plaval po vodi. Naenkrat pa zakriči in zgine v valovih. Ko Arčan prijatelja nikjer ne vidi. skoči v vodo in ga išče. Po daljšem času pomoli Berglez tri prste ene roke iz vode, in tako je našel Arčan smer, kje nese voda prijatelja. Z naglico plava za njim in ga z nevar-nostja za lastno življenje (ker je bil od strahu in dolgega iskanja že ves izmučen!) privleče polnezavestnega na breg. kjer ga je po daljšem trudu spravil k zavesti. Da se je Berglez svojemu prijatelju iskreno-toplo zahvalil za rešitev življenja, je pač naravno. — I z P o 1 z e 1 e. Naša šulferajnska šola je začela hirati. Nobene »žavbe«. ki jih vedno nove rabijo, ne pomagajo več. Sedaj so iznašli še nov »furkelc«: učijo deco delati izdelke domače industrije in farbajo stariše okrog, kako dosti bodo nekdaj zaslužili, če bodo te reči znali, po 5 K na dan in še več. To je seveda grda farbarija, samo da bi zvabili kaj otrok v svojo poneumnjcval-nico. Ce bi bil ta zaslužek tako masten, bodite prepričani, da ga ne bi privoščili našim ljudem. Sicer pa čujemo, da tudi ta »furkelc« ne vleče več in v kratkem bodo menda že romali nazaj tisti nemški otroci, ki so si jih izposodili na Dunaju in drugod.1 da bi vsaj malo izpolnili praznoto v svoji šoli. Jako zanimive slike priobčuje zadnja številka »Ilustrovanega Tednika« namreč: Bivol nataknil slovečega zrakoplovca Lathama; odkritje spominske plošče S. Gregorčiču (2 sliki); ustaja v Albaniji: Turška vojska uduši s silo vstajo pri Pristinu; mož z 2 srcema Peter Labič, najmonejši človek na svetu imenovan »Samson 11.«; cesar v Išlu; »Padar« v Celovcu: župnik Arnuš z igralci in igralkami iz Borovelj na Koroškem; podružnica CMD. za Savo. Javornik in Koroško Belo; narodna godba v Št. liju pri Turjaku blizu Slov. Gradca itd. — »Slov. Ilustrovani Tednik« se čedalje lepše razvija in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodbini, ker nudi vsakomur obilo zanimivega gradiva. Sliko slov. pesnika Antona Aškerca je izdalo upravništvo »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Slika je jako lepa, 47^63 cm velika in dvobarvna ter bo v okras vsaki sobi kakor tudi gosposkemu salonu. — To je že 4. slika, ki jo je izdal »Slov. Uust. Tednik« in sicer je izdal slike Prešerna, Gregorčiča, Jurčiča in sedal Aškerca. V nobeni slovenski hiši bi naj ne manjkale te slike; zavedni Slovenci okrasite si svoja jitenovanja s slikami svojih velmož, saj narod, ki ne spoštuje svojih zaslužnih mož, ni vreden, da so se mu rodili! — Naročniki »Ilustrovanega Tednika« dobe omenjene slike brezplačno; naročite se torej na »Ilustrovani Tednik« in razširjajte ga! Poročil se je gospod Viktor Jeruc, c. kr. davčni asistent v Ljubljani z gospodično Miro Šterk, učiteljico istotam. Bilo srečno! Moravski časnikarji in slovensko napredno časopisje. Zveza čeških časnikarjev na Moravskem je imela dne 30. julija zborovanje, na katerem se je tudi razpravljalo o znanem dr. Lam-petovem predlogu v dež. odboru, da se izključijo iz deželnega zbora poročevalci naprednih slovenskih časopisov. Češki časnikarji se niso mogli načuditi Lampetovi drznosti in so sprejeli sledečo resolucijo: »Zveza čeških časnikarjev na Moravskem in v Šleziji najenergičnejše protestira proti atentatu na poročevalce slovenskih naprednih časopisov, katerim skuša kranjski deželni odbor preprečiti vstop v deželno zbornico. Zveza zapostavlja preganjanim slovenskim kolegom svoje popolne simpatije.« Deželni glavar dr. Šušteršič dosedaj sicer še ni pričel izvajati nobenih konsekvenc radi Lam-petovega predloga, ker je star izkušen parlamentarec, vendar pa je zelo značilno, kako razburjenje je dr. Lempetov predlog vzbudil med avstrijskimi časnikarji. Tak predlog se seveda zamore poroditi le v glavi dr. Lampeta iu sicer samo na Kranjskem. Sleparije z železniškimi voznimi listi. Včeraj se je nadaljevala pred deželno sodnijo v Ljubljani zanimiva razprava proti trem kon-dukterjem okrivljenim ponarejanja železniških doplačilnih voznih listov. Zanimanje za ta proces je privabilo v sodno dvorano mnogo občinstva. tako da je bila ista natlačeno polna. Kot prvi obtoženec je bil zaslišan kon-dukter Tom. On izjavi, da se čuti glede enega slučaja popolnoma nedolžnega, glede drugega pa izpove, da ga je napravil vsled skrajno slabega denarnega položaja na dotični vožnji. Imel je seboj le 16 vin. z dvodnevno službo. Pravi, da bi primanjkljaj tiadopolr.il s prejeto napitnino, ako ga ne bi bili prijeli. Ima štiri nedorasle otroke, od katerih eden se nahaja v ortopedični oskrbi, kar mu povzroča z ozirom na borno plačo velike stroške. Pravi, da je napravil to sleparijo brez slabega namena pod pritiskom nagona samoohranitve. Okrivljenec K. izpove isto kakor pri prvem zaslišanju. Nato se zasliši železniški uradnik dr. Laser. On izpove, da je dobil meseca junija dva doplačilna lista, ki sta bila prvotno pravilno izpisana, a pozneje potvorjena s krivimi datumi in zneski. Na obeh progah sta imela tedaj službo konduk-terja T. in K. On ju je takoj o tem informiral in ju opozoril, da bo izročil zadevo sodniji, ako dejanja ne priznata. — Nadaljna razprava se preloži na nedoločen čas. Dva »FaloUen verajnarja«. Zloglasni postopač Jurij Likoparič iz Terezijinega mesta na Ogrskem je izvršil te dni pod firmo avstrijskega prestolonaslednika velikansko sleparijo. Prišel je namreč nenadoma v Novi Sad, kjer je potom svojega zaupnika Popora razširil novico, da bodo mejaši zemljo v meri 47.000 m2, za katero se že leta in leta tožijo, čisto gotovo dobili v svojo oblast, ako dajo avstrijskemu Flottenvereinu kako podporo za zgradbo novega drednota. Da lažje izvršita svojo nakano, sta se Likoparič in Popov povsod izdajala kot navdušena pristaša Flottenvereina. V resnici pa nista bila ničesar drugega, kakor navadna Falottenverajnarja. Premetena sleparja sta med kmete celo razposlala posebne letake z naslovom »Mornariško društvo pod protektoratom prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda.« To je na kmete napravilo tako mogočen vtis, da so v resnici v par dneh zbrali nad 800 K. da ja preje pridejo v posest imenovane zemlje. Toda Falottenverajnarja sta seveda denar vtaknila v svojo malho in pobegnila. Orožnišvo je vso stvar naznanilo državnemu pravdništvu. Pričakovati je, da bosta oba falota kmalu jedla ričet. Smrt pod kopico sena. Nevihta, ki je divjala pretečeno sredo, tudi Beli Krajini ni prizanesla. Neki fant iz Slanine vasi pri Metliki, se je hotel pred nevihto rešiti v kopico sena. Privezal je tudi vola k drogu poleg sena, sam pa se je zaril v seno. Naenkrat ze zablisne, strela udari v kopico ter je ubila fanta in vola. Neverjetno In vendar resnično je, da včasih ljudje spoznajo, kaj je pravo in dobro. Kar pogosto cela leta nečemo verjeti, spoznamo nazadnje kot edino pravo. To se je zgodilo tudi pri nas, ko se nekatere gospodinje niso dale prepričati, da je Kolinska kavina primes najboljša. Danes to vsaka gospodinja priznava in se poslužuje edino Kolinske kavine primesi. Tako resnica zmaguje brez posebne reklame, ker se dobro blago samo hvali. Danes je na celi črti priznana resnica, da je Kolinska ka-vina primes najboljša v Avstriji. Sled o enem iz popotnikov ladje »Titani; ca«. Pri Blocku Islandu, 250 milj od Ne\v-Jor-ka so našli steklenico, v kateri je bil zavit papir in na tem je bilo zapisano: Dne 16. aprila na širnem morju na navadnem plavilu. Brez vode in hrane. Major Butt.« Major Butt je bil na Titanicu in je poslal tako živim zadnji pozdrav. Pri vajah rezervistov v Linču je telovadilo na dvorišču vojašnice tudi mnogo učiteljev, ki so bili poklicani k vojakom. Zadnjč so skakali čez neki kol, in neki rezervist-učitelj je zlezel nanj in obsedel. »No, kaj pa čakate?« je vpil kaprol. — »Na povišanje plač« je odgovoril učitelj. Svojo ženo je prodal v Peterevu kmet Ba-juš svojemu prijatelju v gostilni za 400 K. Ko je žena to zvedela, je šla v krčmo in je tam natepla najprej onega, ki jo je kupil, potem onega, ki jo je prodal, nazadnje pa je vzela tretjega pod roko in je z njim odšla iz občine neznano kam. Davčni upravitelj, ki se jako dobro razume na denar. Vodjo davčnega urada v Biali, davčnega upravitelja Solona, ki je bil pred kratkim premeščen v Kresno, so sedaj aretirali. Preiskava je namreč dognala, da se je Solon preveč zanimal za denar davkoplačevalcev in poneveril velike vsote denarja. Krvavo dejanje nervoznega. 301etni sluga nemške tehnike v Brnu, Ivan Schmitt je prišel v četrtek v Modritz k svoji ženi, ki ga je zapustila vsled njegove nervoznosti in pričel brez vsakegja povoda streljati na njo. Ženo so smrtnonevarno ranjeno odpeljali v bolnišnico. Schmitt je nato izvršil samomor. Pognal si je krogljo v glavo in obležal na mestu mrtev. Veliki kavalerijski inanervi se bodo vršili letos v Galiciji; pri tej priliki se bo skušalo pred vsem spraviti vse konjeniške oddelke takoj na oddaljeno mesto, ter se bodo delali poskusi, kako je mogoče preprečiti kavaleriji njen pohod. Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri spored prve vrste. Senzacijska detektivska drama »Ženski detektiv« je najboljša vseh dosedaj ka-zanih kriminalnih dram. Za smeh skrbe 3 izvrstne slike z Mayarjem, Fricem in Maks Lindner-jem. Naj si vsak ogleda ta spored. V torek »Tuj ptič«, drama z Asto Nielsen. — Pripravlja se olimpijske igre v Stockholmu. Loterijske številke. Gradec: 90, 38, 19, 54, 9. — Trst: 41, 61, 66, 86, 53. Trst. Socialni demokratje s samokresi. Preteklo nedeljo so napadli slovenski socialni demokratje — bilo jih je olcolo 20 — domov proti Trstu vračajočo se slovensko družbo, obstoječo iz treh gospodov in dveh gospodičen. Najprvo — ko so družbo srečali — so začeli kričati in psovati s »ščavi«, potem pa je počil samokres. K sreči ni bil zadet nobeden. Edino le strelu se imamo zahvaliti, da se ni zgodilo ničesar hudega. Kajti, ko je počil samokres, je bila na licu mesta že policija, ki je slišavši strel, takoj pritekla. Bilo je aretiranih 15 socialnih demokratov. drugi so pa pobegnili. — Se bo morda v socialistični družbi tudi tako godilo? Da so socialni demokratje taki, to je kriva vse slaba vzgoja. Socialist ne sme nobenemu kaj hudega storiti — vsaj nerotšildom ne. Ako nastopa ostro proti organizirani tolpi ljudi, ki se valjajo v zlatu in zasmehujejo trpine, stori prav, če vzdigne desnico proti njim. Ampak proti revežem socialist vendar ne sme streljati. In to tem manj, če nič ne zakrive razen tega, da se poslužujejo slovenskega jezika. Nam je hudo, da se nahajajo socialni demokratje v taki nevednosti iu so prepojeni z velikanskim sovraštvom do vseh, ki ne mislijo tako kakor oni. Neorganizirane delavce N. D. O. — ne zastopa. Danes, 2. avgusta, je prišel v urad N. D. O. slovenski zidar se pritoževat proti postopanju socijalnih demokratov. Dejal je, da so socijalni demokiati metali nanj malto, zlivali cele škafe vode, da so ga hoteli vreči čez stopnice doli. Ko se ga je v uradu N. D. O. vprašalo, ako je organiziran, je dejal, da ni organiziran nikjer, a da vseeno naproša, da ukrene N. D. O. potrebno, da se dotične socialne demokrate kaznuje. A v uradu N. D. O. je dobil posten odgovor, ki se glasi: »Ako niste nikjer organizirani, ste zapreka delavstva in organizirani delavci občutijo, da je neorganizirano delavstvo ono zlo. ki povzroča delavstvu obupno življenje. Zato pa proti neorganiziranim tako postopajo. Ako bi bil vi organiziran, bi N. D. O. že nastopila za vas odločno, tako pa. ker niste organiziran, ne moremo storiti za vas ničesar. Saj N. D. O. vendar ni zato, da bi branila oviro in zapreko pri delavskem napredku. Stremimo po tem. da se organizira vse delavstvo, bodisi pri nas ali pa pri socijalnih demokratih. Da ste le organiziran, bodisi tu ali pa tam, pa je vse dobro. Izpolnite svojo dolžnost, potem vas branimo v vsakem oziru!« To naj si zapomni vsak delavec. Združene skupine »Narodne delavske organizacije« v Skednju prirede prihodnjo nedeljo. 11. avgusta veliko ljudsko veselico z godbo, petjem, plesom, srečolovom in šaljivo pošto. Na sporedu so tudi govori. Ta dan priredi N. D. O. v Trstu izlet v Škedenj z godbo in zastavo. Deputacija v imenu tržaškega slovenskega delavstva na c. kr. namestništvu v Trstu. Danes, 2. avgusta so intervenirali pri namestni-škem vicepresidentu grofu Atemsu v zadevi delavstva tovarne »Linoleum«: predsednik N.D. O. dr. Kisovec, strokovni tajnik Brandner. icr delavca Škulni in Laboda. Grof Atcms je de-putacijo zelo prijazno sprejel ter se z njo raz-govarjal riad pol ure. Posebno ga je zanimal delovni red tovarne »Linoleum«, v katerem se nahajajo obrtnemu zakonu nasprotujoče določbe. Obljubil je, da ukrene potrebno, da se v tovarni »Linoleum« napravi red in mir. V nedeljo 4. avgusta popoldne se vrši šentjakobski semenj. Čisti dobiček je namenjen Ciril Metodovi družbi. Slovenci, izpolnite svojo dolžnost napram družbi, ki je za naš -ubogi slovenski narod velikanskega pomena. Ciril Metodova družba vrši kulturno nalogo. Pri ustanavljanju šol, pa je treba denarja. Zato vsi ua to prireditev! Narodno socijalna mladina v Trstu. V nedeljo, 4. avgusta ob 11. dopoldne važen sestanek v prostorih konzumnega društva »Jadran* pri Sv. Jakobu v Trstu. Dnevni red: »Naše čar« sopisje«. Z ozirom na važnost predmeta pričakujemo obilne udeležbe. Vsak naj med prijatelji agitira, da nas pride čiinveč skupaj. Hočemo, da je vsak mladenič, vsaka mladenka o tem predmetu natančno poučen. Torej, agitirajte vsi! Odbor. DRUŠTVA. Sokolska župa Ljubljana I. vabi svoje člane, da se v kar največjem številu udeleže župnega zleta S. Z. Ljubljana v Šiški dne 4. t. m. Zbirališče župne deputacije je ob tričetrt na dve pred »Nar. domom«. Sokol I. vabi svoje člane k udeležitvi veselice Moščanskega odseka dne 4. t. m. Zbirališče ob pol 4. uri popoldne na trgu Tabor. Bratje, pridite vsi v kroju! Na zdar! I. Ustanovni shod Narodno-socialne Zvez« se vrši v pondeljek zvečer v areni Narodnega Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska fvornica Tribuč & Komp., Ljubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 29G. Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. doma ob pol 8. uri. Na shodu bodeta govorila med drugimi tudi češka poslanca Fr. Buriva! in V. Choc. Sokoli-jezdeci se zbirajo za zlet v Šiško točno ob 1. popoldne na dirkališču pod Tivoli. Danes, v nedeljo tedaj, ob 4. uri popoldne prispo dragi nam bratje iz zlate Prage v belo Ljubljano. Kdor more. naj se potrudi pozdraviti drage goste na postaji ali pa zvečer ob 7. uri na vrtu Narodnega doma, kjer se vrši gostom na čast prijateljski večer. Nar. soc. iz-obr. dr. »Bratstvo« uprizori ob tej priliki enodejanko »Raztresenca«. Svira godbeni odsek »Bratstva«. Na svidenje! Pevske slavnosti na Proseku dne 8. septembra povodom 251etnice pevskega društva »Hajdrih«, se vdeleži pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane korporativno z društveno zastavo. Posredovalnica »Društva slov. trg, potnikov v Ljubljani išče tri potnike manufakturne, enega čevljarske in enega galanterijske stroke, spretne, solidne in dobro uvedene, za Planinske dežele in Primorsko. Interesentje naj se blagovolijo obrniti na imenovano društvo, s Povratno znamko za odgovor, nakar se jim naznanijo naslovi. Odbor. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo opozarja in vabi vse prijatelje društva na svojo društveno veselico, katera se vrši danes, (nedelja 4. avgusta) ob 4. uri popoldne na lepem senčnatem vrtu restavracije »Novi svet« na Murije Terezije cesti. Vstopnina je malenkostna, 40 vin. od osebe. Zabave bo pa dovolj. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Iz Logatca. Petindvajsetletnica logaške moške podružnice Ciril-Metodove družbe, ki se vrši dne 4. avgusta t. 1. in pri kateri sodeluje slavno pevsko društvo »Slavec« in godba c. kr. pešpolka št. 47 iz Gorice, se vrši pri vsakem vremenu, ker je prvomestnica ženske podružnice gospa Josipina Mazi prepustila odboru za slučaj neugodnega vremena v svojem hotelu yse gostilniške prostore na razpolago. Slavnostni govor je prevzel iz posebne prijaznosti blagajnik osrednjega odbora gospod c. kr. notar Aleksander Hudovernik. Brezdvomno bode povišala slavnost tudi okolnost, da položi odbor slavnostnega dne popoldan ob 3. uri na Dol. logaškem pokopališču na groba do sedaj zamrlih podružničnih ustanoviteljev in prvo-mestnikov g. Adolfa Ribnikarja in Tomo Tol-lazzija vence, pevsko društvo »Slavec« pa zapoje pri tem par nagrobnic. Proces proti atentatorju komisarja Čuvaja. Peti dan razprave. * Zasliševanje glavnih obtožencev je končano. Sedaj so prišli oni na vrsto, ki so vedeli za Jukičevo nakano, a stvari niso hoteli javiti policiji. Vladimir Badalič, trgovski akademik, je izjavil, da so Jukičeve nazore o kornisarijatu odobravali vsi, ker nihče ni zadovoljen z razmerami na Hrvaškem. Prizna tudi, da se je z drugimi dijaki udeležil zadnjega izleta v Bclgrad, kar pa ni ničesar nepostavnega. Bastajič, ki je rodom iz Srbije, je dal Jukiču bombo, katero je pa Badalič na povratku čez Savo vrgel v vodo. Na vprašanje državnega pravdnika, zakaj stvari ni takoj prijavil policiji, je Badalič odgovoril, da je storil svojo dolžnost, nasprotno pa ni storila svoje dolžnosti policija, ki je že 14 'dni poprej vedela, da bo Jukič izvršil atentat, a tega ni hotela preprečiti. Kar se tiče zapisnika, priča odločno izpove, da je njegova izpoved falziticirana. Drž. pravdnik: Ali se je pri izletu res klicalo: Živeli Hrvatje, doli z Avstrijo! s Badaiič: To ni res, vem pa, da se je pri iz-' letu svirala avstrijska cesarska himna in da jj® bila v neki dvorani slika cesarja in kralja Trana Josipa okrašena s cvetjem. Drž. pravdnik: Ali se je res govorilo, da morajo Hrvaška, Bosna, Dalmacija, Istra slovenske dežele združiti s Srbijo in da bo a,J te nove države srbski prestolonaslednik ■cksander? (Smeh med občinstvom.) Ali se je es govorilo, da ima sedaj Srbija boljše to-P°ve kakor Avstrija, in da bo zaradi teg-a lahko "Vstrijeem vzela Bosno? Ali se je res govo-ri*o. da bo Avstrija morala za slučaj vojne postaviti na rusko rnejo pol milijona, na italijansko mejo pa tudi pol milijona vojakov in da bo vsled tega Srbom lahko poraziti avstrijsko vojsko. Ali je res, da je bivši vojni minister in general Živkovič rekel v oficirskem domu: Jaz ne pušim in ne pijem, samo da doživim čas, ko oom lahko streljal na Avstrijo. “ vern in ničesar nisem čuk le pSKTff je dr. Biidisavljevič izjavil, da bo ■,'EtfS' Tafnu -er ie ltak nedolžnost njegovega khjenta več ka!kor evidentna. !-V* deveti obtoženec je bil zaslišan -Oletm Dušan Narančič, rodom Srb iz Nevc- i\jl1Je Y,.HersceK°vini, eksternist na realki Pri krt™£“• S,anova' in «“>» t« ie ki Ivo, da je bil le-ta obtožen. SfVi!iC’ da, se,ni nikdar družil z Jukičem, mS t i s.tatTa,a ^upaj. ker je on redno kas-Befgiad do™ov. Udeležil se je tudi izleta v f!rebe2: Kalcšno dostojanstvo pa ste vi imeli v stenjevački republiki. Narančič: Jukič me je imenoval za ministra zunanjih poslov. nanjihrpoPsk^?g: ^ faVn° M OTiU‘Stru ZU" Narančič: Ker sem bil vedno še zunaj, ko je on prihajal domov. Nato je bil kot deseti obtoženec zaslišan 221etni Vatroslav Dolenec, doma iz Hrašča, učiteljski pripravnik IV. letnika. Dolenec je izpovedal, da so ga v preiskavi neprestano mučili in da mu je preiskovalni sodnik rekel: Ako ne boste govorili, bom napisal dve tri besede, ki bodo vas stale življenje. (Velika senzacija.) Kot 11. obtoženec je bil zaslišan 211etni Josip Šarinič, doma iz Poreča, učiteljski pripravnik. Izjavil je, da je obtožnico razumel samo toliko, da ni kriv. Kot zadnji obtoženec je bil zaslišan 191etni Stjepan Galogaža, rodom Srb iz Topuskega, šestošoiec v gimnaziji. Izpovedal ni ničesar drugega, kot to, da mu je Jukič nekoč rekel, da bo izvršil atentat na Čuvaja na Telovo. Šesti dan razprave. ,tf. i • J".' 'v** ► Zaslišanje prič. Včeraj se je pričelo zasliševanje prič. Kot prvi svedok je bil zaslišan policijski agent Anton Fučkar, katerega je Jukič na svojem begu težko umil. Svedok je opisoval dogodek, kako je zasledoval Jukiča in kako je le-ta ustrelil nanj. Krogija iz Jakičevega revolverja mu še zdaj tiči v telesu. Zahteva 2000 kron odškodnine. Priča Ulrik Donadini, dijak 8. razreda realne gimnazije, je izpovedal, da mu je nekoč Jukič rekel, da bi bilo treba Čuvaju poslati pismo, v katerem bi bile neke vrste Hofrichter-jeve pilule. Med zaslišanjem Donadinijevem je vstal Neidhardt in zaklical: »Vsaj ta več ve o Jukiču kakor mi, a on je prost, mi smo pa obtoženi.« Nato sta bila zaslišana kot priči Jožef Brkič in Teodor Huber. Huber je izjavil, da je smatral Jukiča za zelo poštenega, a zelo eksaltiranega človeka. Nekoč mu je Jukič rekel, da v dveh dneh lahko napravi človeka, da postane nor. Svedok Ivan Radič je izpovedal, da je poznal Jukiča že v Sarajevu. Zdel se mu je abnormalen že zategadelj, ker je nekoč rekel, da bo Narančiča ubil, ker mu hoče vzeti njegovo Milico v Stenjevcu. Predsednik: »Pa to je vendar nekaj narav nega v tem vendar ni nič abnormalnega« (Smeh.) ' Radič je nato pripovedoval, da so ga v zaporu silno mučili in da mu niti hrane niso privoščili. V 24 urah, ko je bil v preiskavi, ni dobil drugega kakor malo skledico graha. lirane, ki so mu jo dnevno pošiljali z doma, pa sploh ni dobival. »z Nat° s^a ^a zaslišana dijaka Vladimir Vrkljan m Peter Dimic, ki nista izpovedala ničesar posebnega. Med zaslišanjem Dimičevem se je dvignil obtoženec Šarinič ter zaklical: »Ti so vse vedeli, a največ je vedela policija, toda samo nas so zaprli in obtožili; meni se zdi, da hoče nekdo iz tega procesa izvleči masten političen profit.« Drž. pravdnik: Prosim, g. predsednik, da zabranite takšne opazke. Zagovornik dr. Popovič: »Kaj pa je rekel? Kdo pa je ta nekdo? Čemu se neki razburjate?« Drž. pravdnik je nato v veliki zadregi umolknil. Priča Žuleh in čuvajev šofer Martinčič nista došla k obravnavi. Zato so njihove izpovedbe samo prečitali. Nato je predsednik odredil odmor. Po odmoru so se čitali spisi. Izmed teli spisov je zanimiva samo izpoved Čuvajeva. Čuvaj je izjavil, da je slišal samo strel, ni pa vedel, zakaj gre. Ob koncu ulice je videl stati gručo mladih ljudi, katere je pozval, naj atentatorja zasledujejo. Nihče izmed ljudi pa se ni ganil in mirno so pustili, da je atentator utekel. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. SLOVENSKI UMETNIKI NA RAZSTAVI V BELGRADU. Bclgrad, 3. avgusta. Predsedstvo narodne skupščine je nakazalo 15.340 dinarjev za nakup slik na IV. jugoslovanski umetniški razstavi. Izmed slovenskih umotvorov so bile nakupljene te-le slike: Iv. Vavpotič »V vasi«, H. Gerbič »Grad«, Peter Zrni tek »Pod bukvo« in M. Jama »Mlin«. Mestna občina je kupila te-le slovenske umotvore: Iv. Grohar »Jesenski gozd«, M. Jama »Steiu na Donavi« in R. Jakopič »Eva«. BOJ ZA PREDSEDNIKA V AMERIŠKI UNIJI. VVashington, 3. avgusta. Predsednik Združenih držav I aft je izjavil, da bo njegovo geslo v predstoječi volilni borbi za predsedniško mesto čuvanje ustave in vzdrževanje dosedanjih državnih odredb. Povdarjal je tudi, da bo deloval na reguliranju trustov in ostro nastopil proti postopanju demokratske stranke v vprašanju mornariškega programa, po katerem bi se imeli zgraditi vsako leto dve vojni ladiji. GLASOVI O GRŠKO-BOLGARSKI ZVEZI. London, 3. avgusta. »Times« prinaša vest, da v londonskih diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da obstoji med Bolgarsko in Srbijo na eni in med Bolgarsko in Grško na drugi strani neka vrsta definitivnega sporazuma. Z drugih virov se zopet poroča, da so odnošaji med Bolgarsko in Grško zelo dobri, toda o kaki posebni zvezi ni govora. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Zahvala. Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka, strica, gospoda Zmagoslava Starina črkostavca se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje. Posebej se zahvaljujemo gosp. Jeloč-niku za skrb in trud, gg. stanovskim tovarišem in upravnemu odboru »Učit. tiskarne" za obilno spremstvo ob pogrebu dragega rajnika, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev. K sklepu še vsem drugim udeležencem ob pogrebu našo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 1. avgusta 1912. Žalujoči ostali. Mali oglasi. Št. 25456 Razglas. Za mestno občino ljubljansko odrejena pasja kontumacija se z današnjim dnem razveliavlja. Mestni magistrat ljubljanski, dnč 2. avgusta 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar, I. r. Na prodaj je prav po ceni sledeče: 1 čislo nov eleganten gugalnik za vsako osebo, štedilnik za na plin kuhati in kopalna bana. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 520-3 Enodružinska hiša z velikim vrtom tik Ljubljane se odda takoj v najem. Naslov pove »Prva anončna pisarna«. 526—1 Pritlična hiša v Sp. Šiški s 4 stanovanji in vrtom se proda. Natančneje v »Prvi anon-čni pisarni«. 525—1 ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjama 250 M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne »UNION*. Mitaiz Stampilje vaeh vrst za urade, «tni-štva, trgovce itd. Anton Čeme graver In IzdetovatclJ kavčukovih fitampluj. Ljubljana, stari tri tt. m. Ceniki firanko. Kavarna,Central*. Danes in vsak dan vso noč KONCERT nanovo došlega dunajskega dam-> skega elitnega orkestra. Z velespoštovanjem 4 Stetan Miholič, kavarnar. f „ 672 — kar je pokril. Napadalci so besneli; trije so zopet obležali mrtvi, popolnoma zmečkani, dva sta imela polomljena rebra in ude. Sekire so začele leteti proti odprtini, kamenje, krepeljci, vsak je vrgel, kar mu je prišlo pod roko. Nihče si pa ni upal k vratom. Scas in Ocgetonville sta divjala togote. Vedela sta, da jim preganjanca gotovo uideta, če odnehajo. Treba je bilo priti v hišo, naj velja kar hoče. Pograbila sta sama vsak ogromno sekiro in se zapodila k vratom. Z ovnom popolnoma predrta vrata so padla na cesto. Sedaj je priskočilo še par pogumnejših na pomoč. Vrata so bila odstranjena, pa za njimi se je pokazala trdna barikada. Preosta-ialo ni ničesar druzega, nego izvleči omare in kar se je nahajalo za njimi. Z okna so padale železne pručice, stolice, železo, kamenje, sekire, kar so jim nametali od spodaj in kar sta branilca našla pri roki v dvorani. Ni bilo varno stati v dosegu lučajev, zakaj oba sta izborno zadevala. Sedaj se je prijel spodaj ta za glavo, drugi za ramo, tretjemu je presekalo roko in odbilo prst. Vsi so se zato umaknili od hiše in Octjue-tonville je zahteval vrvi. I ako bi najlažje izvlekli iz veže ovire. — Napad je odbit, je dejal Passavant, videč. da so odnehali. — Ne verjamem, je menil Tannegny in pokazal na kopico vojakov, ki so se pripravljali, da stečejo k vhodu in navežejo omaro. V tem hipu je stopil Passavant na okno. Bil je bled od napora in ves poten. Oči so se mu bliskale. Oblegalci so vzprejeli njegovo prikazen z glasnim vpitjem. Priletelo je par ka- — 669 ~ podlegla, tako malenkostna, da ni vredno, govoriti o njej. Seveda izkazati se morava!... Če bi govoril kdo drugi in ne plemič Passavant te besede, bi se zdele puhlo bahaštvo. Pa Hardy je govoril tako premišljeno in s tako sigurnostjo, da tnu je kapitan začuden in navdušen stisnil roko. Potegnil je meč in kriknil:! — Naprej! Z vami bi se ne ustrašil celega pekla vragov. Če padem, mi bo le v čast, da sem padel ob strani tako vrlega prijatelja in tovariša. — Glejte, ga je prekinil plemič, kako ogromno bruno vlečejo. Kaj bodo ž njim? — Ah, dušo pasje, vrata mi razkoljejo, je kriknil Tannegny, ne z malim strahom za lepo rezljane vrata. Pokažem jim, tolovajem! Tato draga vrata! Osem mož je spodaj neslo dolgo bruno, zagugalo je in je zadrevilo z vso silo proti vratom. Nato drugič, tretjič, četrtič. Zastavljena vrata se niso podala. Udarci so zvonko odmevali po ulici in pri vsakem zaletu brunai se je vsa hiša stresla. Pred vrati se je gnetla vsa množica napadalcev in spremljala vsak udrili po hrastovih vratih z navdušenim kričanjem. Pri opazovanju tega početja je padla Tannegnyju dobra misel v glavo. — Malo jih morava obdariti od zgoraj dol, je dejal obrnivši se k Passavantu. Kotel vrelega olja bi jim dobro storil: — Hm, predno ga skuhava bodo že davno v hiši; vaš svet ni na mestu kapitan. Pač pa mi naglo prinesite dve silni sekiri. To okno morava podreti. ^ maturami*!#:, jp* F M-. : Hiša Saiut-Pol. 141 Pridobivajte novih naročnikov! Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. la ia 3 O. Bračko Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12 priporoča prave fine francoske parfume, bogato zalogo rokavic In vse v to stroko spadajoče predmete v najflnejšl kakovosti. Vnanja naročila točno in solidno. £•*" 4~ t st st t Tvrdka Bilina & Kasch nasl. P^P0^3 sv?j° veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, MfS -.1^ __ ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, 11 0©T Lkakor t«di vse kirurgične potrebščine kline pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženjc vseh i • Ui:«*.« ..1 Cvrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna LjUDlJaria, /LluOVSKa Ul. Din solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134 JULIJA ŠTOR Ljubljana Prešernova ulica fea*. i. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennl8 in pristnih goissersklh gorskih tevUev. Elegantna In jako skrbna izvršitev po vseh cenah. »Angleško sklad O. Bernatovič, Ljubljana, naznanja okasijsko poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, tet voletne damske tekcije z globoko reduciranimi cenami. kori- fl| J „ ,r i, p,,,—mi m. — i n ■■ i i .im . ..... i...——. ...... immiii »'i .i. ■ i«.m ... — —■ '■ - ■■■ ■■—--——- ?fCa&naniio. . Sfau. obczne>tx>n vt^udno naznanjam, da eem aooj tonat na cRimčJU ceoti e>t. n oy netila tez da iom imela aoojo tzaovino s holesi in izposojevalnico hoies od datuo \uxvtci oamo wa • : Cesti st, lij. (ptl „©iowm bvefcuM). JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta, h SEVER, Krakovski nasip. \ PICHLER, Kongresni trg. \K OEŠARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČlO, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. SENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel.preLpri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. V®: SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENlCNIK, Židovska ulicaJ " KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. po O viri- izvod: WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Peha cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Peha cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta, LIKAR, Glince. STRKOVlO, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. * <8zMpozocaxn z>e stavnenvu obcizvztvu za cen j ena -namočila tez t?eiezizn z o C 21 nnrm—i O) Prihod vlakov v Ljubljano iz: Dunaju . . . 12*22 3*2® 4*22 5*22 9.J6 12-« 5.21 8-22 5*#i Trsta .... 12*22 4*22 9.w ll-*1 2-81 6-2i 9*22 11*55 Trbiža .... 7.23 9.51 n-14 4.20 7.00 8-22 11222 Kamnika . . . 6.« U-00 2-41 6-22 1018® Rudolfovega . 8.5» g.0° 9-22 Kočevja . . . g.M 3.OO 9-22 Vrhnike . . . 0.88 10*88 •J. 23 • BntovJak. Voai ob Dode^ah h* praznikih. Odliod vlakov iz Ljubljane proti: Dunaju . . . 12*22 12-22 4.3» ^.so ll-2® 8.n 6-222 9-L 10222 Trstu .... ’ 3’** B-12 6-®» 10-°» ^.ot 5.41 8-2; Trbižu .... f5,<7 (J.52 9°* ll*80 3*2 6-222 10-“ Kamniku. . . j.27 11*M 3.12 7‘22 11*22 Rudolfovem, . y.82 1*31 7*21 Kočevju . . . 7,82 1*31 7*22 Vrhniki . . • 'J.SS l.ts 8*21 DAN se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. r- 670 — c Okno, skozi katero sta prijatelja opazovala napadanje, se je nahajalo ravno nad hišnimi vrati. Tannegny je stekel po sekire. Vzela sta vsak eno in začela udrihati po podbojih. Spodaj je bobnelo bruno proti vratom. Zgoraj so padali udarci sekir. Udrihala sta z .vsemi močmi in ni preteklo deset minut, ko se Je celo okno z omrežjem vred odločilo od zidu in padlo z velikim hrupom na ulico. — Tako drago okno, je vzdihnil Tanne-gny in si obrisal potne srage. — Pomirite se prijatelj, se je posmejal plemič, glavni račun napraviva, ko bo hiša podrta! Ko sta izbila okno, sc je pokazala v zidu .velika odprtina. Par krepkih udrihov s sekirama jo je še povečalo. Napadalci so sprejeli padajoče okno s kletvicami in za hip prestali z obleganjem, nevedoči, kaj naj ta pozdrav pomeni. Vzdigovali so nosove v zrak in pričakovali, kaj pride za oknom. Njih radovednost Je bila skoro utešena. V zijajoči odprtini se je pokazala težka omara, ki je popolnoma izpolnjevala izbito okno. — Glej jih norce, je kriknil nekdo, sedaj Si zopet mašita luknjo! — Na vrata! je zakričal Ocquctonville irt takoj Je zopet zagrmel nov sunek z brunom. Zgoraj pa sta čakala plemič in kapitan; Ugodne prilike. Možje, ki so udrihali po vratih' Z ovnom na roko, so morali za vsak nov napad vzeti precejšen zalet. Odmaknili so se lodi sedaj in se zaleteli... 1 •— Pozori je vzkliknil Passavant« < ss» Nared! Je odgovoril Tannegnyv 671 Hiša’se "je stresla pod novim Udrihom. Po ulici je zabobnelo. V tistem hipu sta se uprla kapitan in plemič v omaro, postavljeno v od-prtino in jo sunila na cesto. i Tresknilo je med divjim vzklikom. Pas-savant se je nagnil in pogledal. ^ — Pet, je dejal, ko so spodaj privzdignili omaro in izvlekli rm tv e in ranjene. — Uničenih? je vprašal Tannegny, izven boja? L zmečkanih, stisnjenih, pobitih, drugih pet se pa zvija ob zidu kakor Shste. Nadaljujva. , Spodaj so odnašali pet ubiti a med prekh-njevanjem in žuganjem. Xsivf?.se °dmaknili .vrat. Debelo bruno je ležalo zapuščeno tleli. Polomljeni so se tuleče vlekli v stran. Zdelo se je, da ni nikogar vec volja nadaljevati. Occiuetonville je besnel. , — Naprej smrt božja, je kričal. I ograbite bruno! Ah hudiči, bojite se. psi prokleti. Kdo SC UZopet je vzdignilo dvanajst mož ovna irt ga zadegalo proti vratom. Bruno je prodrlo ul napadalci so radostno zatulili. . — Hura! Sem s sekirami! S tolkači! Razbijte še drugo vratnico! , * . Podžgani po uspehu so pritekli m jelo je. 'deževati udarcev. ,Vratd so bila skoro ulom- ljCnaV tem hipu se le zabasala^ odprtina z nečim svetlim in velika glava grde spake je molila Jezik na ulico. Bila je lepa,, okovana skrinja, namenjena, da sledi omari. Ljudje so ks zapazili. Pa predno so se mogli umakmti, Jel priletel težki naboj in pokopal pod sabo vse, „Dan“ Pan“ Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik, je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vlnajev, s pošto mesečno le K 1‘70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. DCiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učitelj-jklm društvom in vsem -v. Okraj, učiteljskim knjlž- \ je nlcam m po vsebini In opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojakL Elegantn o vezana knjiga fne 8 K, — broliraiui K 60 vIbl, • poitntod xx 26 vlntuiev več. m Naroča se v UStelJsld ttokami v LjubljanL