Štev. 36.
V Ljubljani, 4. septembra 1908.
XLVIII. leto.
1		
■	«m /■tSy	
		
	i	
	■'¡fl'	
	.y j .i ||	
		
		
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
V Gorico!
Zopet se je približal praznik učiteljstva, ki je združeno v „Zavezi avstr. jugoslov. učiteljskih društev". Letos gremo v Gorico, kjer nas tamošnji rojaki, tovariši in tovarišice pričakujejo z odprtimi rokami, z ljubečimi srci. Pripravljalni odbor je neumorno na delu, da nam bo v onih dneh prijetno bivanje v solnčni Gorici.
Letošnja glavna skupščina „Zaveze" obeta biti prav zanimiva. Vodstvo „Zaveze" je skrbelo, da bomo razpravljali o vprašanjih, ki so v sedanjih hudih in viharnih časih za učiteljstvo aktualnega pomena.
V sedanjih hudih in viharnih časih! Da! Še nikoli ni besneči srd naših sovražnikov udarjal s tako vehemenco, s toliko brezobzirnostjo, fpa tudi s toliko predrznostjo in oholostjo ob naše vrste, hoteč jih razbiti in oslabšati našo moč. To besnenje gotovih ljudi in časopisov proti učitelj-stvu je edino svoje vrste v vsi naši kulturni zgodovini. Poznejši rodovi se bodo z začudenjem izpraševali, kako je bilo v današnjem prosvetljenem veku mogoče, da so najhujši udarci rodnih bratov in tovarišev padali na najzvestejše in najpožrtvoval-nejše delavce na kulturnem polju, hoteč jih spraviti ne samo ob čast in ugled, ampak celoobkruh!
Zanimivo bo letošnje glavno zborovanje tudi zategadelj, ker bo pokazalo, kako možato, kako jeklenoznačajno je naše učiteljstvo, ki ustvarja samosvojo organizacijo. Začrtalo si je svojo pot, ki ga vodi naravnost do smotrov. Ne
lepe besede, pa tudi ne grožnje in ne sirovo preganjanje, ne uničevanje učiteljskih eksistenc — nič ne premakne v „Zavezi" združenega učiteljstva s te poti, ki jo je spoznalo za pravo. Naj buči vihar okrog nas, naj pade še toliko eksistenc v globoko žrelo krščanske ljubezni, naj zapuste omahljivci in plaš-ljivci naše vrste — mi gremo naprej v nadi, da se prejalislej uresničijo naši nazori, naše ideje, da tudi po naši zemlji zašije solnce svobode in zatemni krvavi blesk tiranstva in reakcije! Nasilno in sirovo početje naših nasprotnikov nam je že samo porok, da se bodo končali in ubili prej, nego se nam zdi.
Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica v Gorico! Odpadniki in izdajice naj gredo, kamor hočejo!
Spoznajmo se, združimo se, ljubimo se! Zatorej: Na veselo snidenje v Gorici!
Podirajoča se stavba,

Spoštovanje gine, ker oni, ki najbolj potrebujejo spoštovanja za svoj stan, si najmanj prizadevajo, da bi ga zaslužili.
W agner.
Gotovo ni bolj neprijetnega trenutka v življenju človeka, kakor je oni mračni dan, ki prinese prvo razočaranje ter odkrije oči, da spoznamo in razvidinm: oni, ki so veliki in dostojni, oni, ki vodijo in vladajo narod, so sami polni napak in pomot ter niti sami sebi niso mogli ohraniti primernega spoštovanja.
V odgoji mladine pa ga tudi ni groz-nejšega trenutka kakor je ta, ki odvzame mladini spoštovanje do učitelja, odgojevalca in
*) Priporočamo „Slovencu", naj ponatisne ta članek !	U r e d n.
voditeljev, zakaj tedaj se nam v resnici dozdeva, da je naše delo podobno podirajoči se stavbi, ki brez temelja in krepke podlage ne more dolgo obstati.
Gorje! Ljudje se sicer pritožujejo naokrog, da spoštovanje gine, veljava se manjša, da zaslužene časti ni moči opaziti več, zakaj sedaj se svet kot preziralec in cinik roga vsemu, kar je čednostnega ter prezira zasluge teh ali onih posameznikov. Gorje, ponavljajo ljudje, da sedaj niti veljava in niti delo učiteljev niti žrtve in ljubezen staršev ne dobe zasluženega priznanja in spoštovanja, zakaj tudi otroci so prišli vse prezgodaj do razočaranja ter le prekmalu spoznajo človeške hibe.
Podira se orjaška stavbi! Težavno je dobro vzgojevati otroke in zbujati plemenita čuvstva v prsih, ako za to ni močne in vztrajne podlage, časti in spoštovanja do tega vsega, kar je vzvišeno in plemenito, do onih, ki vodijo druge v življenju in jih uče živeti! Ni pa gotovo bolj zoprnega trenutka v življenju iiego je oni, ko se maska odkrije ter nam gola istinitost, polna napak in krhkosti, stopi pred oči! . . .
Kdo izmed nas že ni začutil bridkih solz pod trepalnico takrat, ko se je prepričal, da oni, ki so veliki in učeni, niso brez greha in napak?! Komu izmed nas se niso trgale nekake strune v prsih takrat, ko nam je izkušnja dejala, da so bili oni, ki smo jih spoštovali, polni napak, in oni, ki smo jih ljubili, so imeli madeže na jasnih čelih ? . ,.
„Istinitost čaka na vsakem klinu življenja," pravi Slovacki, „toda mi — odgoje-valci, varuhi, učitelji in voditelji — se moramo neprestano brigati za to, da s svojim življenjem ne kazimo vere mladih duš ter s svojimi deli ne ovržemo raz sebe tega sijaja, ki nas z njim krase ljubeča srca mladine."
Preveč imamo sovražnikov — čuvati in braniti se moramo sami!
Mati mora prva čuvati nad seboj ter paziti malone na slehrno besedo^in na slehrno dejanje, da pred očmi svojih otrok nikdar ne stoji v mraku napak in vsakdanjih krivd, ki omadežujejo njeno življenje, zakaj ona provzroča
otrokom veliko krivico, ako pade prvo trnje razočaranja nanje iz življenja matere.
Ali mar pa tudi oče ni dolžan skrbeti za to, da ostane v očeh otrok kot v odsevu čiste in neskaljene slave, da si nihče ne bi drznil vreči kamen v otrokove prsi ter zaklicati: „Tvoj oče je omadeževan!"
A učitelj, učiteljica, odgojevalec in oni, ki vodijo otroška srca tako za seboj kakor žrjavi, ki lete v skupni verigi, kakor solnčni svit meče zlate žarke na zemljo, ali mar ne čutijo, s kakšno močjo časti in spoštovanja jih obkoljujejo otroci in koliko zamorejo doprinesti na podlagi te časti ?
Ali je kdo, ki bi lahkomiselno dovolil, da zaradi lastne krivde pade s piedestala ter si da strgati z jasnih oči globoko spoštovanje ?
Prvi trenutek zanosa in vsakdanje jeze že naredi iz idealov navadne ljudi, na kakršne naletimo povsod, že se spodkopuje stavba spoštovanja, otroci se že jamejo bati „zlega" gospoda, ali „zle" gospe, obenem pa izgube tudi češčenje do onih, ki se niso vzdržali na stališču idealov.
Večkrat prevzame strah in bojazen sedanjo družbo, ko malone na slehrnem koraku naleti na drzno oholost, oster cinizem, brutalno nevero ter vidi, kako nihče ne zna ohraniti v srcu primernega spoštovanja do najbližjih, najdražjih — do učiteljev!
Ali pa ne pomislijo vsi ti, najvišji, najbolj dostojni in oni, ki imajo največ vpliva, da oni sami razsevajo prvo zrno dvoma, zakaj tudi oni niso prosti človeških napak, tudi oni ne dajejo drugim najboljših zgledov.
„To, kar odlikuje človeka, ne počiva na stoličku, ne v imetju, ne v urada, ki ga zavzema, marveč v njem samem," pravi pisatelj „Preprostosti v življenju". Mogoče je stati na jako visoki stopnji, a biti obenem jako nizko. Mogoče je imeti jako veliko oblast, toda delovati samo v smeri, ki mu jo spodkopuje, mogoče je zahtevati dokaj za zasluge, toda zaslužiti si pri tem — jako malo.
LISTEK.
f Ljudevit Kranjec.
Prijatelju v spomin.
Zbogom, anima pia!
Ti nisi imel sovražnika na božjem svetu — med ljudmi, najmanj med tovariši. Najhujši sovražnik ti je bilo lastno telo, čigar mučenik si bil dolga leta in te je slednjič zmoglo. Padel je hrast, ki se nam je zdel v boljših letih neomajau.
Kje naj začnem, spomini!
Ko sem o kresu letos melanholično stopal po bolniškem parku v Ljubljani in se domislil i tebe in tvojega dopusta, sem se bridko nasmehnil : Hm, revmatizem! Treba, da bi se šla par tednov v Toplice zopet prekurovat v „Karlsbad". O sebi sem pa dejal: Kmalu pomoči pero dobrotua roka in napiše v „Tovarišu" nekrolog meni, ki nimam revmatizma in niti poštenega dopusta.
Usoda je ukrenila svojeglavno: moja sicer
šibka, a žilava narava, blaga pomoč gg. zdravnikov — prijateljev učiteljstva — in napredek medicine je spravil mene izpod Aeskulapovega okrilja, a ti, Ljudevite, si pri-hitel iskat pomoči k njegovim služabnikom in — ne našel...
Cesto naju je nehote združila usoda. Oba sva kmalu prestopila prag učiteljišča v Kopru. Stanovala vedno blizu skupaj, vasovala — o večeri mladostnih dni! — drug pri drugem, da ne zabim nikoli. Ti si prej obiskoval zgledno šolo v Idriji, potem realko in par letnikov pripravnice v Ljubljani. Od tam te je vabila sreča v obližje vedno ljubljenih Kosez, rojstne vasi pri Ilirski Bistrici. Ti moj Bog ! Okusil si grenki kruh podučiteljski, organi-stovski, ga popustil in krenil popolnit študije na pripravnico.
Vseh vzorov poln si dobil prvo in zadnjo službo — na Lozicah. v tistem prijaznem kotu vipavske doline, ki bi bil vreden najbolj romantičnega opisa izmed slovenskih krajev, ko bi ne razgrajala po njem tista strahovita burja. O Lozice, o starina, vzor rodoljuba in iskren
prijatelj Ljudevitov, Tone Žvanut, mi smo ostali, Kranjca našega ni več! Prijatelj podnanoški, ali prešteješ, kolikokrati sva se krepčala samo midva pod gostoljubno streho ložiške šole, kako neprisiljeno je tekel pogovor, kako so bežale ure in prihi.ela noč, da nisva vedela kdaj. On, naš gostitelj, naš prijatelj, ki je znal in umel ugladiti med nami marsikako nasprotje, počiva pri sv. Križu! — Konservativen sicer po vnanjosti je imel v prsih napredno srce, podpiral napredne liste, volil, kakor mu je velelo srce, in zastopal napredno idejo moško, odločno, prepričevalno. Zato je bil užaljen, če sem trdil časih, da diši njegov šol. okoliš po — cerkvenem kadilu.
„Nisem jaz kriv, verjemi."
Zares so se premenile politiške razmere v njegovi novi domovini ali njega niso premenile ; ostal je neomajan, zvest nazorom svoje mladosti, zvestejši kot malokdo nas obup-nežev.
Ali naj hvalim tvoje uspehe v šoli? — Ni treba. Nebroj pohvalnih dekretov priča dovolj glasno. Ali naj pojem slavo tvojemu pri-
jateljstvu ? — Čemu ? Venec nas je, nedogled-nega konca venec sošolcev, znancev, prijateljev, starejših od tebe za samega Abrahama, ki plakajo ob tvoji gomili : „Zapustil si nas mnogo prerano, dragi!" — Kaj naj še povem o tvojem življenju, ki je bilo tako čisto in lepo kot golobje? — Kranjec — zares Kranjec! so se čudili tovariši primorski na učiteljišču: nekoliko počasen, vedno na pravem mestu, postrežljiv, dobrodušen, šaljiv, nikdar brez pipe ali vržinke, dober pevec in družabnik, izvrsten vzgojitelj, skrben sin in brat, ki je iskreno ljubil svojo domovino.
Čemu ta panegirk?
Dež je prekinil silno sušo. Nebo se je odprlo in poslalo hladilne moči žejni zemlji. Vse je oživelo na novo. Kmetiču se je dvignilo srce, vrtnarju oživele strte nade, hribi so oze-leneli in doline: življenje se nam je vrnilo v naravo.
Tudi tebi se je vrnilo, a v izboljšani, v izpopoljeni posodi. Stri si življenja — trpljenja vezi, stri posodo telesa, ki ti je dolga leta provzročala samo boli. Sedaj zreš neoviran
Vsi pravijo, da je zgodoviua učiteljica življenja, ker daje zglede onih ljudi, ki so si zaslužili, da o njih piše zgodovina. Pomisliti pa vendar moramo, da tudi življenje slehrnega izmed nas sodi v zgodovino vseh onih, ki žive z nami, v dotiki, na katere vplivamo, ki jih sprovajamo ali jih vodimo. Torej mora biti to življenje odlična šola zgledov in nobenemu izmed nas, najsi bi stal še na najnižji stopnji, ni dovoljeno živeti tako, da bi omadeževal človeško veljavo, poniževal stališče očeta, matere učitelja in državljana.
Podira se stavba splošnega spoštovanja in časti, zakaj posamezniki sami razdirajo stene ter jemljejo proč opeko eno za drugo.
Ako torej duhovnik seje dvom in nevero s svojim življenjem, pa je to nekaka posledica slabega življenja, pridelek setve slabega zrnja, ki je padlo na dušo posameznika ter slično žveplenemu ognju požgalo v nji čast in vero v vrlino ljudi, a potem, že nekako sredi razvalin, dopustilo dvomu in cinizmu, da se je razkošatil.
Pogostoma pravijo:
„Sedaj vzgoja ne prinaša dobrega sadu, učitelji ne znajo vcepiti spoštovanja do vsega tega, kar je plemenito, kar je istina življenja."
Ali pa mar ne povejo pogostoma oni sami, da so uprav oni bili prvi sejalci nevere, ker so z grenkim pelinom razčaranja napajali mlade prsi onih, ki bi imeli iti na težavno in dolgotrajno setev?
Najbolj napačno je mnenje, da je mogoče otroke vzgojiti v čuvstvu, polnem časti in spoštovanja, pri tem pa samemu biti brez vere v človeško plemenitost in brez ljubezni do človeških dejanj, ki bi imela donašati dobro. Podira se stavba zaraditega, ker so že sami razvalina.
Vse eno je, kakšno je naše stališče, bodisi društveno, narodno, rodovinsko, ali smo že matere, sestre, očetje, možje, učitelji, duhovniki, učeni pisatelji; slehrni izmed nas mora biti vreden spoštovanja in časti, in tedaj nas bodo spoštovali celo oni, ki nemara sami sebi niso zmožni ohraniti spoštovanja.
Zahtevamo in želimo neprestano, naj bi bil učitelj nekak pravzor poštenega človeka, naj bi slično plamenici gorel od ognja navdušenosti in ljubezni; toda sami se pobrinemo na vso moč, da na tega učitelja nasujemo razča-rovanje, da mu zlomimo to močno vero, da oni, ki stoje višje, bi' imeli biti v resnici še večji!
Nahajajo se nekatere rastline, ki zahtevajo skrbnejšega negovanja in oskrbovanja. Dobe se nekatere cvetice, ki jim nikdar ne more škodovati ne mraz niti veter. Isto takšni so tudi marsikatero stališče in marsikateri opravki, ki ne smejo biti pohabljeni z lahko-misljenim obsojevanjem ali zlobno satiro, zakaj takrat trpi zaraditega dokaj duš, in rana pohabljencev se šele bolj poglobuje.
Pred otroci, pred preprostimi ljudmi torej ne smemo nikdar kritikovati javno učiteljskega ali roditeljskega delovanja. To je preveč nevarno ter slično igri z ostrino meča, ker se potem podere v duši vse preveč posameznostij. od onih stebrov, ki bi morali stati in nositi obok stavbe.
Zgodovina je učiteljica človeštva, naše društveno življenje pa mora biti učitelj, zgled in pravzor za mlajše pokoljenje.
Ni ga bolj otožnega trenutka v življenju otroka nego je oni, ki razdira vero ter z razočaranjem slično s požarjem požiga čast in spoštovanje do starejših. Eešimo svoj jutrišnji dan, da ne zaseje puščobe cinizma v mlada srca !
Podirajočo se stavbo vzajemnega spoštovanja ljudi za ljudi pa je treba rešiti, preden se popolnoma ne razpade v razvaline!
—ki—
Opozarjamo stare dolžnike, naj resno prično plačevati. Kdor ne poravna naročnine za tekoče leto in vsega starega dolga do 30. novembra t. 1., temn se nstavl list takoj, dolg pa se primernim potom izterja.
Krauzejeva osnova pedagogike.
Črtice. Priredil Janko Pola k.
Lansko leto sem se bavil mnogo s Krauzejevo osnovo pedagogike. Ker sem uverjen, da bo zanimala ta sosebno učiteljstvo, zaraditega sem mu jo priredil v obliki kratkih črtic. Te nudijo na malem prostoru to, česar je raztresenega v obilici modroslovnih in pedagoških del. Marsikdo bi se rad o osnovi pedagogike poučil natanko, a mu nedostaje v to časa, potrpežljivosti in del. In tem sem nameril sledeče črtice.
I.	<
V	vesolnosti razločujemo nasebne in na-nosne bitnosti. Nasebna bitnost je ona bitnost, iz katere so izšle vse nanosne bitnosti. Te hrepene neprestano, povrniti se v nasebno bitnost.
Iz čutno nam nedoumne bistvenosti nasebne bitnosti izvira čutno nam nedoumni na-nosni bistveni svet in pa čutno nam doumni snovni svet. Snov je čutno nam doumna. vidna oblika bistvenosti nasebne bitnosti splošno in pa bistvenosti nesnosnih bitnosti posebe. V zvezi snovi z bistvom tiči življenje snovi. In to tako z ozirom na snovnost celokupne bitnosti, kakor tudi z ozirom na snovnost posameznih bitnosti.
Bistvena bitnost ni vezana neločljivo na snovno bitnost. Saj kakor ji ni treba prevzeti vidne oblike, prav tako je ločljiva tudi njena zveza. In to ločitev imenujemo smrt snovne bitnosti. Z njo se povrne snovno posamezna bitnost v snovno celokupno bitnost. Povrnitev v bistvenost pa bi značila za snovno celokupno bitnost izgubo čutne doumnosti.
V	enoti bistvenosti celokupne bitnosti in bistvenosti posameznih bitnosti tiči vzrok hrepenenja teh po prvi. V nanosni samostojnosti bistvenosti posameznih bitnosti pa tiči vzrok hrepenenja, tvoriti enoto zase. V snovnem svetu se pojavlja to hrepenenje potom privlačnosti, ki se kaže v najrazličnejših oblikah.
II.
človeška duša je nanosno bistvena bitnost. Ona je del nasebne bitnosti. Njeno hrepenenje po združitvi z nasebno bitnostjo se javlja na dva načina. Prvi način se javlja v celokupnosti človeških duš, drugi pa se javlja v posameznosti človeške duše. V prvem načinu tiči zahteva po tvorjenju enote z nasebno bitnostjo, v drugem pa tiči hrepenenje dospeti do enote, ki si jo je ustvarila duševna zavednost.
človeško telo je snovno vidna oblika bistvenosti človeške duše. Kakor je nasebna bitnost nezavisna od svetovne snovne bitnosti, prav tako nezavisna je človeška duša od človeškega telesa. Res je, da sprejema ona potom telesa vednost o snovnem svetu in s to tudi pripomočke za svoj razvoj, res je pa tudi, da vpliva ona zaradi svojega razvoja potom telesa na snovni svet.
človeška duša v svojem početku ni osebnost. Osebnost postane ona šele s pomočje telesa. To jo pretvori v spoznavajočo, mislečo, čutečo in hotečo osebnost.
Ker je človeško telo vidna oblika duše, zaraditega vplivata drug na drugega. Vpliv telesa na dušo se javlja v zavednosti duše v snovnem svetu, vpliv duše na telo pa se javlja v delovanju telesa, provzročenega zaradi duševne zavednosti. Vprašanje, kje je sedež človeške duše, je torej brezpomembno. Duša je bistvena bitnost. Ona ne zavzame prostora kot takega. Telo je podoba vse duše. In vsa duša je v vsem telesu. Delovanje duše pa se javlja samo v najbolj razvitih delih telesa. In to so živci in možgani. Tu se srečavata neprestano telesni in duševni vpliv.
Ker je duševni vpliv zavisen predvsem od telesnega vpliva, zaraditega moramo proučiti najprej telesne pojave. O teh pa govori organsko prirodoznanstvo.
III.
Organsko prirodoznanstvo pa nam pove, da živi človeško telo rastlinsko in živalsko življenje. Prvo se javlja v hranitvi in množitvi, drugo pa se kaže v čutenju in delovanju, čutenje se budi po čutih. Delovanje vsakega čuta ima trojno pot. Prva se imenuje fizikalična, druga organska in tretja duševna. Fizikalična pot zbudi čut v čutnem živcu, organska ga pošlje po čutnem živcu do možganov in duševna porodi zavest v možganih. Pri zbujenju čutenja pride tako-rekoč v poštev samo eno središče živcev in to so možgani. Pri zbujenju delovanja pa pridejo v poštev štiri središča živcev, ki tvorijo vsako zase posebno delovanje.
Krvni obtok in prebavljanje sta dve delovanji, ki sta od duševne volje povsem nezo-visni. Provzročajo ju prsne in trebušne pletenine. Te pletenine sestoje iz živčnih vozlov, ki so zvezani med seboj po živčnih nitkah. Tem nasprotna so delovanja, ki so zavisna od duševne volje. Prvo tako delovanje je delovanje pljuč. Ono je od duševne volje prav malo za-visno in je z delovanjem krvnega obtoka in prebavljanja v najožjem sorodstvu, V spanju se tega delovanja niti ne zavedamo. Temu nasprotna so pa zopet delovanja, ki so od duševne volje vsekdar in povsem zavisna. Teh se zavedamo vsekdar. Ona se vrše kakor čutenje po treh potih, in sicer ravno po istih treh potih. Samo izvora sta različna. Pri zbujanju čutenja je izvor snovni svet, pri zbujenju delovanja pa je izvor duševna volja.
Da je to mogoče in res, sem omenil že proti koncu druge črtice. Tam sem rekel, da je človeško telo vidna oblika človeške duše in da zaraditega vplivata drug na drugega.
Pri zavednem delovanju razločujemo dve vrsti delovanja. Prva vrsta se imenuje preudar-jajoča, druga pa se imenuje nepreudarjajoča. Dokler delovanje ne dobi nekake mehanične spretnosti, je delovanje preudarjajoče. Ta vrsta delovanja se kaže ob početku pouka. Ko dobi delovanje potom mnogokratne obnovitve
nekako mehanično spretnost, pa ni več preudarjajoče. Ta vrsta delovanja pa se kaže ob koncu pouka.
Vzemimo n. pr. pisanje. Kako nespretni smo izpočetka! Stokrat preudarimo, preden zapišemo enkrat! Ko smo pa zadobili potom mnogokratne obnovitve nekako mehanično spretnost, pa lahko pišemo venomer naprej, ne da bi nam bilo treba preudarjati, kako bomo naredili to ali ono črto. In tudi pri drugih delovanjih je tako ali pa vsaj podobno.
Vplivanje živčevja na možgane se vrši najbrže potom tipanja. Saj ravno tip je razvit po vsem človeškem telesu. Toda kako zbudi to vplivanje občutke teže, toplote itd. in pa glasu, svetlobe itd, pa še ni povsem jasno. Povsem jasno še tudi ni delovanje mišic. Vemo, da se vrši delovanje mišic potom njih krčenja in iztegovanja, toda moči, ki jih krči in izteguje, ne poznamo. Mnenje, da je ta moč podobna elektriki ali da je celo elektrika sama, ni povsem neopravičeno.
Živčevje je jako dovzetno. Ta dovzetnost je podedljiva. Zaraditega se razume, da je dovzetnost različna. Pri nekaterih je jako, pri nekaterih samo srednje in pri nekaterih prav malo razvita.
In razvitek živčevne dovzetnosti je tako-zvana nadarjenost.	(Dalje.)
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca avgusta: K 141.548*30.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Esperanto.
Sedela sem v hladnici neke gostilnice, ki je zbudila sprva mojo pozornost le, ker je bila mikavna kot kak dvorec. Nikako čudo! Saj so Draždane, razen prekrasnih trgovinskih stavb, okrašene s samimi vilami, ki se nasmihajo mimoidočemu občudovalcu tako vabljivo, kakor da caruje za onimi cvetičnimi balkoni res le pristna zadovoljnost, nekaljena sreča in mamljiva poezija, o kateri je neprestano sanjaril sentimentalni Heyne. — Sedela sem v senčnici prestare lipe in se zamaknila v premišljanje: ni li jo vsadila baš žuljava roka polabskega Slovana, ko mi prizveni na uho nenavadna govorica. Poslušam in ugibljem, da li je to francoščina, angleščina? Poslušam, da vlovim kak slovanski izraz! — Zaman! Zakaj dasi sem mislila vsak hipec, da sem že zasledila pravi jezik, mi je dokazoval zopetno vsak novi trenutek, kako se varam. No, ker sem ženska je moja radovednost opravičena ! — „V kakšnem jeziku se razpravlja v mojem obližju?" povprašam natakarja.
„Da so to esperantovci, madame, potrjuje znak, ki ga nosijo na prsih!"
Ozrem se okolo in opazim, da nosijo isti znak skoro izključno vsi gostje. Esperanto! Čula in čitala sem že o tem, ali mislila sem tudi, da zadobi zaradi nevztrajnosti in neuspeha
Dalje v prilogi.
večno Resnico, ki sva o nji govorila pred leti na topliškem pokopališču na Dolenjskem. Zato ni več suše, ni prevare, ni premembe v novi domovini.
Navzlic slabemu vremenu se je zbralo nekaj tovarišev pred bolnico, ki so ti zapeli v slovo. Verjemi, da bi bili — pravočasno obveščeni — prihiteli v velikem številu sporočit ti poslednje pozdrave.
Tvoji otročiči so odkraja vsi tvoji učenci; ti gotovo ne zabijo svojega preljubljenega učitelja nikdar. Seme, ki si ga ti sejal, ni bilo samo — pro forma — odlikovano s pohvalnimi listi, to seme je vzklilo in rodilo sad, ki kaže uspeh svojega mojstra. Vzgojil si si malone poldrugi rod v 24 letih. Kdo od nas je ostal od začetka pa toliko let na enem mestu.
Zdelo se mi je, da poje na Golovcu ptica pesem žalujko, pa so trdili ljudje: motiš se 1 Priroda se veseli prerojenja. Menil sem, da se vije vrsta pogrebcev proti sv. Križu, a jaz sam v krsti s črnim križem pomagam peti: Miserere v dolgi črni vrsti neznanih tovarišev
pevcev. Zasanjal sem, da so mi neznani sovražniki izpodbili noge in me priklenili tukaj pod Krim, da od daleč gledam, kako pada veja za vejo od debla nekdanjih junakov stare korenine. Fettich, Kranjec . . . Kdo pride zdaj ? — Stran, črne misli! — Ljudevit naš predragi, nepozabni, Ti si dosegel boljše življenje. Na snidenje!
Ave, anima pia! I v o T r o š t.
*
* *
Prejeli smo še ta nekrolog:
V	zgornji vipavski dolini ob znožju sivega Nanosa stoji prijazna vas Lozice.
Tu stoji ob stari državni cesti lični „veri in omiki" posvečen dom, v katerem je prav vzorno živel od 1. 1884. učitelj Ljudevit Kranjec, blag in plemenit mož.
Dne 14. avgusta 1908 popoldne ob 5. uri je umrl v bolnici v Ljubljani, kjer si je iskal zdravja od 11. julija 1908.
V	najlepši moški dobi je zapustil tedaj svojo iskreno ljubečo soprogo, svoje sorodnike, svoje tovariše in prijatelje ter šolsko mladino, ki jo je ljubil čez vse.
Dragi pokojnik je v svojem življenju skozi več let prestajal grozne bolečine v desni nogi. Gnila mu je namreč kost v piščali. Ze leta 1893. so mu zdravniki v deželni bolnici v Ljubljani izsekali kost, kolikor je je bilo bolne. Po srečni operaciji se mu noga takrat dobro ozdravi.
Hodil je malce težko, o posebnih bolečinah ni govoril. Še v zimskem času, ko se ga je lotil revmatizem, ko so mu prsti na rokah tako otekli, da niti pisati ni mogel, je prenašal vse velike bolečine potrpežljivo in se niti ni veliko pritožil svoji zvestovdani soprogi.	^
Prvi četrtek pretečene pomladi, ko je bil prost ponavljalne šole, se odpelje v Vipavo k zdravniku po izpričevalo, da bi šel, kakor običajno — v Toplice pri Rudolfovem.
Med potjo se splaši konj, pokojnik pade z voza in se precej po glavi in po udih potolče.
Od tega časa ni bil več prav zdrav. Noga ga začne zopet hudo boleti ter otekati. Prositi je moral še maja meseca za dopust, ki ga je tudi dobil do konca pretečenega šol-
skega leta. V tem času je šel večkrat v Ljubljano po zdravniški svet. Dne 14. julija 1908 je postala bolezen taka, da je bilo treba zopet operacije, ki jo je brez narkoze srečno prestal. Prve dni avgusta ¡¡t. 1. se misli povrniti na ljubljene mu Lozice; prišla je ponj tudi njegova soproga. Hipoma se ga loti notranja bolezen na ledvicah, ki mu po jako mučnem bo-Iehanju pretrga nit življenja.
Ljudevit Kranjec se je rodil dne 25. februarja 1859 v Kosezah pri Ilirski Bistrici. Njegovi starši niso bili imoviti, vendar so ga nekoliko šolali. Sam si je izbral učiteljski stan. Vstopil je na učiteljišče v Ljubljani, kjer je dovršil dva letnika z dobrim uspehom. Ker ga ni imel kdo podpirati, je moral leta 1881. študije ustaviti ter prevzeti službo pomožnega učitelja v Knežaku.
Ko mu čez leto dni zatem sedanji poslanec in profesor Spinčič zagotovi državno ustanovo v učiteljišču v Kopru, gre septembra 1882. tja nadaljevat študije. Koncem šolskega leta 1883/4. zadobi zrelostno in novembra 1887 pa sposobnostno izpričevalo.
f
.....mm ,	. ..j
Priloga k 36. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 4. septembra 1908.
kmalu svoj konec liki volapiik. Vendar je temu nasprotno.
Kako se je esperanto razširil in koliko zanimanja zbuja, je dokazal najsijajnejše občni shod v Draždanih, kamor je privrela iz naj-oddaljenejših provinc impozantna množica 2000 duš. Da se esperanto nauči v teku enega meseca, kakor mi je pripovedoval neki Srb, je bržkone resnica, zakaj poleg jedva vzrasle mladine sem opazila, da ima znak na prsih tudi sključena gospa kakor belolasi starček.
Na slušalca vpliva esperanto jako prijetno; je pa tudi v njem obilo italijanskih, oziroma latinskih izrazov s špansko končnico „igo"
Vobče pa je esperanto sestavljen iz francoščine, latinščine, angleščine in enega slovanskega jezika. Tako mi je zatrjeval neki Ceh, ki mi je pravil z navdušenjem, da je izumitelj esperanta Slovan, Eus, dasi nosi nemški priimek.
Izredne koristi je esperanto baje za trgovce in njih obitelji ali bržkone se zanimajo zanj tudi drugi. O priliki zborovanja so imeli tudi službo božjo. Pridigoval pa je esperantski pastor dr. Kiihn, ki je predaval gladko, ko da govori v materinščini.
Pod vodstvom dr. Mylosa so se zbrali esperantovci (Eusi, Srbi, Angleži, Američani, Holandci, Švedi in Francozi) 16. avgusta v prostorni društveni dvorani. K temu sestanku pa smo imeli dovoljen vstop tudi neesperan-tovci. Umevno je torej samoobsebi, da je bila obširna sobana natlačena.
Nastopali so s tem internacionalnim narečjem govorniki, ki so razpravljali s tolikim očividnim zanimanjem, da so gotovo navdušili tudi poslušalce brez znakov.
Izredne važnosti je baje razodeval dr. Schmidt iz Berlina; prof. Bourlet iz Pariza; Pischer iz Boraunije; Bockhauser iz Severne Amerike in Nylan iz Švedske, ker so jim esperantovci zadovoljno aplavdirali.
Praznovanje tega velepomembnega kongresa je trajalo v Draždanih ves teden.
Škedenjska.
Goriškemu učiteljstvu!
Vsled odloka si. c. kr. okrajnega šolskega sveta v Gorici, dd. 27. avgusta t. I., štev. 1800, se javlja, da je dovolil v svoji seji, da se smejo oprostiti dne 27. septembra t. I. vsi oni učitelji in učiteljice okraja goriškega, ki se udeleže glavne skupščine „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v Gorici.
Azijatska nasilnost.
Da smo označili kake razmere za neznosne, smo jih doslej nalivali za turške razmere, a dandanes se rasmere na Turškem obračajo na bolje, nasilnost se umika ustavnosti, Na Štajerskem pa so ljudje, ki so bolj nasilni nego barbari na Turškem in v Aziji. Nem-škutarstvo na Štajerskem je huje od razvpitih turških razmer, počenjanje nemčurjev je prava azijatska nasilnost, če vidimo, kakih sredstev se dannadan poslužuje posilinemštvo na Spodnjem Štajerskem, da se umetno vzdrži na površju, se moramo res vprašati, ali še živimo v ustavni državi, ali smo Slovenci ravnopravni državljani ali le helotje. In vlada gre nemčur-jem pri njih rabeljskem delu na roko, da, ona
Dne 20. novembra 1894 se poroči s sedanjo vdovo Eeziko Kra.njčevo, ki je doma iz ugledne Zvanutove hiše na Lozicah. čeravno jima ni rosilo nebo otrok, sta vendar živela v najlepšem soglasju.
Ljudevit Kranjec se je oklenil z vso vnemo izbranega si ¡stanu. Pridno, vestno, marljivo in natančno je deloval v šoli, kar je gospod c. kr. okr. šolski nadzornik I. Thuma vedno rad priznaval ter uspehe Kranjčeve na enorazrednici na Lozicah postavljal kot vzor. Pridobil si je bil s tem srca svojih učencev in staršev; pa tudi tovariši so ga zbok njegovega blagega in mirnega značaja radi imeli in visoko cenili. Vrhutega ni pozabil svojih dolžnosti kot narodnjak. Eakev, hranjujoča njegovo truplo, hrani seda^ črna ziemlja pokopališča pri sv. Križu v LjebJjani, a njegov duh plava visoko nad nami.
Bodi mu seniljica lahka in blag nam njegov spomin t	—a.
celo podpira nasilnosti nemškutarske klike na Spodnjem Štajerskem.
V zadnjem času so se Nemci vrgli z uprav besno srditostjo na slovensko uradništvo in učiteljstvo. Brezobzirno, naravnost azijatsko nastopajo, kjer hočejo izpodriniti slovenskega uradnika ali učitelja. Svet ge zgraža nad nasilnostjo Madžarov, a nič manjša ni nasilnost nemčurjev. Še ni dolgo tega, da so nemški okrajni šolski sveti na Spodnjem Štajerskem zahtevali, da je moral učitelj kompetent izstopiti iz slovenskega učiteljskega društva, če je hotel, da je dobil zaželjeno učiteljsko mesto. Ker pa to ni imelo uspeha, ker je učiteljstvo ostalo zvesto svoji organizaciji in svojim načelom, so natihoma zahtevali, da bi naj kompetent podpisal nemški program in na tihem deloval za nemštvo, „sonst bekommen Sie keine Stelle . . Imamo dokaze, da se je tako postopalo; a ob značajnosti slovenskega uči-teljstva so se razblinile tudi te korupcijske na-nakane nemškutarjev.
Najnovejše postopanje nemškutarskih okrajnih šolskih svetov pa je to, da se podeli slovenskemu učitelju za vsako malenkost ukor, in ta ukor vpliva potem naslednja tri leta pri kompetencah neugodno za dotičnika. Znani so nam slučaji, da je nemški okrajni šol. svet izrekel ukor slovenskemu učitelju, ker je ta nekega kaplana tožil zaradi razžaljenja časti, češ, učitelj je imel s sodnijo opravka. Neki učitelj je bil tožen in čeprav je bil oproščen, mu je izrekel okrajni šolski svet vendarle ukor, češ, učitelj je imel s sodnijo opravka. V nekem okraju so nekemu učitelju iz istega vzroka izrekli popolnoma po kriviei kar t r i ukore naenkrat, samo da so mu tako onemogočili kompetenco. A rekord je pri nasilstvu dosegel ptujski okrajni šolski svet.
Na Ptujski gori je bilo razpisano nad-učiteljsko mesto. Med drugimi je prosil za to službo tudi ondotni učitelj tov. Ivan Klemenčič. Ker pa je značajen Slovenec, ki ne mara li-zati Ornigu in Straschillu rok, so sklenili očka Straschill, da Klemenčič ne bo nadučitelj na Ptujski gori. Pričela se je proti Klemenčiču ostudna gonja, ki kaže uprav azijatsko nasilnost spodnještajerskega posilinemštva.
Da bi Klemenčiču onemogočili kompetenco, je zloglasni ptujski listič „Štajerc" naperil neko tožbo zoper Klemenčiča. V svesti svojega neomejenega vpliva, ki ga ima „Štajerc" na sodnike v Ptuju, je pisal že pred obravnavo, da Klemenčič mora biti obsojen itd. A vkljub vsemu pritisku je bil Klemenčič sijajno oproščen in „Štajerc" postavljen na laž. To je bolelo, zakaj blamaža je bila tem večja, ker so že v Mariboru in Gradcu izhajajoči nemški listi pisali o obsodbi Klemenčiča kot gotovi stvari, a so se urezali.
Ko je Klemenčič vložil svojo kompetenčno prošnjo za nadučiteljsko mesto na Ptujski gori, so iz Ptuja nahujskali nekatere, naj bi po fari nabirali podpise zoper njega. Ker je pa Klemenčič obče priljubljen, celo „Štajercijanci" niso marali delovati zoper njega in krajni šolski svet, kjer je polovica odbornikov „Šta-ercijancev, ga je soglasno predlagal na prvem mestu. Glasoval je za Klemenčiča tudi krajni šolski ogleda, ki je sicer trden Nemec, a pravičen mož.
To je bil drugi hud poper očku Straschillu in tuhtal je, kako bi Klemenčiča vendarle izpodrinil.
Pri seji okrajnega šolskega sveta ptujskega, ki je v nemških rokah, je bil vkljub vsi gonji vendarle sprejet v ternopredlog tudi Klemenčič, zakaj pravica je le pravica in se ne da kar tako poteptati.
To je bil tretji hud poper Straschillu. Tedaj pa mu je zavrela kri, da je pozabil vse ozire na pravičnost in dostojnost. Potegnil je iz žepa akte zgoraj omenjene soduijske obravnave zoper Klemenčiča ter jokal, da takšen človek, ki je imel že s sodnijo opravka itd., ne sme biti v ternopredlogu. Uspeh njegove jeremijade je bil ta, da je bil Klemenčič iz-bacnjen iz ternopredloga, sprejet pa g. čuček. To je nezaslišan škandal, prava azijatska nasilnost.
Ker je „Štajerc" Klemenčiča tožil — in čeprav je bil ta sijajno oproščen — je bil Klemenčič izbacnjen iz ternopredloga.
Tu ne gre samo za slučaj Klemenčič, temveč toje splošnega pomena. Po tej „logiki" ptujskega okrajnega šolskega sveta je vsak slovenski učitelj vogelfrei. Da
se ga iznebe, je treba le, da ga „Štajerc" toži, če je potem dotični učitelj obtožbe oproščen ali ne, to je vseeno — s sodnijo je imel opravka, in to je dovolj vzroka, da se ga iz ternopredloga izbacne.
In kakšne ljudi protežirajo nemškutarski okrajni šolski sveti? Kdo je ta Tschutschek, ki je našel milost v očeh Straschillovih? Sicer nam je jako neljubo, da se moramo pečati z osebnostmi, a nasproti azijatski nasilnosti se nehajo vsi oziri. Edino pravo je tu: zob za zob . . . Brezobzirno je treba to kliko razkrinkati, saj itak nima nobenega čuta za pravičnost več.
Ta čuček je slovenski renegat, je vstopil v nemško učiteljsko društvo, samo da bi bil imenovan za nadučitelja v Zrečah, a odločen korak slovenske učiteljske organizacije je to preprečil. Za njegovo odpadništvo ga je konjiško društvo izključilo, zakaj za politške ne-značajneže ni mesta v slovenski učiteljski organizaciji.
Kakšne kvalitete je ta čuček, pardon: Tschutschek, se razvidi iz tega, da ga je neki pristen Nemec (ime je v našem uredništvu na razpolago) v gostilnici javno imenoval, da je politiška vi.....(politische H . .), a Tschutschek je to psovko prav tako kot zasluženo mirno vtaknil v žep. Pristni Nemci obsojajo počenjanje podivjanih nemčurjev, pravim Nemcem se studi neznačajnost posilineincev.
Straschill in Tchutschek — kako lep parček je to! — Za čučka se je Straschill zavzel in s tem se je postavil na stran poli-
tiške vi.....Za nadučiteljsko mesto v Stu-
denicah se je čuček tudi potegoval, a slovenje-bistriški okrajni šolski svet, čeprav je nemški, se je sramoval, da bi ga predlagal. Kar drugod zavržejo, česar se drugod sramujejo, to so Straschill in drugovi pograbili, da so izpodrinili značaj nega Slovenca. Tu se vidi, da jim je v borbi zoper Slovence vse dobro došlo, še celo politiške vi.....
Ta azijatska nasilnost ptujskega okrajnega šolskega sveta vpije po odporu. In naj si gospoda zapomni, da vsaka sila do vremena in da nastane vihar, ki bo pometel s to kliko.
Apelujemo na štajerski deželni šolski svet, če ima še kaj čuta za poštenost in pravico, da razveljavi od ptujskega okrajnega šolskega sveta sestavljen ternopredlog za nadučiteljsko mesto na Ptujski gori. Ako pa tega ne stori, bomo vedeli, da deželni šolski svet odobrava nasilnosti okrajnih šolskih svetov, da je tudi sam azijatsko nasilen. Naj gospoda ne tira krutosti do skrajnosti, zakaj še živimo v ustavni državi in to slovesno izjavljamo, da te klofute slovenska javnost sploh in posebe še slovensko učiteljstvo ne vtakne mirno v žep 1
Hranilnica in posojilnica „Učit. konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom se je dne 1. kimavca t. 1. preselila
v Gradišče št. 4, I. nadstr. t. j. v poslopje, kjer je Učit. tiskarna.
Iz naše organizacije.
Sknpne zadeve.
Iz Zaveze avst. jugoslovanskih nči-teljski društev. Upravni odborniki „Zaveze" se odpeljejo v Gorico dne 6. septembra po državni železnici z vlakom, ki vozi iz Ljubljane ob 5*50 zjutraj, z Jesenic z brzovlakom ob 7 59 in pride v Gorico ob 9 46. Kdor se vozi po južni železnici, se odpelje iz Ljubljane s poštnim vlakom ob 5"06 zjutraj, iz Nabre-žine ob 10 02 in pr de v Gorico ob 11-10 predpoldne; brzovlak pa odhaja iz Ljubljane ob 6-02 zjutraj, iz Nabrežiue ob 9 12 in pride v Gorico ob 10-04 predpoldne. Delegati in drugi udeleženci se pa lahko odpeljejo po državni železnici iz Ljubljane ob 7-05 zjutraj, z Jesenic ob 9 40 in se pripeljejo v Gorico ob 12-02 opoldne.
Vodstvo „Zaveze"
Iz Zaveze avstrijskih jngoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za glavno skupščiuo so dalje prijavila sledeča „Zavezina" društva:
XXVIII. Slovensko učiteljsko društvo v Istri:
94. Franc Waišel, nadučitelj — Hrušica.
95.	Egidij Čeh, c. kr. učitelj — Trst.
96.	Št*- fauija Čeh, učiteljica — Boršt.
97.	Franc Venturini, učitelj — Dolina.
Namestnik:
22 Ludovik Kabaj, učitelj — Slivje.
XXIX.	Učiteljsko društvo za Trst in okolico:
98.	Anica Scheimer učiteljica — Prosek.
99.	Anica Švagelj, učiteljica — Bazovica.
100.	Fran Martelanc, nadučitelj — Ka-
tinara.
101.	Štipe Ferluga, nadučitelj — Opčine.
102.	Ivan Furlani, nadučitelj — Opčine.
103.	Ciril Valentič, učitelj — Škedenj.
104.	Anton Grmek, učitelj — Vrdela pri Trstu.
XXX.	Učiteljsko društvo za šolski okraj Eudolfovo:
105.	Karel Perko, učitelj — Stopiče.
106.	Ana Grudnik, učiteljica — Trebnje.
107.	Marija Grobovšek, učiteljica — Št. Peter.
XXXI Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani:
108.	Jakob Dimnik, nadučitelj — Ljubljana.
109.	Alojzij Kecelj, učitelj — Ljubljana.
110 Andrej Eape, učitelj — Ljubljana.
XXXI.	Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic v Celju:
108.	Anton Gnus, nadučitelj — Dol pri Hrastniku.
109.	Anton Petriček, nadučitelj — Žalec.
110.	Ignacij Šijanec, učitelj — Gornji
grad.
Namestnik:
23. Franc Voglar, učitelj — Celje.
Vodstvo Zaveze Laka Jelene,
predsednik.
„Zavezi" so poslala udnino sledeča učjt. društva:
Za leto 1907.: Mariborsko	učit. društvo 22-40 K
Za leto 1908.: Litijsko	učit. društvo 39— K
Slovenjegrajsko „ „	21— „
Tolminsko	„ „	61*— „
Laško	„ „	22-- „
Belokranjsko	„ „	29"— „
Ormoško	„ „	32-— „
Fr. Lnznar,
blagajnik.
„Jubilejska samopomoč." Dne 15.
avgusta 1908 je umrl tovariš nadučitelj Leopold Abram, član našega društva. G. vdovi sem izplačal 452 K. Kakor po navadi sem razposlal vsem članom položnice in prosim, da takoj vplačajo dotično vsotico. Nikar ne pozabite 10 h in ne pošiljajte denarja po nakaznici. Poslal sem obenem tudi „Imenik" članov z računskim zaključkom.
Ig, 28. avgusta 1908.
Franc K s. Trošt, t. č. predsednik.
Književnost in umetnost.
Ganglovo dramo „Sin" uprizori 8. t. m. Narodna čitalnica v Eojanu.
Zvonček objavlja v 9. letošnji številki to-le izbrano in bogato vsebino : 1. Dekle in ogledalo. Janko Poldk. Pesem. — 2. Zgodba o lahkovernem mlinarju Tomažu. Juraj Pangrac. Povest s podobo. — 4. Vrtnar. P r. K o 1 e d n i k. Pesem. — 5. Mladi fizik. J. N. Poučni spis. — 6. Posetiti travnike moram ... Zagorski. Pesem. — 7. Eegiment po cesti gre. Podoba. — 8. Mali postopač. Josipina Filllerowna. Povest. — 9. Dolgi prsti. Podoba. — 10. Dolga roka. Podoba. — 11. Jurčkov kos. Jože. Povest. — 12. Starček in ptica. Janko P o 1 a k. Pesem. — 14. Pouk in zabava. — Kdor išče — najde! — Besedna naloga M. J. G. — Eešitev. — Kotiček gospoda Doro-poljskega.
Grof Lev Tolstoj: Kazaki. — Kav-
kaška povest. Iz ruščine prevel Josip K n a f 1 i č. Naslovno sliko narisal H u g o V. Gerbic V Trstu 1908. Tiskala in založila tiskarna „Edinost". To krasno povest, ki se prišteva najimenitnejšim delom velikega ruskega pisatelja, je izdala zdaj tiskarna „Edinost" v elegantni, z lepo naslovno sliko opremljeni knjigi. Po tej knjigi bodo Slovenci brez dvoma z veseljem segali, saj „Kazaki" so povest, ki jo človek čita vedno zopet z nezmanjšanim zanimanjem, povest, ki nudi vedno novega užitka. Knjiga je izredno poceni: stane samo 160K; po pošti 20 vin. več in se dobiva v tiskarni „Edinost" in po vseh slovenskih knjigarnah.
Kulturno delo.
+ Vabilo na XIII. redno veliko skupščino „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v nedeljo, dne 13. septembra 1908, v Ptuju. Vzpored: Zborovanje se prične ob 11. dopoldne v „Narodnem domu". 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajni-kovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Po-
ročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v druž-bino vodstvo. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). 8. Slučajnosti. — Po zborovanju bo skupni obed v restavraciji „Narodnega doma". Kuvert 2 K 50 v. Udeležencem se je zglasiti do 8. septembra z naslovom: Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda „Narodni dom" v Ptuju.
+ V Cerkljah priredi„Vesna", gorenjsko akad. ferialno društvo, vrtno veselico in uprizori „Eokovnjače", narodno igro v petih dejanjih s petjem, v korist svojim ljudskim knjižnicam. Prireditev se vrši 8. septembra. — Kdor se hoče dobro in pošteno zabavati, naj ne zamudi prilike, ampak naj naredi kratek izlet v prijazne Cerklje in prepričani smo, da mu ne bo žal. V Kranju bodo nalašč v ta namen pripravljeni vozovi, na katerih bo na vsakem na razpolago okrog 20 sedežev.
Polifiški pregled.
*	Deželni zbori. Septembra in oktobra so sklicani večinoma vsi deželni zbori. 15. septembra se snidejo deželni zbori češki, gališki, predarlski, solnograški, štajerski, moravski, koroški in šlezijeki. 22. septembra goriški, gornjeavstrijski in tirolski, 5. oktobra pa bu-kovinski. Sklicani niso deželni zbori kranjski, istrski, tržaški, nižjeavstrijski ter dalmatinski, ki je razpuščen. Zasedanje deželnih zborov je v najtesnejši zvezi z zasedanjem državnega zbcra, ker so mandati prvih kakor drugega večinoma v enih in istih rokah. Zato je kampanja v deželnih zborih političnega pomena vobče. S predstoječim zasedanjem se začne jesenska kampanja. Izmed vseh deželnozborskih zasedanj je najvažnejše ono češkega deželnega zbora, ki si je vedno znal pridobivati in vzdrževati važnost, ki navadno ni manjša od drž. zbora, časih je pa še večja. Letos bo zbujal češki deželni zbor posebno pozornost, ker mu bo razpravljati o volilni reformi. Kako se navsezadnje uredi na češkem volilna reforma, je za druge kronovine brez posebne važnosti. Toda z volilno reformo hoče vlada združiti poizkus, ki je v zvezi z njenimi pripravami zaradi jezikovnega zakona v državnem zboru. — Vlada hoče napraviti jezikovni zakon le za Češko. Taka reševanja se navadno končajo s tem, da se uredi stvar za kako posamezno kronovino, potem je pa cele nadaljne akcije sploh konec. Zanima nas pa letošnje prizadevanje vlade doseči med Čehi in Nemci sporaz-umljenje glede jezikovnega zakona za Češko zaraditega, ker bo podlaga sporazumljenju pre-uredba volilnih okrajev na češkem po principu narodnosti in reforma državne uprave v tem smislu, da se ustanove po narodnosti enotna okrožja. To nas zanima, ker bo s tem dano Slovencem na Štajerskem in Koroškem tako-rekoč napotilo, v kateri smeri naj se gibljejo njih prizadevanja za osvobojenje iz nemškega varuštva.
*	Ministrstvo za javna dela in Slovenci. Glasom poročil poljskih listov, je v novem ministrstvu za javna dela 27 uradnikov Poljakov, Slovencev pa — nobenega ! Kakršna delegacija, taki tudi uspehi. Zato se tudi ne upamo rekriminirati proti krščanskosocialnemu Velenemcu, ki vodi to ministrstvo.
*	V prilog češkim manjšinam. Cehi so priredili dne 31. pret. mes. v Kromerižu velik shod na korist češkim manjšinam na Moravskem in v Šleziji. Demonstracijskega izprevoda se je udeležilo 10.000 oseb.
*	Turška vlada in Bosna. Carigraj-skemu dopisniku „Budapester Tagblatta" je izjavil turški minister za vnanje stvari, Tevfik paša, nastopno : Sprejel sem neko deputacijo mohamedancev iz Bosne in Hercegovine, kije razložila svoje želje glede uvedenja deželnega zbora in ustave \ Bosni in poročala o stališču bosanskih mohamedancev, ki kakor tretjina prebivalstva žele, da jim damo mi navodila in direktivo. Mi smo jim odgovorili, da smo z notranjimi posli preobloženi, a da smo tako trdno prepričani, da bo Avstro-Ogrska današnje pravice spoštovala, da ne nameravamo sedaj dati niti kakih nasvetov niti zapričeti kako di-plomatično akcijo.
*	Denunciant Nastič se čuti čudovito varnega pod zaščito vlade in sodišča. Junak je tožil urednike „Pokreta", „Obzora", „Agramer Tagblatta" in socialno-demokratiške „Slobodne Riječi" zaradi razžaljenja časti ali obrekovanja. Menda upa, da ga bo sodišče smatralo že za tako veliko zver, da bo sodilo kar po njegovi volji.
*	Srbija in Črna gora. Srbski minister zunanjih del je takoj pri nastopu storil potrebne korake, da se poravna napetost med Srbijo in črno goro. — Pri tem pa je stavila Črna gora z ozirom na veleizdajniško pravdo take pogoje, da jih v Belgradu niso mogli sprejeti, zaradi česar so se spravna pogajanja razbila.
*	Revolucija na Portugalskem ? Na Portugalskem se boje izbruha revolucije. Ladja, ki naj odpelje kraljevo rodovino v varnost, stoji noč in dan pripravljena. Kraljevo gardo so prestavili iz Lizbone. Ali ji kralj ne zaupa?
*	Za ustavo v Bosni in Hercegovini. Bosansko-hercegovinska narodna opozicija je imela dne 31. pret. mes. konferenco ter sklenila : 1. Delati na to, da se uvede za Bosno in Hercegovino ustava, za kar ni treba, da bi se rešil državnopravni položaj okupacijskih
dežel. 2. Protestirati, da bi se ustava oktroirala ter se uvedel volilni red, ne da bi k temu pritrdila poprej opozicija. 3. Sprejeti le tako ustavo, ki zadovolji ves narod. Posebnemu iz-vrševalnemu odboru se je naročilo, da izdela spomenico v tem smislu še pred zasedanjem delegacij.
*	Vojni proračun. Ministrski svet se je dne 18 prêt. mes. pečal tudi s proračunom vojnega ministra in pa s proračunom vojne mornarice. Nova postavka v proračunu za leti 1908./09. je povišanje častniških plač v višini 9,000.000 kron in pa 500.000 kron za izboljšanje hrane moštvu. V proračunu za 1. 1810. se povišajo plače moštvu za 31/* milijona. Skupni proračun armade znaša 315,000.000 in se le zviša za 9.500.000 K. Izredne potrebščine izkazujejo 14,000.000 za izpopolnitev vojnih potrebščin, . za zgradbe, stanovanja, za korna vežbališča in za male organizacijske izpremembe. Pomnožiti nameravajo strojne puške, izpopolniti artilerijo. Velike reforme bodo počivale, dokler se ne doseže vojaško sporazumljenje med obema državnima polovicama.
*	Turčija. Turčija se premlajuje in preosnuje. Razsipno gospodarstvo preneha in državni denar bo bolj na varnem. Sultan je odpustil s svojega dvora 400 muzikantov. Iz armade in državnih služb odpustijo obilo tujcev. Končno pa preti odprava tudi sultanovemu haremu, ki stane na leto 30 milijonov kron.
*	Srbsko „veleizdajsko" afero označi list „Hrvatska" kot vihar v čaši vode. Neizogibni konec bo neuspeh in blamaža za Rau-chovo vlado. Na tem ne dvomi nihče, kdor sploh ume misliti. Gre le za to, da mine še nekoliko časa preko te neposredno insceni-rane komedije, potem pa pojdejo kolesa čez nespretneže, ki so imeli izvesti nje mise en scène. Vse vesti o nabranem silnem materialu, o zarotniških središčih, vse aretacije imajo le namen, da zategnejo, ko pokažejo v pravi luči te izumilce srbskih „veleizdajalcev", ko pridejo iz mraka na dan zavezniki proti hrvaško-srbski koaliciji, ki so uprizorili to gonjo in pritegnili v svojo kolo celo Gjorgja Nastida, da jim pomore razbiti odporno silo hrvaških in srbskih rodoljubov proti madjarizaciji na hrvaških tleh. Vse se umika — Madjari in baron Aehrenthal — in vsa afera sloni sedaj na hrvaškem drž. pravdniku Akurtiju. Pa prosluli Frank je tudi, ki bi se hotel okoristiti na t?j infamni komediji kot reševalec domovine iz nevarnosti . . . Ali vse skupaj je le burja v čaši vode. — Tako piše list, ki ni nikako politiško ali panslavistiško glasilo, ki je marveč urejevan v protiliberalnem, strogo katoliškem duhu in je zaraditega v čestih polemikah z naprednjaškim „Pokretom". Po taki strogi obsodbi v takem listu vse te frivolne gonje proti Srbom, ali točneje rečeno : proti vsej jugoslovanski stvari, sodijo naj čita-telji, za kako stvar in za kake ljudi se je toliko eksponiral naš „Slovenec" in s tem kompromitiral slovenski narod.
*	Poljaki v Zapadni Nemčiji. Poljski element se v prusko-vestfalskih industrialskih okrajih silno množi. Leto 1861, so našteli tam le 16 Poljakov : leta 1890. jih je bilo že 31.000 ; 1893 — 55.000 ; 1897 — 105.000 in danes jih je okrog 320.000, ki so večinoma zaposleni v tamošnjih rudnikih in premogovnikih. Poljaki imajo seveda tudi mnogo svojih društev, ki jih je skupno baje okolo 400.
*	Katoliški centrum v Nemčiji ima 439 glasil, in sicer : 270 v Prusiji, 93 na Bavarskem, 32 na Badenskem, 21 na Virtem-berškem, 10 na Hesenskem, 8 v Alzaciji itd. Od dnevnikov ima „Essener Volkszeitung" 53.000, „Kölnische Volkszeitung" 24.260, „Münchner Tagblatt" 32.000 naročnikev.
Vzpored koncertu v Gorici.
1.	Iv. pl. Zaje: Overtura k operi „Gra-ničarji".
2.	Dr. G. Ipavic: „Zavezna" s sprem-Ijevanjem orkestra.
3.	Fall: „Dolarprincessin", valček.
4.	Smetana: „Prodana nevesta", orkester.
5.	Jak. Aljaž: „Domovini", mešan zbor.
6.	Potpouri slovanskih narodnih pesmi, orkester.
7.	Ant. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor.
8.	Iv. pl. Zaje: „U boj", overtura iz opere „Zrlnski".
Tovariši-pevci, tovarišice-pevke! Še posebej Vas vabimo, da sodelujete v nedeljo, 6. septembra, pri koncertu.
Pripravljalni odbor.
Vestnik.
Laž za introdukcijo. Dne 6. t. m
zboruje „Slomškova Zveza" v Boh. Bistrici. Mi se nišmo do danes niti z najmanjšo besedico spomnili niti zborovanja niti zborovalcev, ker je za nas oboje irelevantno. Sedaj pa pride „Slovenec", glasilo „Slomškove zveze", in piše v št. 201. pod bojevito marko „Ne bojte se jih I" takoie: „Kakor še pred vsakim zborova-
njem, tako skušajo liberalni učitelji tudi sedaj terorizirati učiteljstvo, da bi se ne udeležilo zborovanja „Slomškove zveze". Zmerjajo v „Narodu" in v „Učiteljskem Tovarišu". Pa to ne sme nikogar oplašiti. Drugega itak ne znajo. Pokazalo se je pa tudi, da s tem nikogar ne ubijejo. Tiste osebe, bodisi učitelji ali neuči-telji, ki so jih liberalni učitelji najostudneje napadali, se navzlic temu dobro počutijo. Škoditi nam niso mogli tedaj, ko so imeli vse na svoji strani, kako bi mogli škoditi sedaj, ko presega njihova nadutost tudi nekdanjim njihovim zaščitnikom. Tovariši in tovarišice, le brez strahu na plan 1 Psovke, ki lete na vas iz ust liberalnih kolegov in koleginj, padajo nazaj na njihove glave. Sodba liberalnih učiteljev o nas ni merodajna. Ljudje, ki so postavili učiteljem za vzor gg. Korbarja, Silvestra, Fabinca, itd., so že obsojeni 1" — Težko je dobiti še kje toliko laži na enem prostorčku. Mi teroriziramo I Mi najostudnejše napadamo 1 Mi psujemo 1 Kje pa ? Kdaj pa ? Kako pa ? Koga pa ? Ali Štruklja, pisatelja uvodnega članka v isti štev. „Slovenca", ki smo ga mi branili, ko se mu je slabo godilo od lastnih ljudi? Ali Slapšaka, ali Vidrovo — nedolžni jagnjeti ? Resnično: Psovke, ki lete na nas iz ust klerikalnih kolegov iu koleginj, padajo nazaj na njihove glave 1 — Zborovanje začno v Boh. Bistrici s sveto mašo, a pred sveto mašo lažejo. Tako je začetek „te tako aranžirane stvari" res lep in čestitljiv!
Terseglav na delu, in sicer v Nazarjah v Sav. dolini. Preteklo nedeljo je grmel proti učiteljstvu, da so se poslušalci sramovali namesto njega, ker nima sam nič več sramu. „Razvije naj se torej čisto dosledno proti liberalnemu učiteljstvu od naše mladine družabni bojkot." — Enkrat poboj — drugič bojkot. Nekaj bo že 1 Kadar se bo Terseglav dodobra naglodal ob učiteljstvu, pravijo, da bo povedal, zakaj je ušel iz lemenata in zakaj so pri vojakih dosledno proti njemu izvajali družabni bojkot!
Mladika, zasebna dekliška ljudska šola v prostorih mestnega dekliškega liceja ob Blei-weisovi cesti v Ljubljani, otvori letos že III. razred. Opozarjamo slovenske starše na to iz-borno dekliško šolo. Več pjve oznanilo v današnjem listu.
Vljudno vprašanje. Sicer ne vemo, kaki šolski zakoni veljajo za visoki naš, t. j. kranjski c. kr. deželni šolski svet, dozdeva se nam pa, da so v Avstriji — čeprav malo bolj na jugu — šolski zakoni za vse enaki. Z a -raditega pričakujemo sigurno, da se izvrši imenovanje učne osebe na Breznici, okraj radovljiški, vprihodnisejic. kr. deželnega šolskega sveta, ker drugače preskrbimo, da pridejo na dan razna najnovejša dejanja, kjer se zrcalijo teptane šol. postave v kaj čudnem blesku. Tankovestni čuvaji šolskih zakonov v c. kr. dež. šol. svetu, na dan, drugače posvetimo z bengalično lučjo v odložene akte!	§ § §
Pozor šolskim vodstvom! Pri sestavljanju cenika šolskih tiskovin sta pomotoma izostali tiskovini: „Svarilo" in „Poziv". Pri naročevanju naj se to ozira na to in se pripiše naročilu.
Ob pričetku šolskega leta se šolskim vodstvom in učiteljstvu najtopleje priporoča „Narodna knjigarna" na Jurčičevem trgu v Ljubljani v nakup vseh risalnih in ^pisalnih potrebščin, šolskih knjig za vse vrste šol, leposlovnih knjig itd. Podpirajmo narodna podjetja in ne nosimo tujcu svojega denarja! Naročila posreduje tudi „Učit. tiskarna".
Poročil se je tov. Fran V o g 1 a r , učitelj o Celju, z gdč. Anico Knapičevo, Čestitamo !
Prošnja. P. n. gg. c. kr. okrajne šolske nadzornike prosim, da mi blagovolijo poslati za „Letopis Slovenske Šolske Matice" t e m e i n t e z e , ki "se je razpravljalo o njih pri letošnjih okrajnih učiteljskih konferencah.
V Ljubljani, 18. avgusta 1908.
J. Dimnik.
Obvestilo. Moja jubilejska pesem na cesarja, primerna za šolsko mladino, ni izšla v moji, ampak v zalogi I. Pr. L a m p r e t a v Kranju, kamor treba pošiljati naročila.
Janko Leban.
Tovariš Ignacij Križinan, nadučitelj v Dorubergu pri Gorici, je nevarno obolel, da se bo težko udeležil „Zavezinega" zborovanja v Gorici. Vrlemu tovarišu in sobojevniku želimo od srca, da bo kmalu zopet čvrst in neupogljiv stopil v naše vrste!
Potrdilo. Podpisana vdova potrjuje, da je dne 26. avgusta prejela od „Jubilejske samopomoči" 452 K. — Vincencija A b r a m, nadučiteljeva vdova.
Na Vipavskem sta izpraznjeni učiteljski mesti na enorazrednicah na Slapu in na Lo-zicah. Prošnje sprejema c. kr. okr. šol svet v Postojni, in sicer za Slap do 15., za Lozice pa do 18. septembra 1908.	—a.
Izprašana učiteljska kandidatka gdč. Viktorija Uršičeva je provizorično nastavljena na enorazrednici na Lozicah. —a.
Iz Ribnice. Malo prijateljev, naklonjenih šoli, dobiš po deželi, ki bi se brigali za razvoj šole ali celo za blagor učiteljstva. A kateri so — polovičarjev je mnogo, osobito takrat, kadar jih potrebuje — so stanovitni, četudi pri tem občutijo materialno škodo. G. Ivan Rus, posestnik in župan breški, je zopet pokazal, kako mu je šola pri srcu. Lepa šola
— lepa učila, si misli in dal je nagačiti krasnega lisjaka in ga je podaril šoli. Gospodu darovalcu izreka za krasni dar najsrčnejšo zahvalo šolsko vodstvo.
Naslov cesarskega svetnika je dobil vadniški učitelj in okrajni šolski nadzornik v Celovcu Kareh Preschern povodom vpo-kojitve. Želeti bi bilo, da gre z njim v pokoj tudi njegov spakedrani slovenski abecednih, edina slovenska knjiga, ki jo poznajo korošl ljudske šole.
Razstava „Otrok". S pripravljalnimi deli za razstavo „Otrok" so pričeli že pred tedni. Sedaj so dela že toliko dozorela, da si je moči ustvariti jasno sliko o lazstavi sami. In po tem soditi, kar je že zdaj videti, bo razstava res nad vse pričakovanje zanimiva in poučna. Zato opozarjamo nanjo že sedaj slovensko občinstvo, naj ne zamudi si jo ogledati, saj bo vstopnina 40 v tako nizka, da jo zmore vsak. Prireditelj razstave „Splošno slovensko žensko društvo" izda k razstavi poseben katalog z leposlovnimi in strokovnimi prispevki.
Za razširjenje šole je vložil občinski odbor radovljiški prošnjo na deželni šolski svet. Dosedanja štirirazrednica naj bi se razširila v petrazreduico. Vse stroške bi trpela občina. Da se ti prošnji ugodi, menda ni treba dvomiti! Morda pa le v današnjih časih!
Šolske stvari na Koroškem. Poduči-teljem so imenovani: Karel Dobršek za Podgorje, Pavi Kruletz za Kotlje, Pavla Lesjak za Mohlče in Rudolf Potočnik za Djekše. — Premeščena sta Emil Podlipnik iz Poreč na Ojstrico pri Spodnjem Dravogradu in Anton Schmid iz Sel v Št. Paul pri Ferndorfu. (Slovenskega učitelja so spravili torej v čisto nemški kraj na gornjem Koroškem.)
Nadučitelj Anton Hren v Stoprcah na Štajerskem je postal vodja Ciril-Metodove šole na Muti.
Narodnopolitiški dnevnik v Celju. V „Narodnem listu" čitamo, da se dela na to, da se ustanovi z novim letom v Celju dnevnik z odločno narodnim programom. Književna zadruga „Narodna založba" v Celju se je resno oprijela te misli, in „Narodni list" poživlja štajerske Slovence na prijavo za novi dnevnik.
Protest zoper ternopredlog za nad-nčitelja na Ptujski gori. V nedeljo, dne 30. avgusta, je bil na Ptujski gori jako dobro obiskan shod, ki je soglasno sprejel sledečo resolucijo: „Zborovalci ogorčeno protestirajo proti postopanju okrajnega šolskega sveta, ki je prezrl željo ljudstva in soglasni sklep ¿rajnega šolskega sveta glede imenovanja naduči-telja na Ptujski gori ter hoče vsiliti občini za nadučitelja moža, ki bo le ptujskim meščanom po godu." Za to resolucijo so glasovali tudi štajercijanci in klerikalci.
Pogoji za sprejem v deško meščansko šolo v Krškem in z njo združeni enoletni tečaj : V prvi razred se sprejemajo tisti učenci, ki dokažejo s šolskim naznanilom, da so z zadostnim uspehom hodili v peti letnik katerekoli javne ljudskeg šole ali zasebne ljudske šole s pravico javnosti. Učenci, ki se ne morejo izkazati s takim šolskim naznanilom, ki so pa dopolnili 11. leto starosti ali ga dopolnijo najkasneje v šestih mesecih po koncu prejšnjega šolskega leta, morajo za sprejem v prvi razred na tej šoli opraviti sprejemno pre-skušnjo. Za sprejem v kak višji razred je potrebna primerna starost in dokaz zadostne predizobrazbe. To je dokazati z izpričevalom kake javne meščanske šole ali zasebne meščanske šole s pravico javnosti ali s sprejemno preizkušnjo, opravljeno na tej šoli. V enoletni učni tečaj se sprejemajo učenci, ki so odrasli šolski obveznosti, ki se izkažejo z odpustnico meščanske šole in dokažejo v jezikovnem pouku toliko predizobrazbo kolikor se zahteva za slovenski, nemški in francoski jezik na meščanski šoli v Krškem.
Četrti mednarodni esperantski kongres v Draždanih od 16. do 22. avgusta je uspel nad vse sijajno. Svojo praktično porabnost je dokazal esp. že neštetokrat, uprizoritev Goethejeve „Ifigenije na Tavridi" in neštete pevske točke pa so pokazale, da je poraben esp. tudi za umetniške smotre. Zanimiv je bil poizkus s šolskimi otroki v starosti od 10 do 13 let, ki so vkljub kratki učni dobi 7 tednov odgovarjali v svetovnem jeziku jako gladko Za prihodnje leto se je določilo za kongres mesto Chataqua pri Novem Jorku in Barcelona. Slovenci na tem kongresu še nismo imeli zastopnika, ker se še ne zavedamo velikega pomena svetovnega jezika. Da se obrne to deloma na bolje, opozarjamo zopet na „slovenski esperantski krožek", ki razpošilja zastonj tozadevne brušurice in letake in ki nabira naročnike za slov. esp. slovnico Naročniki za knjigo, ki bo stala pr bližuo 2 K ter se razpošiljala po poštnem povzetju, naj pošljejo nemudoma svoje naslove na imenovani krožek (Juršinci pri Ptuju, Štajersko)
Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu se vrši vpisovanje učencev v ponedeljek in torek, dne 14, in 15. septembra, od 8. do 12. ure predpoldnem. V zavod se sprejemajo zdravi dečki, ki so dopolnili vsaj 131li leta in imajo primerno predizobrazbo. Pri vpisovanju se zahteva: 1. zadnje šolsko izpričevalo, 2. krstni list, 3 zdravniško izpričevalo s potrdilom o cepljenju koz. — Učenci, ki zadnje leto niso obiskovali kake šole, se morajo izkazati z nravnostnim izpričevalom,
podpisanim od županstva in šolskega vodstva. Ubožni in pridni učenci dobe učne knjige na posodo iu koncem leta nekaj državne podpore. Dobra dijaška stanovanja stanejo v Tolminu mesečno 28 do 30 K.
Klerikalne zahteve. Na zborovanju klerikalnih dijakov v Gorici dne 22. pret. m. so bile sprejete tudi resolucije glede slovenskih šol. Zahtevali so slovenske ljudske šole, slovansko gimnazijo in slovensko vseučilišče. Sta-.iče goriških klerikalcev, glede slovenskih ijudskih šol je znano. „Šolski dom" jim je vse, zraven tega pa hočejo, da jim bodi prava politiška strankarska postojanka. Namesto da bi ne tirali slovenskih ljudskih šol v politiko, je „Šolski dom" dobro došel njihovi stranki. Nadškof Sedej namerava v kratkem otvoriti gimnazijski internat. Poslopje — Beckmannova vila — je že pripravljeno. V internatu se bodo učenci pripravljali na svoj bodoči duhovniški poklic. Kakor hitro dobe klerikalci ta internat, se ne bodo zmenili več za slovensko gimnazijo. Klerikalci pa tudi zahtevajo klerikalno univerzo v Solnogradu, in ko bo ta otvorjena so dosegli svoj namen, za slovensko vseučilišče se pa ne bodo več pehali. Ako torej natanko premotrimo zahteve klerikalnih dijakov, opazimo takoj, da niso nič drugega kakor pesek v oči. Z besedami se navdušujejo za slovenske šole, v resnici pa delujejo za klerikalne zavode.
Akt — izgubljen! Ves akt tikajoč se gradnje okoliške ljudske šole v Celju, obilen in dokaj obsežen, se je — izgubili Tako nam pišejo iz tozadevno dobro poučenih krogov. Skoraj neverjetno, a zopet verjetno, ako pomislimo, kako iznajdljivi so vedno v Gradcu, kadar gre za kak interes, zlasti kulturni, nas — Slovencev! Da se ima le iznova povod stvar zavlečiti na leta! — Iuteresovane sloje pa resno opozarjamo naj pri namestništvu v Gradcu glasno zaropotajo ter energično zahtevajo, da se to pereče vprašanje že vendar enkrat reši, tako ali tako. V ustavni državi naj se vendar ne tepta na tako brezobziren način pravice državljanov! Hočemo pravice in nič drugega. Quousque tandem!
Iz šolske službe. Za začasno učiteljico v Košani je imenovana izprašana suplentinja Matilda J a g r o v a. Absolvirana učiteljska kandidatinja Alojzija T r a m p u š je imenovana za provizorično učiteljico v Vrbovem pri Postojni. Na otroškem vrtcu Ciril-Metodove družbe v Tržiču je voditeljica gdč. Staralo v a , tov. K a 1 i g e r je pa nadzornik.
Karel Goričan iz Višnjevasi pri Voj-niku, ki je z izvrstnim uspehom napravil izpite na visoki poljedelski šoli na Dunaju, je nastopil službo v Minsku na Buskem. Tako prisiljeno odhajajo naše najboljše moči na tuje, in odkod uaj potem pričakujemo napredka?
Premije iz Metelkove ustanove v znesku 80 K 41 v so dobili nadučitelji Iv. K i f e r 1 e v Preski, In. G a r v a s v Fari-Vasi, Aleks. Lunaček v Št. Kupertu, Mihael Kabaj v Begunjah pri Cerknici, šolski vodja E. Markošek v Ljubnem in učitelj Konrad B a r 1 e v Metliki.
Imenovanja v sežanskem okraju. Stalno so nameščeni na svojih mestih: Tomšič Franc za voditelja v Nabrežini, Fakin Anton za voditelja v Kostanjevici, Poljšak Albert za voditelja v Avberu, Hreščak Alojzij za učitelja ad personam v Lokvi, Boje Andrej iz Velikega dola za nadučitelja-voditelja v Tomaju. Premestilo se je: Provizoričnega učitelja s petraz-rednice v Sežani Frana Cibica kakor prov. učitelja-voditelj a na Barko, začasno učiteljico Marijo Kaučičevo z enorazrednice na Barki na dvorazrednico v Pliskovico, začasno učiteljico Franjo Stipaničevo z dvorazrednice v Plisko-vici na trorazrednico v Gorjansko, začasno učiteljico Antonijo Terpinovo s trorazrednice v v Gorjanskem na dvorazrednico v Šempolaju, definitivno učiteljico ad personam Franjo Li-čarjevo s petrazrednice v Komnu na dvorazrednico v Štanjel, začasno učiteljico Olgo Tomšičevo z dvorazrednice v Štanjelu na trorazrednico v Povir, provizoričnega učitelja-voditelja Avgusta Pečka z enorazrednice v Koprivi na enorazrednico v Branico, provizoričnega učitelja-voditelja Albina Furlana z enorazrednice v Branici na enorazrednico v Temnico, provizoričnega učitelja-voditelja Josipa Bustjo z enorazrednice v Temnici na enorazrednico v Ve-likidol, dalje je potrdil na dosedanjih mestih, imenovavši jih za provizoričnega učitelja Josipa Macarol za Nabrežiuo, provizoričnega učitelja-voditelja Janka Furlana za Štomaž, provizorično učiteljico Marijo Fakinovo za Kostanjevico, provizorično učiteljico Ano Macarolovo za Brestovico. Končno je imenoval učiteljskega kandidata Jožefa Mahorčiča iz Sežane za provizoričnega učitelja na petrazrednici v Komnu, Valentina Terčona prov. učitelja na petrazrednici v Sežani za ekspozituro v Orleku in Ivana Caharija za pomožnega okrajnega učitelja, Bal-bina Eppich, učiteljica v Povirju, pride kot učiteljica na dvorazrednico v Divači. Helena Jerman se predlaga v stalno vpokojenje.
Naduditeljska služba v Igavasi je vnovič razpisana do 13. septembra. Zakaj — to nam je neumljivo!
Poziv zavednim in kolegialnim tovarišem ! Zavedne in kolegialne t o v a r i š e s t e m p o z i v 1 j a m o , naj nihče ne kompetira za naduči-teljsko mesto, ki je do 13. t. m. razpisano v Igavasi!
Po sklepu lista.
Nova nemška šolska nadzornika.
Dunaj, 3. septembra. Deželni predsednik baron Schwarz je že pred meseci predlagal ministru, naj se ustanovi na Kranjskem mesto tretjega deželnega nadzornika, in sicer nemškega. Takrat je ministrstvo Schwar-zev predlog zavrglo, češ, da je to popolnoma nepotrebno. Schwarz in ljubljanski Nemci so pa vztrajali dalje in dosegli končno popoln uspeh. Imenovanje nemškega dež. šolskega nadzornika za Kranjsko j e popolnoma zagotovljeno. Izročilo se mu bo nadzorovanje vseh nemških ljudskih šol, nemške gimnazije v Ljubljani in ljubljanske realke. Gre se samo še za osebo. Najprej je vlada to mesto ponudila celjskemu ravnatelju Proftu, ki ga je pa z ozirom na svojo priljubljenost v Ljubljani odklonil. Potem je vprašala ravnatelja Adameka v Gradcu, ki je bil svoj čas profesor v Ljubljani in znan kot silno strasten nemški nacionalec. Tudi Adamek je odklonil in sicer zaradi rodovinskih razmer. Zdaj sta kandidata dva, in sicer re-alična profesorja dr. B i n d e r in B e 1 a r, oba v Ljubljani. Cuje se tudi, da se dr. Binder posebno peha, da bi postal deželni šolski nadzornik na Primorskem namesto umrlega Per-schinke. Najbrž bo imenovan Belar za Ljubljano
dr. Binder za Trst.
* * *
Državni poslanec dr. Rybar odložil mandat i
Iz Trsta nam poročajo, da je državni poslanec dr. Otokar Rybar v torek brzojavno naznanil predsedniku državnega zbora dr. Weiss-kirehnerju, da je odložil svoj d r -žavnozborski mandat. Ta vest se je bliskoma raznesla po Trstu in je zbudila veliko presenečenje. — Kot prvi vzrok tega nepričakovanega koraka dr. Bybara se navaja, da j * njegova odvetniška pisarna silno trpela zaradi njegove odsotnosti iz Trsta in da je to dejstvo v prvi vrsti vplivalo na dr. Bybara, da se je odločil odložiti svoj državnozborski mandat. V drugi vrsti pa je baje njegovo odločitev v tem oziru pospešila neugodna kritika politike tržaških vodilnih krogov v šolskem vprašanju po časopisih.
Listnica uredništva.
Kajfež: Porabimo prihodnjič. — Nekaj solnea: Pride danes teden. — Ksenija: Svetujemo Vam, da se najprej pomenite s svojim nadzornikom ter mu pojasnite svoj položaj. Njegova dolžnost je, da se zavzame za Vas. Potem pa prosite za def. nameščenje. če Vam odbijejo prošnjo, vprašajte po vzroku. Potlej pa pogumno k rladi! — Zaradi tesnega prostora smo morali danes odložiti poročilo o slovanskem učiteljskem kongressu v Pragi. — Koroški tovariš: Hvala za Elierjev nekrolog. Porabimo prihodnjič. Iskrene pozdrave !
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1026.	Kranjsko.	158 1-1
Na enorazredni ljudski šoli v Krašinji je stalno oddati izpraznjeno učiteljsko in voditeljsko službo z zakonitimi prejemki in naturalnim stanovanjem
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati do 25. septembra 1908.
Prosilei za stalno nameščenje, ki še niso stalno nameščeni na kranjskih javnih ljudskih šolah, morajo dokazati z državno-zdravniškim izpričev&lom, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 22. avgusta 1908.
Št. 2222.
159 1—1
Na štirirazredni ljudski šoli v Dolenji-Vasi pri Ribnici se razpisuje v stalno nameščenje učiteljsko mesto s postavnimi prejemki.
Prosilei, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 3. oktobra 1908.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 26. avgusta 1908.
It 2226.	156 l_l
Na dvorazredni ljudski šeli v Fara-Vasi se razpisuje v stalno nameščenje nadučiteljsko. mesto s postavnimi prejemki,
Prosici, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni morajo z državno-zdravniškim izpri-čevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 4. oktobra 1908.
C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 27. avgusta 1908.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154
BRATA EBERL
tovarna oljnatih, barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela, „"CJnion'
priporočata g g. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši črni, medli	19 52—36
lak za šolske table.
Št. 159.	155 1
Deška meščanska šola v Krškem.
Šolsko leto 1908—99 na deški meščanski šoli se začne 16. septembra.
Vzprejem učencev se vrši dne 13., 14. in 15. septembra.
Ravnateljstvo.
Ivan Bonač
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 6
(nasproti glavn pošte)
priporoča slav. šolskim vodstvom svojo
trgovino papirja in
šolskih potrebščin.
Velika zaloga vsakovrstnih
šolskih zvezkov, papirja, črnila
itd. itd.
Edina zaloga Hardtmutovih svinčnikov v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
(Prosim blag. zahtevati cenovnik, katerega do-pošljem brezplačno.)
Risarska stojala
iz močne la lepenke
po najnovejšem predpisu.
Velikosti I = 240 mm X 195 mm K 9 — 100 kom. II = 280 mm X 200 mm „ 12— „ m = 350 mm X 250 mm „ 20 — „
Močno izdelane zaponke za pritrjenje predlog 100 kom. K 2-40. 152 4-2
Velika knjigoveznica.
Točna in solidna postrežba. Nizke cene.
Naročajte in priporočajte
šolske zvezke
slovenskega izdelka! Založnik A. Slatnar v Kamniku.
Zaloga v Ljubljani pri V. Kenda, V. Petričiču, Fr. Iglica in dr. ter pri trgovcih po deželi.	147-12 (3)
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih, potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—1
Postrežba točna in solidna.
_. G-lavna zaloga_
| A. Slatnarjevih zvezkov. I
Vljudno naznanjam, da sem popolnoma prenovil in na novo uredil
pen
na Marijinem trgu v palači Assicura-zioni generali.
Eazen mnogih drugih časopisov je na razpolago tudi „Učiteljski Tovariš".
Slavnemu učiteljstvu se priporoča za obilen obisk
Karol Polajnar
146 3—1	kavarnar.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljnbljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kav-čuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 32
Ceniki gratis in franko.
Učiteljska tiskarna m
priporoča si. šolskim vodstvom in š. svetom za cesarjev 60 letni jubilej krasne
jubilej ske karte
na karton z vzbočenim emblemom (naš cesar 1. 1848. in 1908.) in primernim besedilom.
Posamezni komadi: manjši po 10 h, večji po 20 h. Pri naročilu nad 100 komadov 10% popusta.	112 12—7
Za šolsko mladino najprimernejše in najcenejše darilo in spomin na letošnji jubilej.
rmmmwm
wmmmmmm
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—12
G-ričar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za dekliee itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 74 12—7
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—31 Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvornlška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur 52^36
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik nr Sehaft-hansen, Klassig in Glasliiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.

Slovenci Nnuteožlgallce
korlst družM
sv. Cirila in Metoda! 3}2?5
5
n
3
Blaž Jesenko
Ljubljana
Stari trg štev. 11
priporoča (154) 12-10
„cilindre, čepice m.
najnovejše façone po najnižji ceni.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
Gg. učiteljem in njih rodbinam 57o popusta.
Svetlolikalnica: == 15 52-51 Kolodvorske ulice št. 8.

Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 9
arodna knjigarna
v Ljubljani, i^itl
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
12 52—44
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna raznovrstno skriv-Ijenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. se nahaja
na Turjaškem trgu št. 4,
I. nadstropje.
Zavod je otvorjen tudi med počitnicami julij in avgust,
Pojasnila daje (lr. Ivan Oražcn ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dopoldne in od 2.-3. popoldne v IVolfovih ulicah št. 12.	185 12—10
Kavino zrno
ta žlahtni sad, je dobil tekmovalko, ki je sicer ne bo izpodrinila, to tudi ni nameravano, ki pa onim mnogim, kateri naj ne bi uživali zrnate kave iz kateregasibodi vzroka, znatno olajšuje nje zdrževanje. — Kako se imenuje? — „Franckova" ržena kava z znamko „Perlro"! Ta žitna špe-cialiteta je toli prijetnega okusa, da bi se mogel tudi najbolj izbirčen kavopivec sprijazniti z njo; pri pokuševanju skoro ni verjeti, da se v zmletku teh krasnih, na našem domačem polju pridelanih in na poseben način praženih, rjavih zrnih ne nahaja prav nič indijske zrnate kave, toli sličen je okus zvretka.
Prijeten grenki okus te ržene kave ima za posledico, da se le-ta čimdalje-temraje pije. — Manjka ji onega sladkega okusa ječmenove kave, ki je vzrok, da se ta navadno kmalu pristudi, in to je posebna prednost naše ržene kave.
Ako se primesi še eno nožno ost znanega in priljubljenega „Franckovega" pridatka za kavo v zabojčkih ali zavojih, se dobi zvretek še polnejšega okusa in lepe zlatorjave barve.	154 5—1
zmmmwmimmmwwmm
Pri nakupu oblačilnega blaga naj se ozira na narodno trgovino
ČEŠNIK & MILAVEC
v Ljubljani (pri Češniku) Lingarjeve ulice
"Velika, zalega sulsna in kamgarna za inošlse oTolelsie Najnovejše vrste modnega volnenega, svilnatega in perilnega blaga za dama. Velika izbera preprog, zaves, odej itd. 1812—7
Cene nizke in strogo solidna postrežba.
H^fT" P. n. učiteljstvu dam pri nakupu 5 % odbitka za učiteljski konvikt.
m.
S

IVAN JAX & SIN
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
■râg»	"Velilsa zaloga 12-9
dvokoles, šivalnih in pisalnih strojev.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
Stanje hranilnih vlog koncem oktobra 1907: K 22,158.277-33.
Pošt. hran. rač. St. 828.406.
Telefon 185.
Stanje upravnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874-08.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zarezo
i jubljana, Dunajskacesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4%%
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki g» plačuje posojilnica sama za vl.žnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 */*°/o z 1 1li°l0 amortizacijo ali pa po 5 '/."/o brez amortizacije. Na menice po 6 °/0 Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 144 načrt glede amortizacije dolga. 12 1
j
„MLAD
zasebna dekliška ljudska šola
v prostorih mestnega dekliškega liceja na Bleiweisovi cesti v Ljubljani
otvori letos II. razred.
Vpisovanje v I. in II. razred se vrši 15. septembra t. 1. od 9.—12. ure dopoldne v pritličju.
156 2-1
r Kp^^vssfp
I Naš denarni zavod.
(24) 12—9	Geslo: Kar plodonosno naložim,
v pomoč le sebi podarim.
in


registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—'/,7. ure zvečer ali pa vsatc dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (giej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža") se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B G B E F G H
18 24 38 46 60 70 85
17
23 37 45 59 69 84
6	„	-
4	„	50
3	„	-
2	„	50
2	B	-
1	„	75
1	„	50
18. 24.
3
4
46.	„ 1
60.	„ -
70.	„ 1
85.	„ 1
56
81 70 42 26
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4, I. nadstr.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—49