9 7,
ιι,ιι,ιι,ιι,ιιιιι,ΙΙΐηΐΙΙΙΙΙΙΕΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙΙ^^^
•poąoj/j ut naie
"S88T '"fu11!' 'l οιΦ 'ιχιΐϊΓ(«ιιιΙνι Λ "ili 'A8łS
ι,Ι θ a e j s   β λ β j s e ζ  f θ j d β ν"
196
->*   $LOVAN.   Hg-
Štev. 13.
František
^jH^p zadnji številki smo podali častitim bralcem svojim sliko nedavno umrlega in prezaslužnega pisatelja, ^®33 knjigotržca, založnika in tiskarja češkega Fran-tiška Simačka, a danes naj jim še predočimo vsaj v I najpoglavitnejših potezah prekoristno delovanje njegovo na pisateljskem in narodnogospodarskem polji.
František Šimaček, pisateljsko ime mu je Vojtéch Beläk, je starosta čeških novinarjev, ki se je boril za potlačene pravice češkega naroda v šoli in uradu v naj- j hujši dobi, ko so še Nemci vsako književno in narodnogospodarsko prikazen češko zatirali z vso močjo svoje nadvlade; in ravno zato tedaj, ker se je on najodločnejše postavil v bran tem pogubnim težnjam nemškim na no-vinskem polji, zaslužuje njegovo ime najčastnejše mesto v češkem novinstvu. František Šimaček se je porodil 2. decembra leta 1834. v Labskem Kostelci. Desetletni deček pride v Prago, kjer se je pozneje posvetil tehničnim naukom. Dve leti je bil na učilišči v Budči, obiska-vajoč poleg tega tudi nekatera predavanja na vseučilišči. Že leta 1855. je jel pisati članke z večine praktičnega namena za lista „Zlate Klasy" in „Pražske Novi η y". V teh člankih je kazal na važnost zadrug kmetovalcev v večjih pospodarskoobrtnih podjetjih, katera so še takrat imeli v svoji oblasti samo priseljeni nemški tovarnarji. L. 1857. je osnoval novine „Poseł z Prahy", ki so izhajale v zvezkih po desetkrat na leto. Kako je Slovanom neprijazna vlada zatirala vsa plemenita slovstvena prizadevanja naša, vidi se iz tega, da Fr. Simàèku ni dala dovoljenja izdajati politični list, in tako je on moral izdajati mesečnik, za kateri ni bilo treba posebnega dovoljenja. V teh zvezkih je posebno deloval za razvoj narod- ι nega gospodarstva na Češkem, trudeč se ob jednem za to, | da bi priboril veljavo češkemu jeziku v šoli in uradu. , Poglavitno ima tudi zaslugo, da je osnoval mnogo posojilnih društev na Češkem in Moravskem, da bi tako iz- i trgal češke kmetovalce iz tlačeče jih pesti nemške. Ta I plemeniti trud je rodil obilo sadu, a „Poseł z Prahy" se je s to tendencijo prikupil vsemu narodu po Češkem in Moravskem. Ali to vsestransko in sadonosno delovanje je koj zapazila vlada, in njej se je Simačkov smer zdel celo nevaren ! Nasledek temu je bil, da so Fr. Šimačka večkrat preiskavah, da je bil naposled 21. decembra 1860 poklican pred sodišče zarad ščuvanja (!), toda sodišče ga ni moglo spoznati za krivca. Potem je pristopil na Rie-gerjevo prizadevanje kot sotrudnik k uredništvu „Närod-nych Listu," ne opustivši še nadalje izdavati svojega lista. Ali že prvi zvezek novega letnika mu je bil zasežen, a Fr. Šimaček obsojen po daljšem preiskavanji oktobra 1861 zaradi šuntanja proti oblastim na 14 dni zapora in globo 50 goldinarjev ! Ko je presedel kazen, prizadeval si je znova pridobiti dovoljenje za izdavanje „Posla z Prahy" kot političnega lista, ali ga spet ni dobil. Kot | sotrudnik „Närodnych Listfi" je ostal zvest načelom, za katera se je potezal v svojem listu „Poseł z Prahy".
Šimaček.
Neumorno je pisal, snoval še nadalje posojilnice, kakor tudi dekliška učilišča po mestih, dobro vedoč, da se more češko ženstvo ohraniti zvesto narodni stvari samo v čeških učilnicah, kjer se jim za mlada usaja v srca neizbrisna ljubezen domovinska. Leta 1862. je osnoval z dr. Jul. Grégrom tiskarno, ali je že drugo leto nato izstopil iz tega društva in ob jednem iz uredništva „Närodnych Listu", iz-premenivši „Poseł z Prahy" v tednik, ki ga je občinstvo naudušeno pozdravilo. Leta 1864. je preuzel uredništvo političnega lista „Näroda", ki ga je zalagal Rieger. Toda ta list ni cvel, in on ga je opustil iz denarnih ozirov, urejajoč ga polnih 22 mesecev. Potem se je spet povsema posvetil svojemu listu („Poseł z Prahy"), ki ga je izdajal trikrat, pozneje štirkrat, nato petkrat in konečno vsak dan na teden. Leta 1868. je bil tožen vele-izdajstva. Po štirinajstdnevnem zaporu je bil oproščen, ali pri poznejšnji konečni preiskavi vender obsojen zarad prestopka močenja javnega miru na štiri mesece teške ječe in na 800 goldinarjev globe, odtegnene od kavcije. In kako nežno se je takrat ravnalo z uredniki, vidimo iz tega, da so ga meseca julija istega leta po noči iz postelje odveli v zapor. Tudi uredniki ostalih listov čeških so bili večkrat klicani pred sodišče in obsojeni. Jeden poprejšnjih urednikov Šimačkovega lista, Tolman namreč, bil je obsojen na dve in pol leta zapora, a vse kavcije tega jedinega lista je zasegla vlada 7000 gold.! Sam „Poseł z Prahy" pa je moral o iznimnem stanji prenehati izhajati. Puščen iz zapora, zasnoval je neumorni Šimaček nove načrte. Meseca decembra je jel izdajati nov list „Obca na" po dvakrat na teden. Poleg njega je še urejal '„Narodniho Hospodäfe". Po iznimnem stanji je izpremenil „Občana" v starega „Posla z Prahy", ki je postal konečno dnevnik.
Tukaj je deloval František Šimaček kot novinar. Velesijajnih zaslug pa si je tudi pridobil kot založnik in izdajatelj. V ta namen si je namreč osnoval novo tiskarno in je izdaval n. pr. „Kottuv slovnik", „Bibliotekou svetovnych cestopisü", „Odbornou patbologie a therapie", „Hrady a zämky", „Libuše, matice zäbavy a vodeni" itd. Zraven tega pa je izdaval znanstvena dela in dela čeških pesnikov, kakor „Väclava z Michalovie" od Svatopluka čecba in „Za viru a volnost" od Adolfa Heyduka. To sta krasni ilustrovani izdanji. Leta 1882. je založil „Jary^ vék", list za mladino. Izdaval je tudi list „Svetozor", osnoval si posebno tiskarno in nato leta 1883., da bi se posvetil vsega temu novemu delovanju, zaustavil „Posla z Prahy", ki je zadnji čas hodil v svet pod imenom „Češke No vin y". Toda v novem delovanji in v najlepši dobi nam je pokosila nemila smrt neumornega in delavnega moža, umrl je v Pragi dne 5. jnnija t. 1., kateri je iz samega čistega rodoljubja posvetil vse svoje življenje in delovanje v prospeh gmotnega in duševnega napredka milemu narodu češkemu. A. T.
Štev  13.
->■·    SLOVAN.   Hg-
197
Janez Solnce.
Zgodovinska novela.
Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Dalje
jjfll^^eželni glavarje tu," nadaljeval je Kljukec lahko-dušno, „to se ne da tajiti. In prišel je — poslušaj ■w^ps Plavček — prišel je vprašat mene — Kljukca z Gorenjskega, če me sme cesar na svoje kosilo povabiti. He, Plaveč, kaj naj mu odgovorim?"
„Šleva kljukasta!" zatogotil se je Plaveč ter jezno odhitel iz sobe.
„Reci onemu zunaj, da naj pride tu sem!" upil je Kljukec za njim. Ne pozabi tudi, da mi je vrč prazen in da sem žejen kakor suha goba. He, Plavček!"
Skoro potem je ustopil v sobo Jurij Ljudevit. Zavit je bil v dolg črn plašč, s katerim si je nekoliko zakrival obraz. Ker si je bil potisnil široki klobuk globoko na oči, ni se mu bilo bati, da bi ga spoznala družba. Tudi je bila soba že prenapolnjena z dimom ; in ker so bili dijaki že precej pijani, tako da so s svojim krikom in hrupom vzbujali občno pozornost, ni se nihče ozrl po novem prišleci.
Le ta je obstal pri vratih ter premeril ispod klobuka z ostrim pogledom pivsko družbo. Dijaštvo mu ni posebno bilo po godu; zagodrnjal je nekaj pri sebi o pijanih otrokih, ki naj bi raje spali, nego razsajali po gostilnah ! Poluglasno je izpregovoril : „Ti hudiči, vsaj me spoznali menda ne bodo. Lahko mi zmedo vse, če me zavohajo!"
Še bolj tesno si je obvil s plaščem obraz ter se konečno usedel h Kljukčevi mizi. Ta ga je že dolgo časa opazoval s hudobnim svojim pogledom in se je jezil, da ga ne ogovori, ker je vsaj k njemu prišel. V resnici je Jurij Ljudevit tiho sedel pri mizi ; ni vedel, koga naj bi ogovoril. Iskal je z očmi dijaka Vida, in ko ga je staknil v pijanem kolegiji, polastila se ga je misel, da je fante v svoji pijanosti morda na vse pozabil. Siknila mu je kletvica izmed zob. Tedaj se mu je ujel pogled s svitlim pogledom svojega soseda!
„Hej la!" izpregovoril je Kljukec in po suhem obrazu se mu je spustil satirski smehljaj, „hej la! Kaj tako skrivaš svoj obraz ? No pa ga le skrivaj, saj te dobro poznam. Ko sem bil zadnjič na Hrvaškem, poznal sem človeka s tvojim obrazom in — lonce je vezal !"
Jurij Ljudevit se je preplašil. Pomaknil se je po klopi bliže ter odgovoril tiho :
„Nikar kričati, sicer ti porinem bodalce v trebuh —"
„Oj, vi ste, gospod! Sedaj, ko ste bliže prisedli, sem vas še le spoznal, dasi mi je pravil Vid, da pridete ! Ne zamerite, ne zamerite, res sem mislil, da ste loncovez ! Ta prokleti dim! In besedice niste izpregovorili !"
Kljukec se je delal ponižnega, a Jurij Ljudevitu se je vender dozdevalo, da se šali ž njim!
„Molči sedaj in odgovarjaj na to, kar te bom vprašal ? "
„Vse, kakor želite! Ta proklicani loncovez, da me je tako premotil!"
Jurij Ljudevit je stisnil obrvi, kar je pričevalo, da mu pričenja ošabno srce kipeti.
„Menim, da se šališ z menoj!" „Bog varuj ! Ne zamerite mi, milostivi gospod ! Ne zamerite gorjanskemu kmetu, ki sploh ne ve, kako se mu je vesti z gospodo!"
„Dobro!  Vid mi je pravil, da boš tu nocoj!" „In tu sem, kakor vidite!"
„Ali imaš zmožnost, da tiščiš jezik za zobmi, kadar ti je prepovedano govoriti!"
Kljukec ni takoj odgovoril.
„Tu sem, kakor vidite, in obilo sem že pil in precej je že dolga pri Plavčeku!  Ha, kaj pa o tem!"
Mož je očividno poskušal zadevo spraviti na de-narsko polje.
„Tu imaš in plačaj!" Jurij Ljudevit je stisnil nekaj zlato v pohlepnemu rokovnjaču v pest.
Vprašali ste me, odgovoril je Kljukec sladko, ter z veliko zadovoljnostjo spravil, kar se mu je bilo v pest potisnilo, vprašali ste me, visoki gospod, če molčim, kadar mi je molčati !"
„Stvar, radi ktere sem prišel, je tako, da se bode moralo o nji molčati!"
„Nič ne dé, nič ne dé! Ce je treba, molčim kakor svetnik v cerkvi.  Se vé!" „No, kaj?"
„Se vé" — nadaljeval je Kljukec z zvitim pogledom, se ve, da se mi morajo usta malo — zapečatiti. In če je ta pečat zlat, toliko ljubši mi je!   Hi! hi!"
Jurij Ljudevit je zopet posegel v žep, in znova je sosedu stisnil nekaj zlatov v lačno pest.
„Ha! vi umejete ta posel! Vi ste učen pečatov in zanesete se lahko, da bom molčal kakor kamen sredi gore ! "
„Tu jih preveč posluša! Morda greva na ulico. Tudi vroče je tu notri!"  dostavi Jurij Ljudevit.
. „Prav! A še nekaj je! Meni ste dali, kar mi gre — za prvo potrebo. Hvala vam, visoki gospod. A tu je še moj Videk. Priden fantiček je in očetje jezuvitje tam čez ga imajo prav radi. Danes sem plačal sveto mašo očetu rektorju in roko sem mu poljubil in povprašal sem, kako je kaj z moje sestre sinom. Prav močno ga je pohvalil oče rektor. In sedaj mislim, da mi za tisto mašo povrnete in da mi za dečka tudi kaj daste! Molil bo za vas!"
Z nova je posegel Jurij Ljudevit v žep, in zopet je potisnil hlastnemu sosedu nekaj zlatov v prazno perisce.
„Bog vam bo plačal in fantek bo molil za vas! Hej Plevček!   prikrevljaj sem!   Povej, koliko je dolga, gospod ti hoče plačati! Saj veš, koliko sem spil in zaužil." (Dalje prihodnjič.)
198
-3* {Slovan, χ-
Štev. 13.
Iz sazavskrh letopisov.
Zgodovinski roman. — Češki spisal Vaclav Beneš Trebizsky   poslovenil —1—r.
(Dalje.)
~^|če moj!" vsklikne mladi redovnik, prime z obema rokama sivo starčevo glavo in jo pritisne k obrazu. Skozi razbito okno pa se je valil v sobo dim, da bi se bil človek kmalu zadušil.
Krivoglav je prodrl med prvimi v izbo in takoj so odnesli mrtvega vladiko iž nje.
Chladek je odpeljal za roko Pomnéna in siromaku so tekli po dobrem obrazu potoki solz za svojim gospodarjem.
„Je li mrtev?" povpraševali so z jednim glasom ljudje, katerih se je že drugič vse polno nabralo pri dvoru.
Čim bolj so se trudili, da bi udušili ogenj, tem silneje se je razširjal plamen. Črn steber dima se je valil iz doline proti sivemu nebu in ne daleč od tod na višini na tfebiških potih je stal Vodérad ob borovem gozdu in gledal na plameči dvor. Zlorado so se mu iskrile oči in vražja radost je pačila njegov obraz.
„Vidiš, Dobrovit? Vender te je zadelo! Nikdar bi ti ne bilo šinilo v glavo, kako žrtev ti zažge še kedaj Vodérad. Videl sem pa tudi tvojo dušo, kako je letela tje v črni dol v staro drevo. Tam bodeš sedaj stanoval zato, ker si dvakrat zavrgel stare bogove. Ali popred ti še moram videti v obraz, da vem, kakšen si po smrti."
Po teh besedah je stopil doli med ljudstvo.
Staroverci so se jeli tu in tam s kristjani prepirati in jim groziti, da naj se tako zgodi vsem, ki se ne odpovedo križu.
„Vodčrad! Vodérad!" zaslišijo se glasovi na vasi in staroverci se ustopijo v tesnejšo tolpo.
„Kazen je to, očividna mu kazen; z nami so bogovi. Bodite pogumni, bratje, razbijte križ, ki ga je postavil zopet na žarišči, in ga vrzite v vodo. Dovolj je vas in dokažite, kako umejete tudi z življenjem braniti vero pradcdov," dražil je kmete žrec, izzivaje jih. Zato ste se sem sešli, da maščujete razžaljene bogove. — Kaj se obotavljate? — Bojite li se županovih sužnjev?"
Vender se nikdo ne gane, da bi ubogal glasnika.
„Ali naj tudi vas vse prekolnem, da postane'.e volkodlaki vi, vaši otroci in vaši unuki?"
„Pojdimo!" zakličejo kmetje, in kovane gorjače, katere so silno vihteli nad glavami, zažvižgajo po zraku.
Zrec se jim postavi na čelo, ali komaj da so se ganili naprej, zapro jim pot napeti loki in zasvetijo se jim v oči jeklene strele na lokih.
„Naprej! Niti dotaknili se vas ne bodo," kliče s hripavim glasom Vodérad in se vrže med upitjem kmetov proti županovi družini.
„Nazaj!" zagrmi župan predrznikom, ki so slepo tiščali v svojo pogubo.
Toda kmetje že več niso slišali, udarivši z gorjačami na oprode. V tem trenotku pa se je zvalilo nekoliko trupel s prebodenimi prsi v sneg.
Bliskoma so se razpršili uporniki po vasi in se poskrili po hišah.
Opat Božetech je stal na dvoru poleg mrtvega vladike.
„Hvali ti, sin, in vi vsi hvalite Gospoda. Moli za one — in vi vsi molite za nje, — ki so ti dali v hrano žolča in te žejnega napajali z octom."
Potem poklekne opat v sneg in cela množica ž
njim.
Ali ni še odmolil, ko so s cerkvene strehe nad vasjo švignili novi plameni.
Hitro kolikor mogoče je letelo vse gasit cerkev, in ko so strgali streho, posrečilo se jim je za ne dolgo ogenj zadušiti.
Huje pa je bilo v dvoru in v mlinu. Bilo je, kakor bi kdo z nevidno roko ulival olja v ogenj. Plameni so svetili za oblačnega dne kakor velikanska baklja.
„In vender jim je obetal postopač, da se jih strele ne dotaknejo. Sam strahopetnik pa je utekel. Nikdo drugi tudi ni zažgal dvora, nego on ; nikdo drugi ni prouzročil vladikove smrti, nego on; in nikdo drugi ni vrgel ogorka na cerkveno streho, nego on. Ze so razposlali po njem gonjače in hrte, in res bi ne hotel biti na njegovem mestu. In spodobi se mu, da ga kaznujejo za vzgled!" pravili so si ljudje, vračajoči se domov.
Župna četa je ostala celo noč v vasi.
Nekoliko vojakov s ščiti je stalo tudi na straži pri božjem razpelu.
Mrtvece pa so takoj opoludne znosili na pokopališče.
Grozen je bil v Kvilicah denašnji dan. Sicer je bilo več takih videti na Češkem, kar se je bil Borivoj dal krstiti na Velegradu.
Opat Božetech je ostal tudi v vasi. Nastanil se je v hiši pod dvorom z dvema menihoma in s Pomnénom.
„Zalostno je v tukajšnjem kraji. Gorje, da ne skrbe za dušni blagor oni, katerim je v naši domovini poverjena občina kristjanska, temveč kako bi razmnožili svoje imetje in bogate koristnice. V naši deželi ni več Cirilov ne Metodov in tudi ne Prokopov. Ti, kateri bi jih imeli nadomeščati, skrbe za unanji lesk, pri tem pa zavržejo tisočero duš. Zato gine vera križa, in ako bode tako dalje šlo, izgine ž njo tudi naš narod," govoril je opat k bratom redovnikom.
Ko je izgovoril, odpre psalter in vsi trije so molili v staroslovenskem jeziku večerno molitev. — —
V izbi poleg je klečal Pomnén na goli zemlji. V leseno steno je bila zasajena baklja. Dim od smolnice pa je hitel skozi pol razbito okno ven v noč. Poleg na klopi je ležal Dobrovit Njegovo telo je bilo do obraza pokrito z belim prtom.
Od vasi je hitelo nekoliko mož brzo na Drago. Bili so to tukajšnji kmetje in šli so v gaj molit bogove, da bi jih ne kaznovali, kakor so vladiko !
Štev. 13.
$LOVAN.   x-
199
„ Takega konca si zeman ni zaslužil. Veruj, ko bi bil dobil Vodèrada, odbil bi mu bil s to le gorjačo po-žigalsko roko, in še sedaj bi mu ne želel, da bi se srečala ; ne bil bi porok za se," pravil je Radoš sodrugom.
„Kdo ve, kdo bode podedoval po Dobrovitu. Dobrovit je bil naši vasi oče ; če je tudi postavil na žarišči božje razpelo in nad vasjo cerkev," pristavi Chladek.
Okoli pokopališča so vsi hitro obmolknili, ker so poleg zvonika ležala mrtva trupla njih drugov, pokrita s koci. Tudi so hiteli hitreje.
Zopet je prišlo toliko ljudi k Dobro-vitovemu pogrebu in zopet se je sešlo zemanstvo s toliko dvorov.
Božetech je vodil pogrebni sprevod in je obrede opravljal po slovanski liturgiji.
Jutri je mislil Pomnén z opatom zapustiti Kvilice za zmiraj. Dan se je že nagibal in v dolino se je plazil počasi temni mrak.
Strašno je bilo na kviliškem pokopališči. Po grobovih so ležali črni, na pol ogoreli tramovi in osmojeni cerkveni zidovi so mobli kvišku.
Nad vasjo pa in celo dolino so visele megle, podobne velikanskim netopirjem z razpetimi krili.
Nekoliko korakov od cerkvenih vrat je klečal Pomnén na novem grobu, poleg katerega sta se belila še dva groba.
glavi ni imela spletenih v kite in da se ji ni bliskal v njih zlati obroček ; prosto so se ji vili danes po vratu in po nedrih.
„Ti si tu — Beluška?" zašepeče redovnik in stopi korak nazaj.
»Tedaj vender hočeš s Kvilic za zmiraj oditi?" zašepeče deva in pritisne žareča lica na črno samostansko obleko. „Pomnén, ti ne smeš od tod; drugače umrjem brez tebe. Ne veš, in nikdo ne ve, kaj sem trpela! — Ti molčiš, Pomnén ? — Ali nimaš več rad svoje mile
Beluške?"
„Imam še vedno!"
„ Kakor nevesto, Pomnén?"
„ Kakor sestro, ki je tu pod zemljo, Beluška!"
„Le kakor sestro?"
„ Drugače ne morem !"
„In za to naj bi bila šla za teboj tu sem?"
„Ne morem — ne smem, Bi"luška !"
„Da ne moreš, da ne smeš, Pomnén, vreči proč te obleke ? — Jaz j o raztrgam na kosce in razmećem na vse vetrove! Vse moreš, Pomnén! — Nikdo ti ne sme v ničemer braniti !"
„Beluška, vidiš li to le zamrzujočo prst? — Pod njo leži moj blagi čas; položili so ga v očetovo krsto. Glej, Beluška , da pozabiš Pomnčna, in brež njega bodeš še sreč-
Smrt sv. Metoda.
nejsa
„ln če ga ne pozabim ?"
V jednem je počivala redovnikova mati in v drugem njegova sestra.
Nedaleč za prednjim zidom je stala že lep čas mlada deva in nje oko se ni ganilo z bledih menihovih lic,  po katerih  so tekle  solze za solzo.
Mladi menili se hitro prikloni, naredi v prst tri križe, poljubi grob in oba postranska ter ustane.
A komaj se je zravnal k odhodu, bila je streloma deklica pri njem in se mu je vrgla v naročje.
Bila je Beluška. Imela je na sebi isto temno obleko in isti zavoj, kakor pred včeranjem, le da las na
„Pozabiš ga!"
Mladi menih se tiho nasmeje.
„Pozabim!" pravi deva, skloni se po konci, upre svoje oči ostro v njegovo lice in po njenem obličji se razprostre v tem trenotku neizrečena dražest.
Ali menih, gledaje v črno prst, niti glave ni vzdignil po konci.
„Mora tako biti, Beluška!"
„Ker ti tako hočeš."
„Beluška, moram hoteti. Ko ti bom ispred oči, bodem ti tudi iz misli."
200
->·■   SLOVAN.   i^-
Štev. 13.
Na to se Pomnén obrne in s povešeno glavo koraka proti pokopališenim vratom.
Z druge strani pokopališča se priplazi v tem tre-notku velikanski mož, zagaljen v črno suknjo in z globoko na oči potegneno kučmo na glavi.
Beluška je gledala za menihom in se še ganila ni od grobov. Zdela se je kakor brez čutov in njene oči kakor bi hotele okameneti; le pod obleko, ki se je tako tesno prilegala k vitkemu životu, kipela so nemirno mlada, polna prsa, kakor se vali potok pod mlinom, kader veter vznemiri njega tiho vodo v vršeči tok.
„Vsi ste licemerci, ki nosite kute in se ponašate z devištvom. — Devištvo! Hi, hi, hi! — Devištvo, Vodérad , in ti latinci ! Jaz sem v devištvu, a tudi dober sluga starih bogov. In vi? Le čakaj ti, golobradec ! razkril bodem tvoja pota. Ko te spode iz samostana in postaneš klatež, potem si moreš vzeti Belko."
Beluška, dočuvši na pol te žrečeve besede, zgane se in hitro zbeži s pokopališča.
Vodérad stopi potem v duplino, kjer je bil pod starim borom visok kup na novo nakopane prsti, podoben
grebenu, ali skoro na pol razgreben. Psi so ga razkopali, čutivši menda v njem človečino.
Vodérad se usede na kup gline in začne nekaj nerazumljivega mrmljati. Bila je to neka kletev, ker plave oči so se mu zasvetile divje in obraz mu je razjedala jeza.
„ Osvetil sem vas in bodem vas še osvetil. Dvor in cerkev sta bila vam in njemu nenavadna daritev. Ali za vas zažgem še eno, da bi videli po okolici šibo božjo in se bali bogov, da razbijejo razpelo in čuvarje križa pomečejo v potok povodnim možem."
In skoro na to so začeli znova v žlebu za Kvili-cami švigati plameni, kakor da bi se bil tam pekel odprl in bi iž njegovega drobja prišli najhudobnejši vragi na zemljo po žrtve. Tako je žvižgalo in praskalo in med hrušečim praskotanjem je ječal neki vriščeči glas tako, da je to nenavadno vriščanje segalo do kosti.
„V žlebu gori grmovje," razlegalo se je po tihi dolini. „Sami bogovi so zažgali žrtev svojim mučenikom. Močni bodo do konca sveta. Ven, vi kmetje, iz zatišja in poglejte, kako visoko švigajo plameni, kako poletavajo duše ubitih do megle in še više za megle k Perunu!" budil je Vodérad ljudi iz spanja.        (Dalje prihodnjič.)
„Slovanstvo ve svych zpévech."
Presodila Lucila Podgornikova.
^slovanstvo ve svych zpévech." (Slovanstvo v svojih spevih.) Zbornik narodnih in udomačenih 9 (znamenitih) pesmi vseh narodov slovanskih. Urejuje, harmonizuje in izdaje Ludo vi k Kuba v Kutni Gori (Kuttenberg). Zalaga izdajatelj. Tisek F. & V. llob-lik v Pardubicah.
To je zopet češko, velikega naroda vredno podjetje, katero je pričel začetkom 1. 1 SS L objavljati učitelj L. Kuba z namenom, da bi po svoje pospeševal η z a-jemnost slovansko. ^Spoznavajmo se!" tega gesla se drži tudi izdajatelj „Slovanstva ve svych zpévech" in je trdno prepričan, da je zrcalo uzajemnega spoznavanja sosebno pesem, pesem slovanska. Ali zbirke, ki bi obsegala pesmi vseh slovanskih narodov v primerni in pristopni izdaji, Slovani dosle še niso imeli. Tej potrebi želi Kuba ustreči, in si je v ta namen napravil naslednji načrt. Vse delo je razdelil v deset knjig, in pride na pesmi češke, moravske, slovaške, poljske, velikoruske, maloruske, slovenske, hrvaške in srbske po jedna knjiga; jedino lužiškosrbske in bolgarske pesmi bodo združene v jedni sami knjigi. Poleg narodnih pesmi pridejo vmes samo take udomačene pesmi, katere se odlikujejo po svoji znamenitosti.
Oblika je velika osmerka, in papir je lep in močan. Delo izhaja v zvezkih po dve poli (32 str.) velikih, in
meriti s podjetji velikih narodov, čudijo se novine od kraja in je mogoča jedino zarad tega, ker je izdajatelj sam založnik, ki ne išče dobička. (Na 5 zvezkov se plačuje ö kr. poštnine.)
Dosle je izšlo že 11 zvezkov, v katerih so prišle na vrsto slovaške, češke, moravske, poljske in lužiškosrbske pesmi. Vsakih šest tednov izide po jeden zvezek ; letošnjo jesen pridejo  na vrsto tudi slovenske pesmi.
Dodati je, da se vse delo samo tiska in ni nič lito-grafovanega.
Povsod, kjer so zvedeli za to zbirko, izrekli so se o njej z veliko pohvalo, in sicer ne samo v slovanskih novinah. Pohvalo na vse strani pa tudi res zaslužuje. Na prvem mestu se je čuditi marljivosti izdajateljevi. Kajti odbirati mu je bilo iz tisočero pesmi, predno je imel skupaj samo snov svojemu delu. Veselje in ljubezen do določene naloge govori iz vsake pesmice te zbirke. Izdajatelj se ni zbal truda, da je pesmi prelagal mnogotero, kakor se jim je najbolje prilegalo, in jih je priredil tako za troje ali čvetero glasov ali pa tudi za jeden glas s spremljevanjem na klavir. Poleg tega je še vsaka pesem posebe preložena za sam klavir ali harmonij, tako da je možno uživati te pesmi tudi tam, kjer ni pevcev za čveterospev itd. Učitelj na kmetih, kakor dijak, daleč od domovine, moreta po taki priredbi pesmi
vsaka knjiga bo obsezala po 3 —G zvezkov, tako da bode zvrševati s pomočjo svojega instrumenta,
šlo v vseh deset knjig najmanj 35 zvezkov. G]edé na tekst Je pisateij vse stori],  da bi pospe-
Cena je nenavadno niska: v knjigarnah po 40 kr., I seval uzajemnost med Slovani. Češke, moravske in slo-
pri izdajatelji pa po 32 kr. zvezek. Ceni, katera se more vaške pesmi imajo  namreč izvorni tekst;  pesmi vseh
-$h   SLOVAN-   K-
201
drugih narodov pa imajo najprej češki prevod, potem pa izvornik vseh kitic. Za vsak jezik je ob jednem še po-sebe pridejan na početku dotične knjige kratek navod v namen znanja in branja dotičnega jezika. Konečno so dodane pojedinim pesmim opomnje raznotere vsebine in bodo pridejana konec izdaje še posebna zgodovinska pojasnila, kakor tudi bibliografija slovanskih pesmi.
Na jednaki stopinji, kakor marljivost in ljubezen do podjetja, je pa tudi ukus in glasbeno mojster-stvo izdajateljevo. Iz te zbirke lepote še posebe poudarjati pojedinosti, pomeni pač zbirati bisere. Obdela-vanja ali prelaganja so mnogovrstna ter se raznim značajem pesmi z večine izvrstno podajejo. Dà, mnogo pre-log je tako srečno zadetih, zlasti v figurah, da se jim vidi, kakor da bi bile prvotno nastale, in si človek nikakor ne želi, da bi bile te pesmi drugačne. Tako na pr. slovaški pesmi: „Prala som", katera je premična postala prav za prav še le s prelaganjem, potem: „Nad Tatrou sa błyska" ; preioga za solo na klavir poljske pesmi ,.Vem si me, Janku!" — lužiškosrbska: „Cestou šli dva mladenci": češke pesmi: „Pujdem społem do Betléma" ; „Pod našima okny" ; „Je-li pak to pravda", in druge.
Kdor dopolnjuje pesmi tako, ni samo izurjen , ampak razodeva tudi pojetiško nadarjenost. Mojster-sko izurjenost, katera se da bolj priučiti, pa kaže izdajatelj v vodbah (Führungen) glasov pri trospevih in čvetero-spevih, pri katerih porablja z ukusom lepe zveze glasov, imitacije in druge umetnostne pomočke.
Ne mogli bi mu pa pripoznati v menjavanji harmonij in v modulacijah jednako srečne roke, kakor v iznajdbi figur za sprèmljevanje. Pesmim so večkrat v podlago akordi, ki se pogostoma menjajo; s tem pa se samo na sebi preobkladajo preproste melodije. Očividen primer temu je lepa poljska pesem: „Jeszcze Polska nie zginęła" v prelaganji napeva, kateremu utis in moč se do cela izgubi ter razprši v preobilosti harmonij. Takih vzgledov, če tudi ne toliko rezkih, je več : nasprotno pa je moravska pesem: „Aj, ty ftačku", jako redek primer, v katerem se dajo figure spremljevanja teško igrati ter melodijo bolj tlačijo, nego vzdigujejo.
Dotli mi pa dovoljeno, tudi ne glede na prelaganja, izpregovoriti o nekaterih pesmih posebe. V zbirki je namreč mnogo takih pesmi, katere so vsakemu glasbeniku pravo srčno veselje in katere se prikupijo človeku, če tudi ni ravno Slovan. Tudi s samo glasbenega stališča so mnogotere nad vse originalne, interesantne in naravnost uzorno lepe. K najpomenljivejšim pripada brez opo-reke slovaška: „Umrem, umrem." Tekst izraža najbrit-kejšo ironijo na smrt ter čez mero označuje narod, ki nima ničesar izgubiti niti v smrti. In glasbena melodija čudovito ponavlja zmes smrtne žalosti in smrtnega za-smeha.
Veleoriginalne in zgrabljive, da človeka kar pretresajo, so pa slovaške pesmi v obče, tako na pr. „Nad Tatrou sa błyska", in posebno: „Ide tazky furman k näm", v kateri je moč, da bi izražala tudi veliko po-menljivejši tekst.
Nasprotno razodevajo češke pesmi te zbirke v toku melodij sladko milino, kakor nobene druge. Čudovito lepa je češka:  „Chodila matička".  Kako drži ona poslušalca
j vstrajno pri volji, katero je obudil tekst v njem! In kako divno izgovarja glasba s svojimi pamočki, kar izražajo besede z vprašalno obliko : omahovanje, dvomljenje, obupa-vanje. Pesmi se ohrani skoz in skoz popolnoma jednotni značaj, da noben del melodije ne končuje s sklepnim akordom, ampak vedno na dominanti, katera sklepni akord še le zahteva, kakor terja vprašanje odgovor. In pri tem je melodija zložena simetrično ter se glasi nad vse preprosto in preginljivo. Tu je druga jednotnost in karakteristika, kakor pa sem jo, ni davno tega, brala v sloven-
I ski kritiki, kjer je menil kritik očividno, da se mora skladatelj usesti ter na vsako tekstovo besedo skovati poseben glas ali akord, ne da bi gledal, nastane li iz tega melodija ali glasbena karikatura.
Mična med češkimi je: „Pod našima okny", v kateri teče melodija tako voljno, kakor vodica, katero slika. Ravno tako pesem: „Pujdem społem do Betléma", in druge.
Med poljskimi je ginljiva pesem : „Sialem proso na Zagonie", katera narašča od globoke melanholije v začetku do vskrika ranjenega srca proti koncu.*) Podoben vzdih se razločno kaže tudi v dveh moravskih pesmih : ..Tatičku mój stary" in „A pred vraty kamen zlaty".
Vse te pesmi — s kako malo pomočki označujejo stanje duše! Zares izplačalo bi se jih razčleniti, da hi se učili iž njih, kako je treba skladati! Preprostost, simetrija ste podstava, naj se potem giblje melodija v katerih koli izrazili.
Med lužiškimi pesmimi je morda sama na sebi najlepša: „Cestou šli dva mladenci"; po obdelavanji mična je: „Jem'k ore pod stralli". Lepe so še posebno: „Toč mne do kolečka!" in „Sedum let Hanička natika" in druge.
Poljska pesem: „Jeste Polska nezhynula" je za Čehe pa tudi za Slovence jednako zanimiva, ila tukaj spoznavajo v prvotni obliki melodijo; kajti potem, ko je dobila tekst: „Hei Slovane", udomačila se je z malimi izpremeiiami tako, da je ne prepevajo kaj radi samo Cehi in Slovenci, ampak tudi drugi Slovani. In sicer z vso pravico! Za glasbenika je pa zanimivo opazovati one izpremembe melodije v njih učinkih; meni se namreč vidi, da je pesem zarad tega veliko pridobila v preprostosti, velikolepji in mogočnosti. To primerjanje bodi posebno priporočeno vsem glasbenikom !
Konečno je zares treba deti zvezke nastran; kajti kolikor bolj jih pregledujemo, toliko več zasledimo lepega, in razgovarjanju bi ne bilo konca! Vender bi jaz še rada posebe opozorila izdajatelja na zunanjo nepriličnost, ki bi utegnila jako motiti igralce a-vista in pa diletante. Prosim ga, naj si natanko ogleda prvi zvezek poljskih pesmi. Na strani 9. zasledi takoj, da kažejo šestnajstine
*) Za pazljivega glasbenika je zanimivo videti, da se nahaja tudi med češkimi pesmimi isti tekst, pa z drugo melodijo, v štev. 38.: „Sil jsem proso na souvrati." Kdor primerja ta šaljivi, skakljajoči in malo izražajoči napev s tekstom, ne more si pač razlagati, kako je prišel narod do tega, da poje na isti tekst tako melodijo.   Op. pis.
202
·**   $LOVAN.   *-
Štev. 13.
sekiric desne roke na papirji drugo vidno obliko, kakor je ona, ki jo slišimo za iste glasove pri igranji. Ker stoji namreč najvišja sekirica a na isti višini z g, bere oko in prime roka le prerada tri jednako visoke note ter občuti oko pomoćno črto </-jevo kot motečo nejasnost tiska, dokler ne pazimo natančnejše. Isto nasprotje med očesom in ušesom čutimo kaj močno na strani 8. istega zvezka, kjer ima desnica melodijo v nepretrganih oktavah. Te oktave, katere bi morale naravno stati jednako daleč, izgube to obliko, hitro ko segnejo čez pet črt in ko pridejo note na pomočne črte. To se godi na pr. že v prvem taktu v tretjem akordu (ne glede na tiskarski pogrešek prvih dveh akordov, da je palcu predpisan e namesto c) ; kjer koli se ponavlja oni tretji akord : β obseza daljavo decime, ne pa oktave, ker stoji pomocna črta za b navišini druge namesto prve > pomočne črte. Ravno tako na pr. v predzadnjem taktu iste pesmi, kjer prijemlje palec zaporedoma : f, e, d, c, in bi morala iti naravno ta vrsta navzdol, dočim stoji sekirica petega prsta, ki gre vsporedno s palcem, v drugem akordu više, nego poprejšnja.
Pač se prepogostoma nahajajo nenatančnosti v rokopisih in starših tiskih; ali ta izdaja se sme drugače meriti z vsako novo, in bodisi torej, da je uzrok omenjeni nenatančnosti v notnih tipih ali pa v nepozornosti stavčevi — vse jedno; vsekakor je nujno priporočati , da se v tako odlični in lepi izdaji odpravi ta napaka toliko bolj, ker se ponavlja le preobilokrat.
In sedaj, ko sem to dejanjski uzorno izdajo predočila bralcem, kolikor je to na kratkem možno, — komu naj jo priporočam? Dijakom? Dà! Oni zastopajo bodočo inteligencijo narodovo ; oni si prizadevajo, da bi kazali narodu uzore; njim torej je skrbeti, da se taki zakladi narodu ne izgube! In kjer je gmotna moč pojedinčev prešibka, tam naj se združijo za skupno porabo. Res so že pokazali ravno dijaki srednjih in velikih šol po drugih slovanskih deželah, da razumejo pomen in vrednost Kubovega podjetja. Ali naj priporočam to zbirko učiteljem? Dà! Oni imajo nalogo, da med narodom razširjajo, kar ima najboljšega — njegovo znanje in omiko — v glasbi boljšega pa narodu ne morejo gotovo nikjer podati, kot tukaj.
Pevcem, društvom bi te pesmi pač odpihale in zatrle toliko plev, katere se oprijemljejo društev, ker so pšenična zrna redka in ne povsod pristopna. Tukaj je prilika, umetnost zvrševanja obrniti na to, kar je nje vredno.
In glasbeniki vseh vrst imajo na rabo zaklad, ki jim bodi kot stalni uzor študijam, kot spodbuda za nadalnje snovanje v njih umetnosti, kakor sta to storila Chopin in Dvorak.
Obračam pa se jaz s svojo priporočbo tudi do drugega občinstva ; ako jo sprejme to, potem se pesmi nikdar ne izgube in dobe še le tako svojo pravo moč za vsakteri položaj življenja. To občinstvo je ženstvo. Obračam se do deklet v obče, sosebno pa do gospo-dičin, katerim se za glasbeno vzgojevanje usiljuje tolikokrat modno blago — naj vender poskušajo, je li njih ukus pri korenini še dovolj nepokažen, da občutijo lepoto teh melodij. In gorje, da bi ne bil več nepokvarjen ! Vsa njih „glasbena omika" bi bila potem izgubljena. Ako so pa zmožne peti ali igrati take pesmi iz celega srca, izobrazijo si ž njimi čustvo nevedoma tako, da jim bode instinktivno zoperno vse, kar j e tr iv ij al η e g a, spodnjega in praznega, in da bodo take neukusnosti tudi takoj same spoznavale. V tem pa je prave glasbe moralna vrednost, katera se daje doseči brez študij, in bi jo moralo ženstvo toliko bolje ceniti.
In matere, katerim se prikupijo pesmi, naj jih otrokom pojo in igrajo, naj otroke privadijo, da jih bodo zvrševali sami ter se ž njimi radovali, kakor sem to večkrat in kaj lepo videla z nemškimi pesmimi v nemških družinah. Naj skrbe tako, da se pesmi neizbrisno utis-nejo v srca družinskih udov, kakor razumejo to Poljakinje, katerih šestletni do osemletni otroci že znajo in cenijo najlepše domače pesmi, kar mi je tudi bilo možno opazovati.
Toliko za sedaj o tem novem glasbenem delu. Dozdevati bi se utegnilo, kakor da naj bi bila počakala s svojim razgovorom do jeseni, ko se razpošljejo tudi slovenske pesmi. Ali nekaj, česar bi ne bilo prezirati, napotilo me je, da pozneje v „Slovanu" izpregovorim o slovenskih pesmih posebe. Okolnost je pa ta. Slovenci kot mnogotero razcepljen in majhen narod morajo prenašati od več strani uplive tujih narodov na svoje duševne proizvode, torej tudi na glasbo. Ni še dolgo tega, kar so začeli nabirati pravilno svoje pesmi, in najbrže jim je že mnogotera izginila, ker jo je pozabil narod. Najprej jim je iztrebiti to, kar je tujega, ki se je udomačilo, in kar zaradi tega manj občutijo kot tuje ter je tudi teško zapoznajo. Za tako spoznanje Slovencem pa ne zadošča lastna glasbena literatura, ravno ker ta ni več čista. Zato je Slovencem pred vsem potrebno, da se seznanijo s slovansko glasbo vseh vrst in vseh slovanskih narodov, da tako zaslede na svoji glasbi, kar je na nji slovanskega. In v ta namen je Slovencem najtopleje priporočati Kubovo zbirko, v kateri najdejo že odbrano, kar je najboljšega in najlepšega v slovanskih narodnih pesmih. Slovenci utegnejo tedaj poleg Cehov doseči največjo korist iz te zbirke, ako jo znajo prav porabiti.
Štev. 13.
-ž*   $LOVAN.   k-
203
Hrvaški spomini.
Spisal J. Trdina.
a Hrvaškem sem služil za gimnazijskega učitelja
1853   do 1867,  prvi  dve leti  v Varaždinu, *££Ψ® ....
"^"^  ostalih dvanajst na primorski Reki. Modroslovec,
ki je končal študije, dobil je takrat službo kaj lahko
tudi v zapadni polovici cesarstva.   Skoro isti teden sem
vsprijel povabilo od ravnatelja tržaškega gimnazija, Vidica
in od nadzornika hrvaških srednjih šol, dr. Jarca. Srce me
je vleklo k bratom Hrvatom, v katerih je vladal ta čas
še do malega v vseh uradih in učilnicah narodni jezik.
Bahov zistem je bil začel že tudi preko Sotle  pošiljati
hrvaške zgodovine, povedal bom ob kratkem samo tiste politične in slovstvene pripetljaje in prikazke, katerih sem se kolikor toliko udeležil, katere sem videl na svoje oči, slišal na svoja ušesa. V Varaždinu nisem imel nobenega znanca, ali sem se za čudo hitro udomačil. Nameril sem se malone povsod na dobre ljudi. Novi stan mi se je priljubil že zaradi ravnatelja Štefana Muzlerja. Ta mož je bil rojen Slavonec in duhovnik in tako zlata hrvaška duša, da si boljšega glavarja ne bi bil mogel želeti. Z veseljem, spoštovanjem in ljubeznijo se ga bom
svoje prednje straže, ali ves svoj pogublji nameri je odkril še le 1855. 1. Hrvaški rodoljubi so živeli o mojem dohodu v nekakem somraku, v nejasnih dvojbah in sumnjah. Toliko so vedeli, da se nade, katere so gojili 1848. leta, ne bodo izpolnile. S politično svobodo se trebalo posloviti. Starodavna, narodna ustava je ležala v grobu ; po vsem cesarstvu je vladal absolutizem. Hrvatom ni ugajal, ali to so mu itak z večine še trdno verjeli, da se ne bode dotaknil glavnega njihovega zaklada, narodnosti in jezika. Ne vsi, ali mnogi so pričakovali, da se bode o poštenem pravosodstvu in zdušni upravi dvignila v siromašni zemlji materijalna blagobit, kmetijstvo, obrt-nost in trgovina in na ti podlogi da se bode mogla razvijati uspešno tudi duševna izobraženost in narodna književnost. Zgodovina nam spričuje, kako strašno jih je prevarila ta pravična in skromna nada. V „Slovanu" ne mislim opisavati na tanko vseh prigodeb te črne dobe
spominjal do smrti. Z učitelji je postopal ne le kolegijalno, ampak povsema po bratovski. Pomagal je iz srca rad vsakemu s poukom, svetom in priporoko. Marsikateri je dobil po njegovi prošnji in pohvali od vlade denarno podporo, odliko ali boljšo službo. Nikdar ni nobenega poči nil in ovadil višji oblasti. Mnogi drugi ravnatelji so iz zavisti ertili priljubljene profesorje in porabili vsako priliko, da jih omrazijo vladi in občinstvu. Muzler pa je varoval pošteno ugled vsakemu učitelju, proti zlobnim jezikom je branil čast najzadnjega suplenta z isto iskrenostjo in zgovornostjo, kakor sam svojo. Ril je jako društven in gostoljuben, ob jednem pa velik prijatelj knjigam, prosveti in napredku. Z jedrnatimi svojimi zdra-vicami in ogovori je oduševi] in razveselil vsako družbo; kedar je prišla zgoda, pa se je znal tudi duhovito pomenkovati malone o vsaki stroki človeške vednosti in umetnosti.  Prekrasno je govoril in pisal svoj materinski
•27
204
Štev. 13.
jezik in poznal korenito vse količkaj znamenite spise hrvaške in srbske literature in narodno pojezijo. Ljubil je goreče svojo hrvaško domovino. Res pa je, da politikoval ni rad, kajti je dobro vedel, kako bistro preže nanj osebni in narodni sovražniki, da bi ga zasačili v kaki nepremišljeni besedi Ki r ga niso mogli prijeti s te strani, razupili in toževali so ga vladi, da se je posvetil ves bogočastju Bakha in Veneie, da pohujšuje učitelje in mladino. To se razumeje samo po sebi, da je bilo v teh ovadah borno malo resnice, tem več pa tiste peklensko hudobne lažljivosti, ki je označevala denuncijante za Bahove vladavine. Muzler je sedel rad in dostikrat v prijateljskem društvu pri kupici n rajnega"1 vinca, ali nikdar ni prekoračil meje pristojnosti in javne nravnosti. V obče se mora priznati, ila je spadal brez dvojbe med najpoštenejše ravnatelje avstrijske države, v pravi krščanski blagodušnosti pa je prekosil najbrže vse. Prvo leto je bilo z Muzlerjem sedem učiteljev duhovnikov, med njimi tnje franjevci. Te patre je vlada srpo gledala; zmatrala jih je dasi brez razloga, za bedake in zaklele nasprotnike nove šolske zisteme. Kar jaz vem, izpolnjevali so vsi trije, vestno in marljivo svoje dolžnosti. Pater Pavel je bil odličen znalec latinskega jezika in zadnji latinski pesnik na Hrvaškem. Več njegovih, jako gladkih jiesmi je bilo natisnenih. Pavel je znal na pamet ule strani iz (»vida in Vergila. Najrajši je zlagal distihe. Delal jih je brez truda in urno, kakor da bi se igral. Pravili so. da je napisal za stavo v jedni uri petdeset popolnoma pravilnih distihov o varaždinskem — blatu! Latinski je laže govoril in bolje nego hrvaški, po latinski je tudi mislil, Bil se je navadil, da se je pomenkoval glasno sam s sabo. Ti razgovori so bili, kakor sem se sam inerii , vedno latinski. Po narodnosti smo bili med učitelji trije Slovenci in jeden Ceh. .laz sem občeval zunaj šole največ z dvema tovaršema, ki sta bila mojih let in političnih nazorov. s štajarskim Slovencem Zorkom in Cehom Rihterjem. Vsi trije smo bili sapienti. Naš učiteljski zbor je imel sploh, kar sem bil v Varaždinu, samo dva potrjena uda ! Zorko je bil pošten mladič in resničen rodoljub slovanski. Dovršil je bil pravniške nauke in naredil tudi skušnjo. Na konci leta si je dobil službo pri sodišči v Velikem Varadinu na Ogrskem in nas zapustil. Rihter je bil nadarjen pustolov. Med varaždinske učitelje ga je vrglo naključje. Z deželno ustanovo, katero mu je izprosil Muzler, šel je na Dunaj, da bi se izučil za pravega profesorja, ali zarad nedostatka resne volje in stanovitnosti ni napravil, kolikor mi je znano, nikoli nobene skušnje. Razven Zorka je bil moj tovariš še jeden štajarski Slovenec, duhovnik Cene, jako vesel in pameten mož, ki se je povrnil kmali zopet v svojo mariborsko vladikovino. Namesto teh dveh rojakov sta prišla   v Varaždin  drugo  leto  mila moja prijatelja
Matija Valjavec in Boštijan Žepič. To leto nam je pri-1 neslo dovolj še raznih drugih izprememb. Patri so se • morali umakniti ; odpustili so jih brez pohvale in priznanja ! Nadomestili so jih trije Cehi. Hrvaških učiteljev je ostalo komaj polovica. Kakor povsod, dobivali so tudi varaždinski dijaki neprenehoma nove jirofesorje , kar ni moglo pospeševati napredka. Z mladino sem bil še dosti zadovoljen. Dečaki so v šoli mirovali in me pazljivo poslušali, znali pa z večine itak niso mnogo, ker so se učili premalo doma. Priganjali j;h niso dosti ne roditelji ne gospodarji. Nekateri očetje so mi sami povedali, kako silno se boje, da bi se otrokom zmešalo, ko bi se zmerom učili. Se večji strah so imele seveda mehke mamice. Varaždinski gimnazij je pohajalo tudi veliko štajarskih Slovencev ; bila jih je, če se ne motim, cela tretjina vseh dijakov. Napredovali so nekoliko bolje od hrvaških so-učencev, menda zato, ker so jih navadili že doma večji pridnosti in redovitosti. Moj najboljši varaždinski dijak je bil dični naš narodni borilec in poslanec, g. Kukovec, ki bi bil zadovoljil tudi najstrožje učitelje. Slavni hrvaški učenjak prof. Jagič je dovršil gimnazij, predno sem prišel jaz nanj. On je rojen Varaždinec. Muzler ga ni mogel pre-hvaliti. Primerjal ga je dobro ubranemu klavirju, ki daje povsod skladen in pravi glas, kjerkoli ga človek potiplje. Ril je ne le izredno darovit, ampak tudi že za mladih let priden in neutruden kakor čebela. Mnogi someščani so mu prerokovali zara 1 tega kratko življenje. Dobrosrčni pater Pavel je večkrat vzdihnil : Bogca mi je. žal. ugasnil bode kakor lepo goreča lampica pred oltarjem, ko ji pogori olje. Te tožne slutnje se hvala Bogu niso izpolnile. Dragocena „lampica" gori svidio in blagodatno še dan danes pred uzvišenim oltarjem slovanske znanosti. — Gimnazijske dijake je občinstvo takrat kaj malo spoštovalo. Kriva je bila temu največ šola. Mnogi učitelji so postopali z mladino preosorno. Nekateri so jo celo pretepali. Patri so tikali poleg stare navade vsakega, tudi osmošolce! Nekdanji korobači se itak niso več rabili. V naši knjižnici so ležali trije sila debeli. Muzler je dejal: Naj ostanejo v spomin, kako seje godilo dečakom pred I. 184*. V mestu je bilo dosti usmiljenih ljudi, ki so podpirali revne dijake. Ali nekateri ..dobrotniki" niso zaslužili nikake hvale. Nekemu slovenskemu šestošolcu jo dajal ujiokojen častnik hrano. Jednoć ga zagledam na dvorišči, ko je cepil drva. Vprašam ga. če dela to radovoljno ali ga kdo sili. Odgovori mi z žalostnim glasom : Pri gospodu imam živež, pa moram zanj ob jednem hlapče-vati in deklovati : cepiti drva, nositi vodo in kar je treba, pometati, postiljati, snažiti čevlje itd. In ta kroti samo-silnik je zahteval, da bi ga imenoval ravnatelj v šolskem poročilu med veledušnimi podporniki in prijatelji gimnazijske mladine! (Dalje prihodnjič.)
Štev. 13.
Pogled na stari Velegrad.
K donašnjim slikam.
ÌC^vIovenci nimamo narodnih svetnikov. Ni čuda ! Val-(^O1 hunovo domačo dinastijo je prekmalu pogoltnilo nemško robstvo. Ni nam utegnila poroditi kakega Vladimirja, kakega Save, Večeslava ali Kazimirja. Ubogega slovenskega tlačana borno ime pa ni moglo prodreti v koledar, da bi se zdaj leto za letom o določenih dnevih spominjali trnjevega venca njegovega in biča in prezgodnjega groba — darov, ki so mu dohajali od nemške grajske gospode. Samo dva svetnika nam je poslalo indio. To sta vseslovanska svetca, varha naše narodnosti, čuvarja naše bodočnosti — sv. blagovestnika Ciril in Metod. Njiju god ö. julija bodi zlasti letos svet dan vsakemu zavednemu Slovencu ! Na slavo tisočnici podaje danes „Slovan" podobo obeh p r v o u či t e I j e v naših, prizor o smrti sv. Metoda in sliko denašnjega V e I e g r a d a.
Ko so zasedali zapadni Slovani sedanja svoja selišča, našli so tudi mnogo starih rimskih trdnjav v ruševinah. Taka „ gradišča" so popravljali, da so jim bila branišča, kadar je. privihral na nje sovražnik. Izza njih zidov so sikale kaljene pušice na uničevalce stare vere. in svobode. Toda sovražna moč je bila prejaka. Padala so slovenska gradišča za vrstjo. Pala je „trdnjava, zidana na skalo sivo, ki ajdovski se gradeč imenuje," udajali so se. Nemcem gradovi ob Dravi in Savi, onemogel je Sisek, zadnje pribežališče hrvaškoslovenskega vojvode Ljudevita, hlap-čevala je stolica Privinova in Koceljeva, slovenski Platni grad. Ime Sloven je jelo že pomenjati sužnjega. Tako ga je ]i o n i ž a 1 N e m e c. S križem in mečem je namerjal zatreti slovanski rod; pomesti ga je mislil s površja zemlje, kakor je bil potrebil divje Obre in njih glasoviti „rink". Tedaj pa si ti ustal, staroslavni Velegrad! in s teboj se je dvignila vsa V e 1 i k a M o r a v s k a ; na ponosnem tvojem čelu pa je bral Nemec, da Slovan še noče izginiti iz števila svobodnih narodov . da se bode branil do zadnje kaplje krvi.
Krepko je utrdil knez Rastislav stolni svoj Velegrad ali Devin, kakor ga pogostoma imenujejo letopisi. Mogočno zidovje mu je opasal okrog ledij. Po širnih njegovih ulicah pa je prepeval pevec, star, čestit mož, že malodane pozabljeno pesem o kralji Samu. ki je zrušil obrski jarem, potolkel Nemce ter malone zdrobil vso njih frankovsko državo. Starčeva pesem je prečudno razune-mala Slovane, in velikemu Rastislavu so se jele zbujati divne misli v junaški glavi, morda so se porajali v nji nameni, podobni Samovim. Veliko je trpela za njegove vlade Velika Moravska. Plenili, požigali in pustošili so jo Nemci. Toda kaj, če je trpelo telo, glava je bila zdrava — Velegrad je stal! Divje so se zaganjale vanj nemške vojske 1. S64., 860., 868., 86!). Po njegovih prikopih je tekla „kri, da bi gnala mlinske kamne tri". „Ineffabilis munitio!" kričali so Nemci, odhajaje sramotno ispod nepremagljivih njegovih zidov. L. 884. je stal Velegrad na višku slave in moči. Tedaj je gospodoval v njem Sveto-polk in Velika Moravska je segala od Visle pa globoko doli v Panonijo, katere obilen kos je priplenil isto leto od Nemcev.
Stolico Rastislava in Sveli polka opleta bojni lovorjev venec. Velegrad ji' prva slovanska trdnjava devetega stoletja. Še večjo imenitnost pa mu zagotavlja kultura, ki je pognala iz potokov krvi. Velegrad je stolno mesto sv. blagovestnikov Cirila in Metoda, torišče slovanske omike, zibelka slovanske jedinosti.
Učenjak Ciril je dobro poznal jezikovni proces, ki se je zvršil na Grškem. Razna narečja so nastopala v knjigi ter se poganjala za prvenstvo, dokler ni naposled zmagalo atiško. Naš apostol je hotel pospešiti jezikovno jedinstvo v Slovanih Rilo mu je to toliko laže, ker še do takrat niso imeli knjig. Na svetovni trg carjigraški so prihajali slovanski kupci od vseh vetrov. Leb ko je bilo tedaj sv. Cirilu že v Carjem Gradu spoznavati razna slovanska narečja in jih primerjati med seboj. Ni mu ugajala trda severna govorica, glaseča se krog slavne Jumnete, ne premehki glasovi južnih Slovanov, staplja-joči se s šumenjem egejskoga morja. Najprikladnejši jezik se mu je zdel govor, ki ga je čul iz ust panonskih trgovcev, prihajajočih od Blatnega jezera. Blagoglasen je bil, krepak in obilen v besedi in obliki. Zato se ga je oklenil sv. modrijan ter mu s svojim peresom odprl pot v slovansko knjigo.
Večina životopiscev postavlja začetek književnega delovanja sv. bratov v Carji Grad; vsi pa radi priznavajo, da se je na vsbodu spočeto dete porodilo na Velegradu. Tu sta sv. apostola do dobrega izprevidela nevarni položaj zapadnoga Slovanstva. Na severu je že komaj čakal Nemec, da plane iz svojih brlogov na Polabljane, na jugu pa je bil Gorotan že načet od ponemčevanja. Zadnji čas, da se okrepča to mehko telo! In sv. blagovestnika sta dihnila vanje mogočno idejo književne jedinosti. Knjiga naj dovrši to, kar je pričel Rasti-slavov meč. Na Velegradu se je ustanovila prva slovanska šola. Tu sta slovenila sv. Ciril in Metod sv. knjige. Poslednji se je še malo mesecev pred smrtjo pečal s slovstvenim delom. Tu so književno delovali: Gorazd, Klemen, Angelar, Naum, Sava, Lovrinec. Z Velegrada se je jel razprostirati književni jezik po slovanskih pokrajinah. Ninski škof Teodozij je prejel od sv. Metoda slovanske knjige ter jih širil med Hrvati. Tako je postal Velegrad duševna trdnjava slovanska.
Književna slovenščina mora prešiniti narodu meso in kri. Vsak dan jo mora čuti v svojih svetiščih. V tem jeziku naj se pogovarja z Rogom. Tako sta si mislila sv. Ciril in Metod. Združila sta književnost z vero v domači slovanski liturgiji. S to vezjo sta hotela utrditi jezikovno in versko jedinstvo med Slovani. V ti veličastni stvaritvi je izražen ves pomen sv. bratov. Slovanska liturgija ju povišuje nad vse misijonarje, kar se jih je koli kdaj trudilo med našim narodom. Vzemi slovansko liturgijo, in sv. Ciril in Metod se zgrudita v isto vrsto z Adalvinom, Ribbaldom in dr.
Sv. Ciril in Metod sta nositelja slovanske omike. Ona sta prinesla Velegradu največjo slavo. Krog njega so se jeli zbirati slovanski rodovi. Nanj so se ozi-
206
->·   SLOVAN.   K-
Stev. 13.
rali Moravci in Čehi, Slovaki in Slovenci, Hrvati in Srbi. Celo Poljaki so se mu približevali. Slovanski sever je bil tedaj še krepak. Se so cvela stara slovanska trgovišča ob severnem morji. Se so stali krasni hrami, spomeniki slovanske umeteljnosti na Polabji. Se je sladila svobodo tamkajšnjim rodovom samorasla slovanska omika, o kateri danes ne vemo drugega, nego to, da je bila. Tudi tje gori na sever je imela zasijati luč z Velegrada. Takega krščanstva, kakeršno je oznan;al sv. Metod, ne bili bi se branili polabski Slovani. Ono bi jim bilo oplemenitilo staro omiko in rešilo narodnost. Zal, da sv. Metod ni prišel dalje, nego do Lužice in Mišne. Pravljica pripoveduje namreč, da je oznanjal sv. vero okoli Zgorelca in da je v Kraljevem gaji pri Javorniku presvetu pogansko svetišče v krščansko cerkev.
Kulturni kvas, usajen na Velegradu, prekvasil bi bil sčasoma vsa slovanska plemena ter jih prestvaril v jedin mogočen narod.
Smrt Metodova.--Usodnejšega dne ne poznaje slovanska zgodovina od 6. aprila 885. Tedaj je s solnčnim zahodom zašlo solnce Slovanstvu. In so peli na njegovem grobu po latinski, po grški in po slovenski. Takrat pač nisi slutil, ponosni Velegrad ! da tudi tebi pojo mrtvaško pesem. Redil si v sebi nevarnega črva. Ime mu je bilo Vihing. On je zglodal tvojo staro svobodo, katere niso mogle strmoglaviti vse nemške vojske. On je vrgel slovenščino ispred tvojih oltarjev. On je ukoval tvoje slovanske duhovnike v teško železje ter jih ob letu pognal po svetu. Milo so se ozirali nazaj in solza jim je kalila oko. Morda so prav njih solze priklicale maščevanje na mesto, ki ni spoznalo časa svojega obiskanja. Ideja slovanskega jedinstva je izginila z Velegrada. Se jeden žarek nade mu je oblil ocvelo lice, ko se je leta 894. sklonil Svetopolk na smrtni postelji ter v preroškem duhu govoril sinovom in vsemu Slovanstvu oporoko. Zaman ! Svetopolkoviči so si izvolili slabejši delež — nezlogo. Odšle je padala Velika Moravska. Nemec in Mažar sta se skušala, kdo ji zada več zla.   Onemogla,
ponižana in poteptana se je zrušila leta 905. in ž njo se je zgrudil tudi nekdanji Velegrad. —
Sedanji Velegrad je mala vas blizu Ogrskega Gradišča. Poleg opuščenega samostana nas zanima kapelica „Ćirilica" in krasna cerkev Bogorodice v nebo vzete. To svetišče stoji neki prav tam, kjer so zagrebli sv. Metoda pred tisoč leti. Tu je najtožnejša gomila slovanska. V Metodovem grobu leži pokopana slovanska jedinost. Danes nima Slovanstvo nobene vodilne ideje, ki bi kakor električna iskra prešinjala in une-mala vse njegove ude. Sleherno pleme se osamelo bojuje za borni svoj obstoj. Razcepljenost in mržnja prevladujete posamične pojave uzajemnosti. Naš duševni kralj Matijaš, naš Metod, še vedno spi na Velegradu ; nad njegovo gomilo se spreletavajo in grohočejo gavrani . . . Z juga je šla gori pohlevna želja, naj se da letošnjim velegraškim romarjem v podpis prošnja do sv. očeta, naj nam povrne o tisočnici biser Metodov — presladko slovansko liturgijo.  Na Velegradu so bili gluhi . . .
Mi poj demo na Velegrad! Mi poromamo tje tako, kakor romajo Zidje k razvalinam svetišča sijon-skega. Na njegovih ruševinah se spominjajo davno zašle slave in nekdanje veličastne službe božje, ki je tolikrat jiolnila te prostore, — in plakajo. Prav, da je prepovedala avstrijska vlada vsakeršne politične govore na Velegradu, saj bi se ž njimi oskrunjala svetost, zgodovinskega kraja. Molčal bo jezik, govorile pa bodo solze na-udušenja za sveto slovansko stvar. Počastili bomo celega sv. Metoda, dasi nas bodo obkroževali obredi, kakeršne je papež Ivan VIII. samo izjemno dovolil Vikingu, da jih opravlja Svetopolku na razuzdanem dvoru. Naj vedo oni Slovani, katerim je stari Velegrad nehote dal slovansko liturgijo, dami, gredoč na božjo pot na sedanj i Velegrad, ne odobru j emo Vi hingst va, katero je uzrok vsemu slovanskemu narodnemu zlu na zapadu.
Samo slovanska liturgija more združiti Slovanstvo!
Pogled po slovanskem  svetu.
Slovenske dežele.
Na Velegrad!  Na Velegrad! S tem klicem
unema jioseben odbor v Ljubljani Slovence za češčenje svetili blagovestnikov slovanskih. Ker se mnogi, pravi odbor v oklici, ne morejo udeležiti tisočletnice na Velegradu, 1 amor bode popeljal dne 10. avgusta zabavni vlak slovenske potnike, zato je ta odbor skrbel, da bi se tudi tukajšnjim Slovencem dala prilika, kako naj dostojnej še oslaviti tisočnico sv. Metoda. V novi cerkvi Jezusovega presvetega srca v Ljubljani je že dozidana kajiela, pa še prazna, ki se ima posvetiti sv. Cirilu in Metodu. Se ta mesec se bode v nji napravil oltar s podobama slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in tudi na stenah se bodete postavili podobi sv. Hermagora in Fortunata, tako da se bode v omenjeni cerkvi dne 5. malega srpana
že lahko praznoval god sv. Cirila in Metoda z vso slovesnostjo, takisto dne 12. malega srpana god sv. Hermagora in Fortunata. — V tem oklici prosi odbor milih darov, kateri naj se za kapelo sv. Cirila in Metoda pošiljajo naravnost v k η e z o š k o fi j s k o pisarno.
„Krajcarska podružnica Narodnega doma." V Ljubljani je več gospodov osnovalo „Krajcarsko podružnico Narodnega doma", kateri je namen, la vsak ud plača na mesec jeden krajcar ali na leto dvanajst krajcarjev. Ta podružnica ima v vsaki fari svoje poverjenike, kateri pošiljajo nabrane krajcarske doneske blagajniku „Narodnega doma" v Ljubljani, g. dr. J. Staretu, kateri jih zapisuje v svojo knjigo in objavlja po slovenskih časopisih. Odbor „Krajcarske podružnice" prosi one
Štev.  13.
-s* Slovan. k~
207
rodoljube, kateri bi hoteli preuzeti poverjeništvo, naj mu naznanijo svoja imena. Rojaki ! Ko bi vsak Slovenec daroval na mesec le jeden krajcar , pomnožilo bi se imetje „Narodnega doma" v jednem letu malodane za dve sto tisoč goldinarjev. Ker se ve, da bode „Narodni Dom" le na korist naši „Matici Slovenski", upamo, da bodo narodno podjetje naše podpirali rojaki vedno z jednako požrtvovalnostjo.
„Matice Slovenske" 69. odborova seja dne 10. junija. O ti seji naj poročamo vsaj o važnejšdi sklepih, ki zanimajo vsakega Slovenca, skrbečega za napredek našega prvega literarnega zavoda, kateremu vsi želimo nujsijajnejšega uspeha in kateremu bode društvo „Narodni dom" podarilo svojo zgrado, da bodo pisatelji in občinstvo imeli še več koristi od nje. — Na zadnji odborovi seji se je sklenilo, da se bode letošnjih društvenih knjig tiskalo po KiOO primerkov. — Glede na sklepe zadnjega velikega zbora je ukrenil odbor, da se ima o odborovih sejah poročati v „Letopisu" in v „Novicah" ; takisto se je odbor potegnil za načelo, da le oni nasveti, katere naznanijo odboru društveniki o pravem času ali katere predlaga odbor sam občnemu zboru, postanejo veljavni; vseh drugih nasvetov pa, predloženih v občnem zboru, ne uvažuje odbor in jih zmatra potemtakem samo za želje, ali resolucije. Zarad pisave je priporočil odbor uredništvu, naj preudari nasvete, izražene na zadnjem velikem zboru. Antona Trstenjaka predlog o nakupavanji lastništva izvrstnih slovenskih pisateljev in pesnikov tolmačil si je odbor, izjavivši, da ve take prilike že sam ceniti in da jih ne bode preziral, ako se pokažejo ugodne razmere. Kar se konečno tiče interpelacije o spisu Pod-gornikovem in o njegovem „Odprtem pismu", ukrenil je odbor, da uradno ne odgovarja, marveč prepušča popravo družnikom samim, a odgovarjaje na ,,Odprto pismo", zatrjuje odbor, da ni on niti sam niti po predsedniku izrekel, da je spis „0 človeškem razumu" plagijat. Ne oziraje se na gmotno stran pravde, kajti ta ne odločuje naše zadeve, ker nam ni bilo nikoli do tega, da dosežemo pisatelju gmotno zadostilo, za katero je bil prikrajšan; ampak glede na to, ker je po odboru odmerjena nagrada postala merilo vrednosti spisa, moremo pač biti zadovoljni, da je zdanji odbor sam popravil prejšnjo kritiko, izjavivši, da Podgornikov spis ni plagijat. Samo to smo želeli, da se odbor jasno izreče; zdaj je to storil, in na tem mu hvala. Zdaj pa je tudi jasno, da nagrada ni bila po pravilih  odmerjena:  toda  nas  se ta zadeva ne tiče
več, ko se je vsa zadeva tako ugodno rešila, da je načelno vprašanje o vrednosti spisa dobilo polno moralno zadostilo.
Društvo v podporo slovenskih pisateljev je
imelo dne 25 junija svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 21 udov. Predsednik g. dr. J. Vošnjak, pozdravivši zbrane ude, naznani jim, da je banka „Slavija" darovala društvu 300 goldinarjev. Zato je povabil zbor, naj v zahvalo zakliče „Slaviji" trikrat „Slava !".
Društvo šteje 3 ustanovnike (M. Vošnjaka, dr. J. Vošnjaka in dr. Ivan Tavčarja), pravih udov ljubljanskih 22, unanjih 7, podpornikov v Ljubljani 45, unanjih 15, torej skupaj 92 udov. Dohodkov je bilo 421 gld. 55 kr., troškov pa 5 gld. 27 kr., torej še ima društvo 4 Hi gld. 28 kr. svojega imenja.
Pri volitvi je bil izvoljen za predsednika dr. J. Vošnjak, a v odbor: Iv. Hribar, prof Leveč, Vaso Petričič, prof. R a i č, prof. Senekovič in Ivan T o m š i č.
Po dokončani volitvi je imenoval občni zbor na predlog g. Levca g. D a v o r i n a T r s te n j a k a, ki je prvi osnoval to društvo, uvažuje velike zasluge njegove na književnem polji, za častnega uda.
Slovenskonemški slovar bode o konci tega
šolskega leta uredil profesor M. Pleteršnik do črke L. Odšle bode g. profesor imel pomočnika.
„Slovi ne i" je naslov daljšemu, korenito pisanemu članku, ki ga je priobčil o naših razmerah gospod Jan V. Lego v češkem pedagoškem časniku „Škola a život".
Dve nemški knjigi, opisujoči nam Kranjsko
in Stajarsko, prišli ste nedavno na svetlo. Jedni je naslov: „II lustrirter Führer durch Steiermark und Krain, mit besonderer Berücksichtigung von Obersteiermark und Oberkrain". Založil A. Hartleben. Dunaj, 1885. Str. 285. Cena 2 gld. Ta knjiga ima 50 podob in dva zemljevida. V njej nahaja turist najpotrebnejše podatke o znamenitostih , naravnih krasotah , cestah , kakor tudi o dobrih gostilnah. — Drugo knjigo je spisal P. pl. Radios z naslovom: „Führer durch Krain und die Landeshauptstadt Raibach „ Mit 10 Ansichten von Lii-bach und anderen hervorragenden Gegenden in Oberkrain und einem Plane von Laibach. Založil J. Giontini v Ljubljani. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Ostali slovanski svet.
Predzgodovinske grobove na Hrvaškem je
že pred leti našel Herman Bužan, kateri je javil ravnatelju zagrebškega muzeja, Ljubicu, da je v Trešerovci in Ozlji blizu kapele sv. Florijana in v vasi Policah dokaj sledov predzgodovinskih grobov. Po naključji je letos meseca maja prišel v Zagreb dr. Ante Jordan, odvetnik in lastnik Trešerovca, in Juraj Kamenar ga je vprašal, ali mu more kaj povedati o predzgodovinskih grobovih. Uspeh temu dvogovoru je bil velik in za samo stvar odločilen, kajti Jordan je zatrdil J. Kame-narju , da je sam našel na svojem posestvu tri lonce, a v loncih pepela in drugih dragocenosti. To je J. Kamenar koj javil prof. Ljubicu in ga seznanil z Jordanom. Kratko: Ljubic je dne 22. maja t. 1. odpotoval v Kar-lovec in odonot v dotična mesta. Ker pa še prof. Ljubic ni priobčil uspehov svojih preiskavanj, ne moremo o stvari poročati natančnejše, ampak samo nekaj kratko omeniti. Lonci so veliki od 20 do 60 litrov. V teh loncih je pepela, kosti in drugih predmetov.   V nekaterih loncih je
tudi druge zemljene posode, kakor sklede, lonci in šalice. To je prvikrat, da je najdeno na Hrvaškem predzgodo-vinsko groblje te vrste. Te lonce izkapa Ljubic zdaj v Trešerovci na posestvu dr. A. Jordana in v Ozlji na posestvu kneza Turn-Taxisa. Preiskati pa se še ima groblje v Policah blizu Ozlja. — Arheologe in prijatelje starin bode gotovo zanimalo, ako jim podamo nekoliko črtic o tem, kako se je zvedelo za to groblje. L. 1845. do 1848. je že nadgozdar Jalič izkopal v Ozlji čez 200 loncev in jih podaril dvema duhovnikoma, katera sta še pozneje večkrat prišla izkapat. On nevedoč, kaj pomenijo ti stari lonci, ni se niti zanimal za te stvari do danes.
V Sarajevu se je osnoval odbor za osnovanje
muzeja. Bosenska vlada je že pravila tega društva potrdila.
Gladstone je podaril srbski narodni knjižnici v Belem Gradu 263 elegantno vezanih knjig. Ta zbirka je globok in obilen izvor za proučavanje angleškega državnega življenja in diplomatskih odnošajev z
208
$LOVAN.   ·<-
Štev. 13.
raznimi državami. To je gotovo drago darilo slavnega angleškega državnika, s katerim je spet lepo zasvedočil in potrdil svoje staro načelo o balkanskih narodih : „Balkan balkanskim narodom".
„Društvo za umjetnost", osnovano v Belem
Gradu , deluje že drugo leto v prestolnici srbske kraljevine. Iz poziva, ki ga je odbor tega društva razposlal letos na vse srbske strani, zvedamo namene, zakaj se je osnovalo. ..Društvu za umetnost" je namen gojiti umetnost v najširšem pomenu besede, torej slikarstvo, rezar-stvo, glasbo, petje, arhitekturo, pojezijo, deklamovanje itd. Odbor namreč sam priznaje, da se je umetnost že globoko ukorenila v Srbih in da je zato nujna potreba, katero so že zdavna čutili vsi umetniki in prijatelji umetnosti, da se ustanovi društvo za umetnost, katero bi bilo središče, okoli katerega bi se zbirale vse one duševne moči, katere morejo pospeševati in pouzdigovati srbsko umetnost. Potemtakem bode društvo, katero ima v svojem prvem početku še malo gmotne podstavi?, najprej kolikor moči podpiralo vse srbske umetnike, da bodo mogli dovrševati svoje zasnovane umotvore, ter jih tako unemalo za dalnje delovanje. Za sedaj bode tedaj društvo dajalo moralne pomoči . potle pa bode nagrajalo in od-kupljalo dida srbskih umetnikov. Tako bode na pr. društvo izdajalo o svojih troških skladbe, katere še niso bile nikjer priobčene, prirejalo besede, na kat"rih bodo deklamovale najlepše srbske pesmi, podpiralo slikarje in sploh pospeševalo umetnost, v najširšem pomenil besede. Znana so tudi na pr. ukusna dela na razboji; dela srbskih vezilj še niso znana, kakor zaslužuju: in ravno ta stran bi mogla biti dragi izvor ne samo za duševno, ampak tudi za gmotno okrepčavanje, vzbujajoč v nas ponos za narodno umetnost. A da bi te namene tudi s pismom pospeševalo, sklenilo je društvo lani izdajati organ za umetnost in književnost. Da li že izhaja, ni znano poročevalcu.
Vidi se torej iz lega kratkega poročila, da ima društvo plemenite namene, katere lahko pospešuje vsak Srb, kajti delovanje društva ni omejeno samo na kraljevino Srbijo, ampak njega ud. postane lahko vsak Srb v drugih pokrajinah. I! ed η i član more biti vsak častitelj in častiljka umetnosti, redni delujoči član pa samo listi, kateri se peča s katero koli stroko umetnosti. Letna druši venina 12 dinarjev. Pisma in društvenimi naj se pošilja predsedniku „Društva za umetnost" v Heleni Gradu. Predsednik društvu je sedaj SI. Vlad is la v lv a č an s k i. Med udi uprave vidimo profesorje „Velike škole" (Jos. Boškovića, Svetom. Nikolajeviča. M. Vujića, Drag. Milutinovima), slikarja St. Todorovića in Gj. Krstića in našega rojaka, skladatelja Davorina -lenka.
Pogled  na   srbskohrvaško   književnost. —
„Pravo", list za pravne nauke in pravosodje. V Požarevci.
„Carinik." List. V Belem Gradu.
Profesor Josip Ri bol i (v Zadru) namerja izdati knjigo o Kačići in njegovih pesmih in vabi na miro'-ho.
„O d i s a j i roditeljskoga srca." Te dni je prišel v beli Zagreb Jovan Sundečić, da priobči knjigo, v katero bodo uvrščeni? novejše pesmi njegove z gorenjim naslovom.
„Srce i ljubav", to bode ime zbirki pesmi njegovega pokojnega sina Pera J. Sundečić ι : izdal jih bode oče v Zagrebu. Jovan Sundečić je neumorni propove Inik zloge med Srbi in Hrvati, naj bi torej našel v Zagrebu, po čemer mu hrepeni plemenita duša.
„Matica Hrvatska" razpošilja za to leto svojim udom naslednje knjige: a) „Povi es t rimska do careva." Dio prvi. (Svjetske poviesti knjiga III.). Sa kartom stare Italije. Spisao P. Tomic. 8°. Str. XXIV+376. b) „Iz bi unskoga s vie ta."   Knjiga prva.   (Poučne
knj. IX.). Sa 29 slika i jednom geografskom kartom. Spisao Kišpatić. 8". Str. Vili. + 29(1. c) „Slike iz pomorskoga života". Knjiga prva. Sa 12 napose otisnutih slika, slikom broda sa jedriljem i geografskom kartom sredozemnoga mora. Spisao Carić. 8°.v Strani VIII. -f 272. č) „Sabrane p r i p o v i es ti." A. Šenoa. Svezak treći. 8°. Str. 380. d) ..Šokica". Pučki igrokaz. (Zab. knjig. LXXV —LXXIV). Spisao Okrugič. 8°. Str. 128. e) „Perom i olovkom". Crtice. (Zabavna, knj. LXXVII—LXXIX). Spisao Sergij. 8°. Str. 1G8. f) „Kapitanova kći." Pripoviest. (Zab. knj. 1 XXX—LXXXII.) Spisao J. K. Tomič. š". Str. 172.
„Domaćica", organ ženskog društva i njegovih podružina. Mesečnik. Lastnik mu je žensko društvo v Belem tiradu. Odgovorni urednik Milorad P. Šapčanin. Letna cena (i goldinarjev. ..Domaćica" prinaša gradivo, namenjeno v prvi vrsti v omiko domačicam.
„Statističke crtice o H r v a t s k o j i S I a v < i-niji", sastavio M. Z o r i č i ć . upravitelj kralj. brv. slav. statističnega urada. 8". Str. 2G8. O budimpeštanski razstavi je izdala deželna vlada hrvaška knjigo z naslovom : „Hrvatska i Slavonija na občo j zemaljskoj izložbi u Budimpešti". Prvi del te knjige ima zgoraj zaznamovani naslov. V ti knjigi se predočuje bralcu skupno državno življenje kraljevine Hrvaške in Slavonije. Drugi del omenjene knjige obseza katalog hrvaškega oddelka budimpeštanske razstave.
„Kosovo." Do zdaj še nismo znali, da ima tudi tožno Kosovo svoj srbski list! V Prištini, v prestolnici kosovskega vilajeta , sredi Kosovega polja, izšla je letos prva številka (o novem letu) lista, kateri se zove: ..Kosovo", in ki se tiska v srbskem in turškem jeziku. Ta list sicer že izhaja osem let, ali do zdaj je bil tiskan samo v turškem jeziku. Še le od letošnjega leta je na pol srbski, na pol turški. List je uraden, kajti turška vlada si je po vseh večjih mestih zasnovala uradna glasila. V jednem uvodnem članku tega lista se pravi, da kosovski Srhi skrbe jako za napredek svojih otrok in so prosili vezirja, da se v tiskarni kosovskega vilajeta tiskajo tudi srbske šolske knjige, 'turška vlada je to prošnjo uvažila, ker se — kakor   piše   ..Kosovo" mora  Turška   nasloniti
na slovanski narod. Zarad tega je izdana naredba, da se šolske knjige tiskajo v srbskem jeziku, a list ..Kosovo-' da se na pol izdaje tudi v srbskem jeziku.
„Pjesme" Milke Pogačioevo. |i Zagrebu. C. Albrecht. 1885, Znana sotrudnica „Vienčeva" je ravnokar izdala svoje večje in manjše pesmi, od katerih je že mnogo bilo priobčenih v hrvaških leposlovnih listih, ali največ njih ni še zagledalo belega dne. v nobenem listu. „Vienac" o (i zbirki svoje sotrndnice izreka to le kritiko: Pesmi gospice Milke Pogačićeve so nežne, samo oblika, kakor tudi jezik, ni še tako dovršena, kakor bi bilo treba. Milka Pogačioeva je kajkavica, in ta okolnost je prouzročila tudi tej pesnikinji mnogo težave, kar se vidi iz dikcije, kajti kot kajkavica nima prilike slišati čiste štokavščine iz ust pravih štokaveev.
„Mjenbeni zakon." Pravniško društvo v Zagrebu izdaje samo o svojem trošku razne zakone. Ravnokar je izdalo že drugi zvezek „Mjenbenoga zakona" od prof. dr. Frana V r ban i ca. Kritika to delo jako h vai i.
„Geteov Faust." Goethejevega „Fausta" prvi del je prevel profesor Milan Savio (v Novem Sadu), a izdal tiskar A. Pajevič v Novem Sadu. Cena 1 gld.
Znano je, da imajo Srbi in Hrvati premnogo leposlovnih listov. V Novem Sadu izhaja „Javor" in „Stra-žilovo", v Zadru „Hrvatska" in „Vuk" (poslednji ravnokar prenehal); da ne omenjamo „Vienca", „C r-nogorke" (Cetinje) in drugih listov, opozoriti nam je bralce, da je v Belem Gradu začela izhajati „Balkanska   vila"   pod  uredništvom  dobro  znanega  pisatelja
h*   SLOVAN.   <<~
Dragutina I. Ilijća, a ravnokar vabi urednik „Glasa Istine" (cerkvenega lista) G j o r g j e R a j k o v i ć na naročilo novega leposlovnega lista „Rršljana", ki ga bode izdajal v Novem Sadu po dvakrat na mesec Vsak nepristranski rodoljub bode rad priznal, da je ta obilica leposlovnih listov nepotrebna in da se zarad tega moči jako cepijo Koliko modrejše bi tedaj bilo, ko bi se pisatelji združili. Zato nasvetuje „Vienac", naj bi se vsi hrvaški in srbski pisatelji združili in izdajali samo jeden velik ilustrovan list. jedno izdajo v cirilici za Srbe, h jedno v latinici za Hrvate. Za ta list bi morala delovati vsa književna središča: Zagreb, Zader, Novi Sad in Beli Grad. Poleg tega bi še lahko izhajali mesečniki. Misel je dobra, a še ledje bi bilo, da se izvede. Toda ne vemo. ali so vsi pisatelji prepričani o ti književni potrebi. Vsekakor je želeti, da se te misli poprimejo vsi glavni pisatelji in da jo pospešujejo. Zdanji leposlovni listi srbski in hrvaški res ne cveto, ker ne morejo: „Vuk" je na pr. moral zaspati, ker ni imel naročnikov in so-trudnikov: isto zlo bode ubilo tudi druge. In konečno bodo vender izprevideli vsi pisatelji, da se je treba združiti in da je samo v združenji moči ustvariti večji, izvrsten in stalen ilustrovan list.
„Skladbe" složio Fr. S. Vilhar. Knjiga II. Lastništvo skladateljevo. Tisek Albrechta v Zagrebu. 1885. 4". Str. (!.">. Centi: 1 gld. 60 kr. Oceno priobčimo posebe.
„Marjanska vila" ili sbirka narodnih pjesama, sakupljenih u Spljetu po Duj mu Srećku Karamaiiu. Il Spljetu 1885. Mala 8". Str. 270. Cena 1 gld.
„Nikola Su bić Z r i n j s k i." Glasbena tragedija u 3 čina. 8 slika. Napisao Hugo Iiadalić. Glasbotvorio Ivan pi. Zaje. Drugo izdanje. 11 Zagrebu. 1885. S". Str. 50. Cena 30 kr.
„Glasnik" srpskog učenog društva. Knjiga (ί(). I l'aspra ve ι drugi članci. Sa jednim crtačkim prilogom, li Beogradu 1885. 11 vel. 8-ni, str. 333. i 27. Sadržaje: Spoljašni odnošaji Srbije. 11. Srbija i krimska vojna (1852 -1856.) od Jov. Rističa. — 0 granicama znanja od A. Vasdjrivića. — Nešto o gornjoj Moravi od Jastrebova. — Novi obrasci za broj kombinacija druge, treće i četvrte klase, pri neograničnom i broju i ponavljanju osnovaka od I >. Nešića. — O jednačini hronografa kod opšte primljivog kretanja od Lj. Klerića. — O neposrednom zastupanju grupe NIL u aromatičnim aminima ha-logenama od S. Lozanića. — Nove petrografske vrste od .1. Zujovića. - Društvena i medjunarodna borba za opstanak od Vlad Ivanovića. — Kngleska, francuska i srpska porota od .1. Λvakunovića. — Izvodi iz zapisnika.
..Letopis" matice, srpske. Uredjuje A. Hadžic Knjiga 142. 1885. Sveska druga. II Novom Sadu 1885 l' 8-ni, str 14:!. Ciena 70 novč. — Sadržaje: Gjura Daniele, srpski književnik. Od Gjorgja Magareševića — Kultura i Srpstvo u kulturnoj borbi od J. Miodragovića. — Poreklo Stevana Nemanje i prve godine njegove vlade od Sini.še. Fedra. Tragedija u 5 činova, napisao Rasin. S franceskoga preveo Nik. Gjorić. — Sadašnjost i budućnost elektriciteta od A. M. Matica. — Diploma vlastelinska i rodoslov porodice Stratimirovića-Kulpinskih od prof. A. Sandića. — Poslednji dani. Pesma J. Ilijća. Književnost. — Izvodi iz zapisnika od god. 1884.
„Hrvatsko pi tanj e i d rž a v o p r a v n a n a g oda", skopljena medju kraljevinom Ugarskom i kraljevinami Dalmacijom, Hrvatskom i Slavonijom sa njezinimi povre-dami, dalje uzporedjenje autonomije hrvatske s autonomijom velike kneževine Finske. U Reču nakladom slav-janske knjižare St. Pražaka. U vel. 8-ni, str. 94. Ciena?
Fr. Palackemu je zlata Praga o svojem trošku
postavila poprsje dne 20. junija v hišo, v kateri je umrl.
Poljake v istočni in zapadni Pruski preganjajo silno Nemci. Ti Nemci, ki se tako radi hvalijo pred Evropo, da so kulturen narod, pokazali so spet, kako so brezvestni zatiralci Slovanov. Naši bralci se še spominjajo, kako surovo je na vprašanje poljskega poslanca odgovoril minister Puttkamer v nemškem državnem zboru. Dejal je namreč, da se Poljaki morajo izgnati iz Pruske, ker se je statistično dokazalo, da se Poljaki bolj množe, nego Nemci, in da si tako Poljaki, katere bi radi ponemčili Prusi, od dne do dne več tal pridobivajo. V istočni in zapadni Pruski se je že naselilo toliko Poljakov iz Ruske Poljske, da jih je v dotičnem predelu več nego Nemcev. In zato so sklenili Nemci, izgnati jih s silo iz Nemške: pa ne samo zdaj naseljene Poljake, ampak tudi tiste, kateri so se že pred tridesetimi leti naselili na Pruskem in katerih sinovi služijo v nemški vojski. Kolika nepravda! Nemška kultura zahteva, rekel je Puttkamer, da se Poljaki izženo iz Nemške, a meja. proti Rusiji se mora tako trdno zapreti, da ne bode mogel več nobeden Poljak čez njo! Zi ministrove besede nimamo dovolj ostrih besed, ker so škandalne in barbarske. List ..N'ordii. Allg. Zt'j." pa naglasa še posebe, da nemška vlada ne sme zamudili tega človekoljubnega (!) dela in da se še nadalje ne smejo Poljaki trpeti v Pruski, ker se ..ta tuji element" ne ujema s pruskimi državnimi interesi. Torej na Nemškem, kjer se pravi, da je največja civilizacija, more človek biti pregnan, ker je Slovan.
Rusine:  Ploszczauskega, urednika ..Slova",
Markova, urednika „Proloma" in dr. Dobrzanskega, vr-nivše se iz Retrograda od tisočniee Metodove v svojo domovino Avstrijo, klicala je koj policija k sebi in pli izpraševala, po kaj so hodili v Petrograd in kaj so lavorili na banketih. Vrli slovanski domoljubi so ji odgovorili . da so bili v Petrogradu kot zasebniki, a ne kot člani kake deputacije. Neki kmet je celo hodil v rusinski narodni obleki po Petrogradu; po njem je policija posebno poz veda vala. Neki dijaki iz Avstrije so poslali adrese v Petrograd, in policija povprašuje po njih imenih, (oda, do zdaj brezuspešno! — To so lepe reči: bivšega ministra Jovana Rističa je srbski kralj Milan upokojil samo zato, ker je bil v Petrogradu , in ker so baje to zahtevali diplomatski krogi, s katerimi je Srbija prijateljica. Uboga država, da zatiraš največjega si domoljuba' Naša policija pa hoče zvedeti to, kar je kdo govoril na banketu. Z:ikaj ?
I ' ni r I j e :
Konstantin Dmitrijevič Kavelin, jeden najznamenitejših delavcev na polji ruskega znanstva in slovstva, umrl je v začetku junija v Petrogradu.
Konstantin Dmitrijevič seje porodil leta 1818. Svoje nauke je končal leta 1843. na moskovskem vseučilišči. Služivši nekaj časa v pravosodnem ministerstvu, postal je potem profesor ruskega zakonodavstva na moskovskem vseučilišči. Od tod je prišel potem za profesorja občanskega prava na petrograško vseučilišče. Leta 1861. je zapustil vseučilišče ter prevzel službo pravnega konzu-lenta v financijskem ministerstvu; leta 1880. pa je popustil to službo in prevzel profesuro na vojaški pravoslovni akademiji.
Kavelin je bil jeden glavnih sotrudnikov grofa Ro-stovceva pri velikem delu osvoboenja kmetov in si je prizadeval ob jednem z Grotom odpraviti odkupno zi-stemo. Bil je jeden najpriljubljenejših profesorjev.
Konstantin Dmitrijevič je pisal jako mnogo del pravoslovne in modroslovne vsebine. Najpoglavitnejši veliki deli njegovi sta: „Kurs graždanskih zakonov" in „Zadaća etiki, učenije o nra vstvenosti pri sovre-mennih uslovijah znanija" (Naloga etike, učenje o nravnosti pri istodobnih okolnostih znanja).
210
HS*   SLOVAN,   Μί-
Štev. 13.
«—él Razne novice.
Henry 31. Stanley, znani preiskovalec Afrike, bode skoro izdal knjigo, v kateri popisuje pokrajine okoli Konga in razlaga, kako bi se tam dala osnovati svobodna država. Razni listi poročajo že zdaj o prezanimivi vsebini te knjige ; naj torej tudi mi omenimo iž nje, kako barbarstvo še je v predelih okrog reke Konga. Stanley je šest let zasledoval življenje ondotnih prebivalcev, pre-iskaval zemljo, zasledil nove reke in jezera, osnoval trgovinske postaje in tako velik del zapuščenega sveta pridobil svetovnemu prometu. Kako malo cene tamkajšnji ljudje človeško življenje, o tem nam poroča Stanley jako zanimive podatke iz tamkajšnjih običajev. Na svojem potovanji je namreč zvedel in slišal, da je umrl nekega plemena poglavar, kateremu so za srečni odhod na drugi svet imeli obesiti nekaj sužnjev. Na jednem mestu je našel celo tolpo sužnjev, klečečih z zavezanimi rokami blizu visokega mladega drevesa, kateremu je na vrhu bila privezana vrv. Nekaj ljudi je tako močno vleklo za njo, da se je vrh drevesa pripognil. Potem so pripeljali jednega sužnja, privezali mu vrv za vrat in ga izpustili, tako da je drevo potegnilo in pouzdignilo nesrečnika malo kvišku. Zdajci je pristopil k obešencu krvnik z mečem in pomeril ž njim nekolikokrat, da bi go-tovejše zadel v tilnik sužnjikov. Dvakrat je zamahnil, a tretjokrat zasekal in odsekal glavo, s katero je zdaj šibko drevo zamahnilo kvišku in ž njo sem ter tje mahalo. Tako so tudi ostale sužnje odpravili s tega sveta. Glave so potlej kuhali, da je. meso odpalo ž njih, a če-pinje so na to nataknili na kole okoli groba. Trupla pa so odvlekli in vrgli v Kongo, a s krvjo napojeno zemljo so odstrugali in pometali mrtvecu na grob.
Neki Kitajec, ki se je v zakonu jako prevari] , začel je iz dna srca èrtiti vse ženstvo in se je zato s svojim sinom preselil na goro tako visoko, da do tje niso mogle male noge kitajskih žen. Tam je odgo-jeval sina v bogfiboječnosti in mržnji do hudičev. Nikoli pa mu ni nič pripovedoval o ženskih, tudi jih deček ni nikdar videl, ker je oče sani z gore hodil po živež v dolino. Ali ko se je samotar postaral in ni imel več toliko moči v sebi, da bi še mogel sam nositi živež, vzel je nekega dne cvetočega mladega moža s seboj, da bi mu pomagal nositi riž. Ko sta zapuščala mesto v dolini, postoji iiagloma sin, kažoč očetu tri obrazi? in kličoč: ..Oče, kakšna so to bitja?" Oče odgovori resno: ..Obrni se od njih, sin moj, to so hudiči!" Sin se pokori očetovemu povelju, ali je vender opazil, kako so ga ta bitja opazovala ispod pahljač. Molče je korakal za očetom v goro Prišedši na goro, kjer sta domovala, ni mogel ne spati ne jesti ne delati, ampak cele dni je posedava! zamišljen, gledajoč pred se. Tako je hiral, a oče ni mogel nikoli zvedeti, kaj je temu uzrok. Naposled , ko ga je oče nekega dne prijazno vprašal, vskliknil je bolno sin: „Oče, ta največji hudič mi je nekaj naredil!" Ako je hotel oče, da mu sin ne usahne, moral je mržnjo tlo ženstva ublažiti, oditi s sinom v dolino in mu dati največjega hudiča za ženo.
Velik literarni plagijat.  Belgijsko literarno
društvo je razpisalo v minolem letu natečaj za najboljše
leposlovno delo. Nagrada, naznačena v natečaji, iznašala je 500 frankov. V določenem roku so bili predloženi spisi, izmed katerih je bila piznana nagrada romanu nekega Gensa. Po priznanji se mu je izplačala tudi nagrada. V tem času pa je javil jeden mlajših pisateljev belgijskemu društvu, da je nagrajeni roman prosto plagijat. Začelo se je nato preiskavanje, katero je pokazalo, da je nagrajeni roman Gensov od besede do besede pre-Ioga romana znamenitega ruskega pisatelja Dostojevskega, za kateri ni znalo društvo. Literarni pirat je poklican na odgovornost.
Kako slabo se godi zaslužnemu  pisatelju
na stare dni tudi pri Nemcih, potrjuje nam usoda Hoffmanna, pisatelja najlepših otročjih knjig. Dokler je bil zdrav in dokler je delal, pleli so mu vence, pouzdigovali ga do nebes, a danes, ko je bolan in slab — danes je berač! Nedavno je pisal pismo staremu prijatelju na Dunaji, in v tem pismu nam slika res prežalostno svojo usodo. Pravi, da je pomilovanja vreden ! Um, oči in roke so mu opešale, zaslužiti si ne more ničesar ; v bolnišnico ga nočejo vzeti in on mora s petero dece živeti o podpori 1Ò0 frankov, katero dobiva od izdajateljev svojih knjig. Nima ne posteline, zato prosi gospo svojega prijatelja, naj mu pošlje dve rjuhi in četiri prevlake za zglavje.
V nekem dvoboji v Berolinn je bil dijaku
nos odsekan do kosti. Ker je daleč odskoči! , niso ga mogli koj najti, in njegovi tovarši medichici, ki so prišli na pomoč ranjencu, zavezali so mu samo rano. Ali na srečo so za nekaj časa našli nos. Zdaj pa niso znali, ali bi ga smeli prišiti ali ne, in so zategadelj ranjenega to-varša poslali na kliniko, da mu ga tam prišijejo. Prof. Bergman mu je res prisil, podrezavši poprej devet arterij, stari nos, ki ga je bolnik nosil tri ure s seboj. Za nekaj dni se je pokazal popolni uspeh te operacije. Nos tega mladiča je tedaj rešen, in mi upamo, da ga ne bode zdaj izgubil tako lahko.
IV» leti se začenja zopet nova moda iu matere in hčerke imajo mnogo skrbi, kako obleko si naročiti , seveda po najnovejšem kroji, a očetje pa pri tem majajo z glavami zarad troškov. Zato nam bodo matere in očetje slovenski gotovo hvaležni, ako jim damo na ogled najlepši kroj, najlepšo in najcenejšo obleko, katero lahko nosijo doma, na ulici, na sprehajališči in celo na sijajnem plesišči. Glavo naj jim lepša čast, obleko nedolžnost in sramožljivost, namesto biserjev naj jih krase solze človekoljubnosti, namesto demantov ponižnost, vsa druga obleka pa bodi kolikor moči jednostavna. V takih oblekah, matere slovenske, bodo vaše ljubeznjive hčerke tudi najlepše.
Listnica upravništva:
Čest. g. Α. Β. v P. : Da bo poplačana Vaša celoletna naročnina, dolgujete še 20 kr.
Spošt. g. BI. Z. v D. v Bosni: Ne moremo ustreči Vasi želji, ker nam je 7., 8. in 9. Številka že popolnoma pošla.
>—vu(g)^(2)wv->
„Slovan" izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca. Cena mu je za unanje naročnike za vsé leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 8(1 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr. ; za ljubljanske: za vse leto 4 gld., za polu leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.; za dijake pa: 3 gld. 00 kr.
_ Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina, reklamacije in inserati naj se pošilajo upravništvu, dopisi pa uredništvu
na Kongresnem trgu štev. 7.   Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo in rokopisi ne vračajo. — Za inserate se plačuje za navadno dvo-stopno vrsto, če se tiska jedenkrat 8 kr., če se tiska dvakrat 7 kr., če se tiska trikrat 6 kr., če se pa tiska večkrat, po dogovoru.
Tisek „Narodne Tiskarne". — Izdajatelja in lastnika: Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. — urednik: Anton Trstenjak.