IZDAJA ZA GORIŠKO II BEIE^TJO PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale X gruppo Cena 30 lir De Gaulle je končno sinoči spregovoril in pozval «ultrase», naj se «vrnejo v red» in vojsko na ubogljivost Medtem ko de Gaulle poudarja, da ne bo popustil «ultrasi» ne kažejo volje, da bi položili orožje Doslej ostaja še vedno vse samo pri besedah, medtem ko se pričakujejo prvi dejanski ukrepi de Gaulla - Načelnik glavnega stana gen. Ely prispel v Alžirijo PARIZ, 29 — Nocoj ob 20. uri so francoske radijske in televizijske postaje oddajale tako dolgo in željno pričakovani govor predsednika republike gen. de Gaulla o fašističnem uporu «ultrasovi v Alžiru. De Gaulle je najprej dejal: «Ce sem oblekel vojaško uniformo za svoj današnji govor po televiziji, sem ‘9 storil zaradi tega, da bi podčrtal, da sem to napravil kot general de Gaulle in kot poglavar države.* Na koncu svojega govora je odločno poudaril: «Naj vsi vedo in naj do ---------------------- spenil svojega sklepa, ki sem ga sprejel glede Alžirijo. Samoodločba je edina Politika, ki je dostojna Francije. Je edina možna rešitev, je tista, ki jo je uoločil predsednik republike, ki jo je določila vlada, odobril parlament in sprejela francoska država.-Nato je izjavil, da se zaradi 'ega sploh ne bo pogajal z uporniško organizacijo gle-°e politične usode Alžirije. Ko je govoril o samoodločbi je izjavil: «Alžirci si bodo svobodno izbrali svojo usodo, *°_bomo — na ta ali drugi aacin. bodisi s sklenitvijo sporazuma o prekinitvi ognja a-;* Pa s popolnim uničenjem “Parnikov — prenehali z bor-aami, ko bodo nato po daljši dobi miru prebivalci lahko zavestno stopili v igro, in Po drugi strani lahko — zahvaljujoč se nam — stori-}! Potrebni napredek na pouličnem, gospodarskem, šolskem itd. področju. Takrat Oodo Alžirci tisti, ki bodo Povedali, kaj hočejo biti. To Jim ne bo diktirano, kajti če njihov odgovor ne bi bil re-?nicno njihov odgovor, bi bil lahko za določen čas vojaška ‘inaga, toda v osnovi ne bi Oilo nič rešeno. Ravno nasprotno, vse bo lahko rešeno jh mislim, v korist Francije, *o bodo Alžirci lahko pokarali, kaj hočejo v popolni svo-"°hi. dostojanstvu in varnosti.# Y nadaljnjem je de Gaulle hajal, da obstajata dve vrsti lju. “h ki nočeta take svobodne izbire: «Predvsem uporniška organizacija, ki noče prekinitve vfinja, če jaz prej ne bi začel ? njo pogajanja, zaradi privilegija, o politični usodi Alži-Jbe, kar bi pomenilo priznati Jo kot edino veljavno pred-avnico m povzdigniti jo v naprej v vlado dežele. Tega Jaz ne bom storil.« «Po drugi strani so tu neka-‘eri Francozi po poreklu, ki Zahtevajo, naj se odpovem samoodločbi. naj izjavim, da je vse opravljeno in da je usoda l ,'icev odslej naprej že odrlv3, Tudi tega ne bom stoku, Samoodločba je edino sred-v°. s katerim bodo muslima-i lahko izganjali sami »demo-,a odcepitve«. Glade načina ® ali druge francoske rešitve, islim da ga je treba na mi-s n način izdelati, potem ko bo vrnil mir. Nato pa si m pridržal pravico, da pre-amem v določenem trenut-l" obvezo glede tistega, kar ko*'' smatral. da je dobro. Lah-se verjame, da bom to sto-ru temeljito.« *o 6 ^autJa je nato dejal, da teKZara ki uradno še ni za ve„a stališča do de Gaullo-za .^sovora, začela z akcijo nja brjihje izrednega zaseda- Vt.jT se he bodo predali, edtem pa je začasna alžir- Eani,£e?,era,no skupščine Or-Ni iac,^e združenih narodov. Vilna ema^da Je ta P01 Pra" kaiJ?- ?Pnčo takih dogodkov, .“■trsnim cm« «.!*« -- da« K lln smo priča ze šesti nič« morale pač vse čla- aižird. Prepričali, da Je za n lih«. vprašanje potreben skle«V ,od|očen avtoritativen dv«f,’ bo moral biti brez jj. [ha v nrid neodv.snosli al-«rskega naroda, mu narodu, državi in njemu samemu, nekateri Alžirci začeli z uporom. »Streljali so proti organom reda in ubili dobre vojake«. General je nato opisal, kaj so vse storili s stavko itd. in poudaril: «Ni človeka. ki dobro misli in ki ne bi videl posledic, ki bi nastale, če bi se ta grozna odcepitev uresničila. Spričo tega slabega udara Franciji, se obračam predvsem na Francoze v Alžiriji. 2e dolgo let me pozna, jo. Videli so me že toliko krat pred seboj in med drugim tudi takrat, ko so njihovi sinovi v velikem številu služili v vrstah osvobodilne vojske in ko sem se po nemirih v maju 1958 vrnil na čelu Francije, da bi obnovil enotnost Francozov z obeh strani Sredozemlja. Karkoli se agitatorji trudijo storiti, da bi jim verjeli, obstaja med francosko skupnostjo in menoj izredna povezava, ki mi je zelo draga in življenske važnosti. Zelo dobro vem, kakšne usluge nudite Franciji s svojim stoletnim delom v Alžiriji, kakšne strašne preizkušnje prestajate, kako ganljive žrtve objokujete.« «Toda jaz moram govoriti jasno in čisto. Francozi iz Alžirije! Kako morete verjeti lažnivcem in zarotnikom, ki vam pravijo, da vas hočeta Francija in de Gaulle zapustiti s pristajanjem na svobodno izbiro za Alžirce, in da hočeta izgubiti Alžirijo? Kako morete zanikati, da vsa akcija za razvoj muslimanskega prebivalstva, ki se je začela pred 18 meseci, gre za tem, da ustvari številne in nove vezi med Francijo in Alžirijo? In razen vsega tega, kako ne vidite, da z uporom proti državi in narodu za gotovo izgubljate in da hkrati tvegate, da boste povzročili izgubo Alžirije za Francijo. V istem trenutku, ko se že vidijo jasni obrisi upadanja upora? Rotim vas, da se vrnete zopet v red.« »Sedaj pa se obračam na vojsko, ki zahvaljujoč velikim na. bro vedo, da ne bom spre-porom vrača zmago v Alžiriji. Toida nekateri elementi te vojske mislijo, da je to njihova vojna, ne pa vojna Francije, češ da imajo oni pravico na politiko, ki ne bi bila politika Francije. Vsem našim vojakom pravim: Vaše poslanstvo ne prenaša niti dvomov niti tolmačenj. Vi morate odstraniti uporniško silo, ki hoče izgnati Francijo iz Alžirije, da bi v tej deželi zavladala diktatura uboštva in neplodnosti. Kljub temu, da se bojujete z orožjem, morate istočasno prispevati k materialni in moralni preobrazbi muslimanskega prebivalstva, da bi jih pridobili za Francijo s srcem in razumom, ko bo prišel čas za glasovanje, jim boste morali zajamčiti popolno in iskreno svobodo. Da, to je vaše poslanstvo, ki vam ga zaupa Francija in Francija je tista, kateri služite. Francoska vojska bi postala anarhistična in smešna zmes vojaškega fevda, če bi prišlo do točke, ko bi posamezni elementi postavljali pogoje za svojo lojalnost. Sedaj sem jaz, kot vi veste, najvišji, ki odgovarjam za vojsko. Jaz vodim usodo države Mene morajo torej ubogati vsi vojaki Francije. Mislim, da me bodo, ker vas poznam, ker vas spoštujem, ker vas ljubim, ker imam zaupanje v generala Challa k' sem ga jaz, vojaki v Alžiriji, postavil vam za poveljnika. In tudi zato, ker vas potrebujem za Francijo.« «Končno se obračam na iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimi Knjiga o Jugoslaviji izšla v Argentini BUENOS AIRES, 29. — V založbi »Editorial Thofos« je izšla knjiga pod naslovom »Novi odgovori sveta, ki je v krizi«, v kateri se objavljajo jugoslovanske izkušnje pri izgradnji socializma in se poudarja pomen sodobnega družbenega gibanja v svetu.^ V predgovoru poudarja založba, da je Jugoslavija hrabro izbrala svojo pot, da ima jugoslovanska socialistična demokracija svojo osnovo v delavskih sveih in da jugoslovanski komunisti grade novo življenje, ki je univerzalnega pomena in ki predstavlja revolucionarno sa-vest delavskega razreda. Jugoslovanski voditelji, poudarja založba, prebijajo doslej neraziskan teren znanstvenega socializma in beležijo nova pota k osvoboditvi človeštva Knjiga vsebuje zbirko člankov Edvarda Kardelja, Milentije Popoviča in drugih jugoslovan skih voditeljev. Francijo. Tako torej, moja draga in stara dežela, evo naju skupaj še enkrat pred hudo preizkušnj . Na podlagi pooblastila, ki mi ga je dalo ljud. stvo_ in državne zakonitosti, ki jo že dvajset let poosebljam, zahtevam od vseh, moških in žena, da me podpirajo pa naj se zgodi kar koli.« «In medtem ko krivci — je zaključil de Gaulle svoj govor — sanjajo, da so uzurpatorji in jemljejo za pretvezo sklep, ki sem ga jaz sprejel glede Alžirije, naj se ve povsod, naj dobro vedo, da svojih sklepov ne bom spremenil. Popustiti v tej točki in v teh pogojih, bi pomenilo sežgati v Alžiriji karte, ki jih še imamo. Toda pomenilo bi tudi ponižati državo pred sramotitvijo in pred grožnjo. Nenadoma bi Francija ne bila nič drugega kot uboga igračka v krempljih oceana pustolovščin. Ponovno pozivam Francoze, kjerkoli se nahajajo, kakršni koli so, naj noma odobravamo de Gaullov se pridružijo Franciji. Živela republika, živela Francija!« Pred de Gaullovim govorom je bila seja vlade, ki je trajala eno uro in pol. Debre je sporočil ministrom vsebino de Gaullovega govora, toda po seji ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Predpostavlja se, da so ministri razpravljali o ukrepih, ki bi jih vlada podvzela na možne reakcije v Alžiru na de GauL lov govor. Neki član vlade je izjavil, da je uradna zveza z Alžirom pomanjkljiva. Levičarski sindikat »Force Ouvriere« pa je sklenil proglasiti pripravno stanje za vse svoje člane. Pozval jih je, naj_ bodo pripravljeni odgovoriti na navodila vodstva sindikatov za morebitno akcijo za podporo generalu de Gaullu. Govori se o organiziranju stavke, zborovanjo in pošiljanju poslanic vladi. Guy Mollet je izjavil: «Mi popol- sklep. Z vsemi demokratičnimi strankami smo na njegovi strani.# De Gaulle pa je imel danes dva sestanka s predsednikom vlade Debrejem.’ Minister Jac. puinot je le izjavil, da v prihodnjih dveh ali treh dneh de Gaulle ne bo odpotoval v Al-žir. Velik poudarek pa se pripisuje vesti, da je načelnik glavnega štaba francoske vojske iz Pariza odpotoval danes v Alžir na sestanek z generalom Challom. Na splosno pa se po de Gaul. lovem govoru poudarja, da je predsednik republike dejal svojo zadnjo besedo in da je odcepitev pred vrati ter da samo razum lahko odstrani tisto, kar bi bilo nepopravljivo. Govori se tudi, da pravzaprav barikade nimajo več pravega pomena in da bi morale same pasti. Toda dejstvo je, da še vedno obstajajo. Dejstvo je tudi, da je ostalo do sedaj vse le pri besedah in da dejanj ni se videti Pred današnjim devetim kongresom KPI v Rimu Longo o pripravah za kongres KPI Včeraj je prispela delegacija KP ZSSR, ki jo vodi Mihael Suslov Longov članek v «Pravdi» (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Jutri se začne deveti kongres Komunistične partije za katerega vlada veliko zanimanje. Danes je prispela v Rim delegacija CK KP Sovjetske zveze, ki ji načeljuje Mihael Suslov, tajnik CK KP SZ. Drugi tajnik CK KPI Luigi Longo je dopoldne novinarjem govoril o pripravah na kongres, hkrati pa je v mo- skovski »Pravdi« izšel njegov članek o pomenu kongresa. V članku poudarja Longo, da zasleduje KPI demokratično pot graditve socializma v Italiii kljub temu pa je v do'očenem trenutku Splošna stavka v Belgiji : privilegiranih skupin, ki se i bodo vsekakor se poslužile kakršnega koli sredstva. Sedanje naloge so dosegi pogojev za novo večino. Pri tem omenja Longo sodelovanje KPI z Milazzovo vlado na Si- BRUNELLES, 29. - Od danes zjutraj je v vsej Belgiji v teku splošna stavka, ki jo je proglasila splošna zveza dela, ki ima okrog 600.000 članov in sindikat državnih nameščencev, ki ima 15.000 članov. Sindikati zahtevajo socialna in gospodarska izboljšanja. Stavke se ne udeležijo katoliški in liberalni sindikati. Med stavko je prišlo tudi v Anversu do incidentov; ranjenih je bilo 12 delavcev. «»-------- BEOGRAD, 29. — Nocoj je prispel v Beograd novi avstrijski veleposlanik v Jugoslaviji Wilhelm Goertz. čiliji in sodelovanje z avtonomisti v dolini Aosta. Nato piše Longo o odprtju na levo, o čemer govorijo nekateri demokristjanski elementi, toda samo s socialisti in brez komunistov. Pri tem poudarja, da so v vodstvu PSI taki člani, ki so pripravljeni na sporazum s KD na škodo komunistov, toda take poizkuse ovirajo v precejšnji meri levičarski elementi v PSI. Nato navaja Longo, da se Odmev de Gaullovega govora v Alžiriji Začasna vlada čaka na de Gaullov e ukrepe in predlaga izredno zasedanje skupščine OZN Hkrati poziva muslimansko prebivalstvo, naj ne naseda provokacijam Lagaillarde in Ortiz napovedujeta za danes objavo posebne izjave ALŽIR, 29. — Prva izjava s strani «ultrasov» je bila v Alžiru precej previdna. Dr. Meningaud, predstavnik Josepha Ortiza je izjavil, množici, ki je stala pod balkonom palače, v kateri ima Ortiz svoje poveljni-štvb: »Voditelji, katerim zaupate, in njihovi voditelji, katerim oni zaupajo, (pri tem je pokazal na vojake), bodo sklenili tisto, kar je potrebno storiti Potrebno je, da pokažete vtis moči in miru.« Nato so se poslušalci razšli. Iz Tunisa pa poročajo, da krogi okrog začasne alžirske vlade vidijo v govoru generala de Gaulla zelo malo tistega, kar bi imelo vpliv na vojno v Alžiriji. Ti krogi pričakujejo, kako akcijo bo podvzel de Gaulle proti «ultrasom» v Alžiru: šele potem bodo objavili svoj komentar. Tuniški krogi pa so mnenja, da je bil de Gaullov govor namenjen bolj francoskemu prebivalstvu kot pa «ultrasom» v Alžiru in da — konec koncev — pušča govor odgovornost za naslednji korak samim «ultrasom», Zvedelo se ,je, da so se voditelji «ultrasov» sestali in sklenili, da bodo jutri objavili izjavo o svojem stališču do de Gaullovega govora. Nekaj podobnega je povedal tudi Jacques Ortiz, ki je eden izmed voditeljev «ultrasov», skozi okno banke, kjer je njihovo poveljstvo. Dejal je: «Ohrani-mo mir, kajti tisti, ki so mirni so močni. Jutri bomo sprejeli tiste sklepe, ki jih čakate.« Nato se je obrnil proti tistim, ki so se umaknili pred dežjem pod barikade: «Sedaj smo vsi bratje, z ene in druge strani teh barikad.« «Ultrasi» še vedno držijo mirno v rokah občinsko palačo, ki to jo zavzeli po odhodu Delouvriera in po odobritvi občinskega sveta. Eden izmed predstavnikov »ultrasov« pa je izjavil dopisniku agencije Reuter: «De Gaullov govor nas ni presenetil. Govor dokazuje, da poglavar države ni razumel na- šega stališča in naših zahtev.« Vse mesto je to noč pusto. Dežuje kot iz škafa. Na ulicah ni nikogar. Straže «ultrasov» so ostale n-» svojih mestih za barikadami. V mestu se je pojavila izjava, ki nosi podpis: «žene in matere za teritorialno enotnost Alžirije«. Izjava ipoziva vse že. ne, naj pridejo pred barikade, da bi preprečile spopad med vojsko in teritorialnimi stražami (oboroženimi Evropejci, ki predstavljajo jedro upornikov). Izjava opominja, da bodo verjetno vojaki v kratkem prejeli ukaz, naj streljajo na upornike, in zaključuje: «Od vas je odvisno, zene, da preprečite to norost.« Glede omenjenih teritorialnih enot poročajo iz Orana, da so se pridružile redni vojski po govoru generala Gam-bieza in generala de Gaulla. V Alžiru so pod kontrolo »ultrasov« še: stava liceja, banke in kavarne. V teh stavbah se skrivam »ultrasi« pred dežj em. Značilno je tudi dejstvo, da so takoj po de Gaullovem go- aiiiiiHiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii iii iii mi iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiimiitiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odmev de Gaullovega govora na konferenci afriških narodov Tuniška vlada je izročila noto z zahtevo, naj francoske čete zapustijo Biserlo TUNIS, 29. — Okrog tisoč delegatov konference afriških narodov je danes poslušalo govor gen. de Gaulla. Ze zgodaj zvečer je mnogo ljudi čakalo pred uredništvi časopisov in po barih na vesti iz Alžirije. Afriška konferenca je spričo alžirskih dogodkov potisnjena nekoliko v ozadje. Nekateri ministri začasne alžirske vlade, ki so bili na sprejemu, ki ga je priredila delegacija Združene arabske republike, so nenadoma zapustili dvorano pol ure pred de Gaullovim govorom. Alžirski krogi so zelo previdni s komentarji de Gaullovega govora. Poudarjajo pa, da kako more de Gaulle govoriti o prekinitvi ognja, ko pa najnovejši dogodki v Alžiru dokazujejo, da je Francija prenehala vladati v Alžiriji že precej časa od tega. Kakšno težo imajo lahko generalove besede spričo početja «ultrasov»? Medtem se je zvedelo, da so se okrepile borbe v zadnjih urah in da prihajajo v Tunis številni ranjenci. Popolne je pripeljalo neko letalo okrog 50 hudo ranjenih borcev alžirske osvobodilne vojske. Bolnišnice so prepolne ranjencev, kar oblasti zelo skrbi. Iz Pariza pa je prišla vest, da je francoski zunanji minister Couve de Murville sprejel tuniškega veleposlanika Habiba Burgibo, ki mu je izročil .včeraj noto tuniške vla- de, naj francoska vlada čim prej umakne svoje čete iz Bi-zerte, «»------ Za Jeraka 15 let strogega zapora ZAGREB. 29. — Okrožno sodišče v Zagrebu je obsodilo danes voditelja proustaške skupine frančiškana Rudija Jeraka na 15 let strogega zapora. Ivo Mašina je obsojen na 11 let, Kruno Gregov na 8 let zapora, ostali obtoženci, razen dveh, ki sta bila osvobojena, so bili obsojeni od 10 mesecev do 4 let zapora. Predsednik sodišča je pri obrazložitvi obsodbe izjavil, da je sodišče ugotovilo, da so obtoženi krivi za sovražno dejanje proti narodu in državi, za propagando in šovinistično delovanje proti družbeni in državni ureditvi Jugoslavije. «» ----- Jugoslavija in Gana AKRA, 29. — Vodja jugoslovanske misije dobre volje Sergej Kraigher je izročil predsedniku vlade Gane Nkru-mahu vabilo, naj obišče Jugoslavijo. Predsednik Nkru-mah je vabilo sprejel. V razgovoru s predsednikom Nkrumahom so člani jugoslovanske misije proučili možnosti razširitve sodelovanja, posebno na gospodarskem področju, in se domenili, da bo predsednik Gane angažiral jugoslovanska podjetja za izgrad njo Gane, o čemer je oilo doseženo načelno soglasje. Iz- vršena je bila prav tako izmenjava mišljenj o sodelovanju Gane in Jugoslavije v mednarodnih vprašanjih. V skupnem sporočilu o razgovorih se ugotavlja podobnost pogledov o raznih mednarodnih vprašanjih in soglasje obeh vlad, da sodelovanje vseh držav, posebno izvenblo-kovskih, lahko prispeva k o-hranitvi miru Zastopniki Jugoslavije in Gane so ugotovili važnost gospodarske in tehnične pomoči nerazvitim državam in potrebo končne likvidacije kolonializma. «»------- Chcsmannov priziv je bil zavrnjen SAN FRANCISCO, 29. — Generalni sodnik Louis Goodman je odklonil priziv znanega obsojenca Chesmanna Ca-ryla, ki je bil obsojen na smrt na električem stolu. Dejal je, da • bo svetoval kalifornjiske-mu guvernerju Brownu in vrhovnemu sodišču, naj Chesmanna pomilostijo. Chesmann, ki je bil navzoč je mirno sprejel sodnikov sklep. Verjetno bo vso zadevo poskušal spraviti pred prizivno sodišče. «»------- LJUBLJANA, 29. — Na da« našnji skupni seji okrajnega sveta in sveta proizvajalcev v Ljubljani je bil za novega predsednika okrajnega odbora v Ljubljani izvoljen Franc Popit, bivši tajnik okrajnega komiteja Zveze komunistov Kranja. Kot je znano, je bil dosedanji predsednik okrajnega odbora dr. Dermastja novembra lani izvoljen za čla-. na izvršnega sveta Slovenije. voru avtomobilisti, ki so ga poslušali, četrt ure s klaksoni skandirali »Algerie francaise«. Oboroženi civilisti pa so po govoru kričali pred barikadami «Alžirija je francoska«. Trdi se, da so se čuli tudi posamezni vzkliki: »De Gaulla na vislice«. Glede vojaških ukrepov pa se je moglo zvedeti naslednje: Načelnik glavnega štaba francoske vojske gen. Ely, ki je prispel v Alžirijo se je baje sestal z gen, Challom na njegovem novem poveljniškem mestu. Po drugih vesteh se je Ghalle vrnil ponovno v Alžir in sklical vse poveljnike večjih alžirskih mest na posvetovanje. Gen. Gracieux, poveljnik padalcev, ki je postal novi poveljnik področja Alžir-Sahel pa je sklenil preurediti teritorialne enote tega področja in jih podrediti enotnemu poveljstvu. Gracieux je star 52 let in je bil doslej podrejen gen. Massuju. Vsekakor pa je bolj važno tisto, kar je sklenila ukreniti začasna alžirska vlada, ki je objavila izjavo, ki jo je oddajal radio Tunis in v kateri poziva alžirsko ljudstvo, naj oo budno spričo sedanjih dogodkov. Izjava poudarja, da je naloga osvobodilne vojske, da ščiti muslimansko prebivalstvo, ki je v nevarnosti ter poziva vse muslimanske voja ke v francoski vojski ter tudi francoske vojake — novince, naj se pridružijo osvobouilni vojski. »Prebivalstvo mest, naj se drži izven sedanjih dogodkov in mora izbegavati provokacije in ne sme nikomur nasedati; strne naj svoje vrste okrog osvobodilne vojske in naj sled, ukazom začasne vlade: vse mestne skupine, naj bodo pripravljene, da intervenirajo v primeru, če bi fašistične tolpe ogrožale civilno prebivalstvo. Alžirci, ki so bili s šilo vključeni v francosko vojsko, morajo ob prvi priložnosti doseči osvobodilno vojsko. Vojaki osvobodilne vojske imajo ukaz, da bratsko sprejemajo tudi francoske vojake in jim pomagajo, da se vrnejo v svoje domove v Franciji«. Začasna vlada je objavila tudi vest, da je njen predstavnik v New Yorku prejel navodilo, naj s predstavniki bratskih in prijateljskih držav prouči akcijske možnosti v okviru OZN, tudi za sklicanje izrednega zasedanja generalne skupščine OZN, da hi se pokol alžirskega ljudstva prenehal. «Samo «ultrasi» predstavljajo in so predstavljali največjo oviro za mirno rešitev alžirskega vprašanja, nadaljuje poročilo. Ko je predsednik republike Francije 16. septembra lani dopustil možnost samoodločbe, je začasna vlada pozitivno odgovorila, čeprav je poudarila omejitve, ki bi odvzele sleherni smisel samoodločbi. Začasna vlada je vztrajala pri svoji pravici, naj alžirsko ljuidistvo o sebi samo odloča. Ponudila je takojšnji mir in enostavno zahtevala razgovore o jamstvih in pogojih svobodnega glasovanja. Tisto pa, kar se sedaj dogaja v Alžiru, dokazuje, da je imela začasna vlada prav, ko je zahtevala jamstva«. Glede nedavnega glasovanja iV OZN o alžirskem vprašanju je v poročilu rečeno, da tiste zahodne države, ki so nasprotovale kakršni koli rešitvi, lah. ko sedaj vidijo posledice take politike. «Do danes so vse francoske vlade storile vse. da bi skrile francoskemu ljudstvu in mednarodnemu javnemu mnenju resnico zaradi »državnih razlogov« ali pa iz «pres:iža». Prišle so tako daleč, da so prikrivale najhujše zločine, ki so bili v imenu Francije izvršeni v Alžiru. Oblast, ki so jo ustanovili »ultrasi« je bila tista, ki se je vedno upirala zakonitim zahtevam alžirskega pojavljajo spričo pomiritve tudi naslednja vprašanja: Ali ne obstaja nevarnost, da bi se revolucionarno gibanje ideološko in politično razorožilo pred buržoazijo? Ali se revolucionarna funkcija KPI ne bo zmanjšala v pogojih pomiritve? Ali pomiritev približuje socializem ali ga oddaljuje? Longo poudarja, da je taka presoja reakcionarna, prezgodnja in nepremišljena ter da bi zaradi tega moglo priti do nesposobnosti popolnega izkoriščanja novih perspektiv, ki jih odpira pomiritev za množične akcije. Vodilna skupina v KPI je prepričana, da bi se partija razorožila, če bi se zaprla sama vase, če bi dovolila vladajočim skupinam, da bi same vodile pomirjevalni proces in če bi se jim dala možnost, da premagajo svoja notranja nasprotja. Longo pravi, da tako stališče KPI določa tudi osnovno ideološko izbiro, ki jo je partija izvršila pred nekaj leti in sicer: po eni strani borba proti ostankom revizionizma in reformi-zma. proti nerazumevnju novih potreb in možnosti, proti vztrajanju na zastarelih propagandističnih geslih, ki resno ovirajo vse sile KPI, da uresničilo novo večino. Na današnji tiskovni konfe-renči pa je Longo povedal, da so priprave za jutrišnji kongres trajale tri mesece, da so bile diskusije v celicah, sekcijah in federacijah, da je bilo napisano 450 člankov, bilo je 20 oredavanj z diskusijami, na katerih so sodelovali tudi tisti, ki niso člani KPI. Predlaganih je bilo okrog tisoč dodatkov k tezam, ki jih bo proučila politična komisija kongresa. Bilo je 40.000 kongresov celic, sekcij in feideracij, na konferencah in kongresih je govorilo 5000 govornikov od 20.000 celegatov na pokrajinskih kongresih. Na teh kongresih so volili po enega delegata na 200 vpisanih članov. O vprašanju odnosov in povezave z drugimi strankami, je Longo govoru najprej o KD, kjer morajo najti izhod iz dvoumnosti naprednejše skupine in struje. To pa ne pomeni da hoče KPI zaostrovati nasprotja, temveč je njen namen, da iz obstoječih sporov v KD pride do splosne spremembe položaja. Za , odnose s PSI je Longo poudaril nujnost, da obe stranki še nadalje sodelujeta, kar naj bi omogočilo enotnost in in kontrolne komisije, ki niso bili ponovno izvoljeni za delegate, številni predstavniki povabljenih strank in tujih delegacij, 70 oseb iz političnega, kulturnega, umetniškega in znanstvenega življenja ter 1300 članov partije. Na pokrajinskih kongresih je bilo izvoljenih 39 federalnih komitejev, ki jih sestavlja 1475 članov, od katerih jih je bilo 916 ponovno izvoljenih, 653 pa ne; na novo izvoljenih pa je bilo 559 članov, t.j. okrog 40 odst. kar je 10 odst. več kot pri normalnem obnavljanju federalnih odborov. Zvedelo se je, da delegacijo PSI na kongresu KPI vodi namestnik glavnega tajnika De Martino, ostali člani pa so poslanci Corona, Jacometti, Lombardi in Venturini za vodstvo, Valori in Verdelli pa za CK PSI. S. R. ljudstva in ki je to ljudstvo prisilila, da je vzelo 1. novem- j odstranitev starih polemik bra leta 1954 orožje v roke.»^vse za dosego nove večine «Danes — nadaljuje poročilo — je Alžir izročen pustolovcu Ortizu, mučitelju in ubi. jalcu Lagaillardu in njunim prijateljem. Danes je Alžirija izročena enemu delu francoske vojske, ki se je uprl. Civilno prebivalstvo, ki je raz-proženo, pa je predmet pritiska s strani tistih, ki bi ga hoteli potisniti s silo v svojo igro.« Poročilo se zaključuje takole: ((Spričo grožnje, ki jo predstavlja za naše ljudstvo ta vojska brez kontrole, obstaja nevarnost za svetovni mir« Glede notranjega življenja KPI je Longo dejal, da je potrebna borba proti »nevarnosti revizionizma in sektaštva«. Za »revizionizem«, kakršen se je pojavil leta 1956-57, je dejal, da je bil premagan, vendar pa je opozoril, da »se mora partija še boriti proti tej nevarnosti«. Glede sektaštva pa je dejal, da se morajo komunisti dobro zavarovati, da bi ostali zaprti sami vase. Končno je povedal, da bo na kongresu sodelovalo 948 delegatov z glasovalno pravico, 174 mladincev in članov CK o razvoju socialističnih odnosov v Jugoslaviji BEOGRAD, 29. — Podpredsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije I-van Božičevič je ugotovil danes na plenumu Zveze sindikatov, da so se povečane pravice in dolžnosti delavskih svetov v razdelitvi dohodka, nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in dvig življenjskega standarda zelo pozitivno odrazili na razvoj socialističnih odnosov v Jugoslaviji. Božičevič je poudaril, da se je zadnje leto zelo okrepila materialna osnova delavskih svetov, ki so lani na primer z okrog 46 odstotki sodelovali v razdelitvi družbenega produkta. Pravica podjetij, da samostojno razpolagajo s sredstvi, ki ostanejo po izpolnitvi družbenih obveznosti, je spodbujala delavske svete, da hitreje rešujejo vprašanje življenj, skega standarda, izgradnjo stanovanj in druga vprašanja. Povečane gospodarske pravice so vplivale na povečanje proizvodnje, ki je zadnja leta lč no rasla za 13.4 olst. Božičevič je le z druge strani še ugotovil, da se jugoslovanska družba ni razvijala brez težav, in da je potrebno, da se sindikalne organizacije še bolj zavzemajo za odstranitev raznih slabosti in dajejo polno podporo k izgradnji čim boljših odnosov, kar je osnovna naloga vseh organizacij. #»----------------- Nc bodo rešili nasedle «Tarc» REKA, 29. — Danes so bili opuščeni vsi poizkusi, da se reši jugoslovanska motorna ladja «Tara» (9.630 nrt.), ki je 24. decembra lani nasedla na podvodni pesek v bližini južnoameriškega pristanišča Nichocea. Podjetje Jugoocea-nija, ki je lastnik ladje, je dalo nalog posadki, ki je sinoči zapustila ladjo, naj se z letalom vrne v domovino. «Tara» spada med najmodernejše ladje Jugooceanije iz Kotora. Ladja je bila zraje-na leta 1949 v Franciji. IIIII l(l«ll III llltllllll III tlllll MII lf MII II1111111111II lllitlttlltlltll) M H H HI MU 11(111111111 M lllllll 11)11 IIIIIIIU Mlil IIIIIII lllltlll II HllltltlllllllltlllllllllllttHlM Dohodki v bodo novem pr o odst. krili izdutke Na vladni seji je bil odobren tudi ozeleni načrt» (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Vladna seja, ki je bila pravzaprav nadaljevanje včerajšnje dolge seje ministrskega sveta, je tudi danes trajala najprej do 14,30, nakar se je zopet nadaljevala ob 18,15 ter se končala ob 19,50 Po seji je bilo izdano dolgo poročilo, iz katerega je razvidno, da je minister za zaklad in proračun najprej poročal o pripravah za novi proračun, potem pa o gospodar-sko-finančnem položaju. Tam-broni je tudi poročal o ukrepu za novo ureditev odnosov med državo in INPS kolikor se nanaša na fond za ureditev pokojnin. Po tem ukrepu prevzame država znatno večja bremena. Nadalje je Tambro-ni prikazal glavne karakteristike proračuna za 1. 1960-61; izdatkov bo 3926,8 milijarde, dohodkov 3639,5; razlika je torej 287,3. V 1. 1951-52 so dohodki krili samo okrog 80 odstotkov izdatkov, prihodnje leto pa bodo krili že 93 odstotkov. Na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Rumorja ter ministra za zaklad in proračun Tambronija je vlada odobrila zakonski načrt z normami za izvedbo petletnega načrta za kmetijski razvoj. Odobren je bil tudi izdatek 550 milijard. Nova določila naj omogočijo organičen program moderniziranja kmetijskega ustroja v petih letih. Načrt, ki je zlasti znan pod imenom «zeleni načrt«, hoče pospeševati formiranje in utrditev delujočih in racionalno organiziranih podjetij, zlasti takih družinskega značaja; nadalje hoče načrt doseči pove- čanje proizvodnosti in zaposlenosti, izboljšanje življenjskih razmer ter dvig delovnega učinka kmečkega prebivalstva, preureditev kmetijske proizvodnje v skladu s povpraševanjem notranjih in mednarodnih trgov. Načrt določa nadalje posebne norme za raziskavo trgov, za preskušanje in za tehnično pomoč Nadalje določa načrt posebne ukrepe v korist majhne zemljiške posesti. Minister za promet Angelini je poročal o predsedniškem dekretu, ki se nanaša na delovni urnik osebja državnih železnic. Na večernem nadaljevanju seje je zunanji minister Pella poročal o sestankih ministrov sveta evropske gospodarske skupnosti, ki bodo februarja v Bruslju. Ko je odhajal iz Viminala, je predsednik Segni izjavil nekemu novirarju, da je zelo zadovoljen z včerajšnjo in današnjo sejo. Minister Pastore pa je po seji zlasti izrekel zadovoljstvo, da je bil odobren »zeleni načrt« ter podčrtal pomen in važnost tega načrta za kmetijstvo in gospodarstvo na jugu, kajti po zakonu je določeno, da odpade 40 odstotkov določenih fondov jugu. Tam-broni pa je po seji dejal novinarjem, da je proračun, ki je bil odobren, proračun jasnosti, proračun resnice. 2e dopoldne pred sejo sta bila pri predsedniku Gronchi-ju Segni in Pella. Ob 9,30 se je sestala komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice pod predsedstvom Scelbe. Zunanji mini- ster Pella je prispel že nekoliko prej in se je pred začetkom seje pogovarjal s Scel-bo. Seja sama je bila zelo kratka, ker je Scelba povedal, da je zunanji minister zadržan zaradi vladne seje. Brez navzočnosti zunanjega ministra pa bi debata ne imela pravega smisla in zato je komisija sklenila, da se sestane, ko se predsednik republike in z njim zunanji minister vrne iz Moskve V poslanski zbornici je bil predložen zakonski predlog o vajencih. Predlog določa, da se vajenci lahko sprejmejo samo v podjetja, kjer so uslui-beni kvalificirani in specializirani delavci. Določeno je tudi maksimalno število vajencev, ki jih lahko podjetnik sprejme v enem samem podjetju. Potem govori predlog o času zaposlitve vajencev. Predsednik vlade Segni je zvečer sprejel na Viminalu Maxa Loewenthala, avstrijskega veleposlanika v Italiji, ki mu je izročil osebno pismo avstrijskega kanclerja Raaba. V prihodnjih dneh ga bo Segni skupaj s Pello preštudiral. Možno je tudi, da bi pismo predložil vladi. A. P. K«-------- LJUBLJANA, 29. — Predsednik republike maršal Tito je obiskal danes v spremstvu predsednika ljudske skupščine Slovenije Miha Marinka Franca Leskovška, ki se zdravi na Golniku. Maršal Tito ic je zadržal nad eno uro v razgovoru z Leskovškom, ki bo v kratkem zapustil sanatorij. Temperatura včeraj: Najv'šja temperatura 10,2 stopinje ob 12. uri, najnižja 9,8 stopinje ob 7. uri. Vlage 98 odstotkov Goriško-beneški dnevnik Danes, SOBOTA, 30. januarja Martina Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.07. Dolžina dneva 9.36 Luna vzide ob 8.34 in zatone ob 20,02. Jutri, NEDELJA, 31. januarja Vanja Jutri bomo proslavili «Dan vajenca» Soriški vajenci priredili več razstav Na osrednji prireditvi bo govoril načelnik Urada za delo - Priznanje podjetjem, ki so posvetila skrb mladim ljudem Jutri bomo tretjič proslavili po vsej državi »Dan vajenca*. Osrednja proslava bo v Gorici ob 10. uri ob prisotnosti mestnih oblasti v novi industrijski šoli v Ul. Zorutti, kjer bo načelnik Urada za delo govoril o problemih vajeništva v državi s posebnim ozirom na stanje, ki vlada v naši pokrajini, kjer se je sicer po odobritvi novega zakona o va-jeništvu, stanje nekoliko popravilo, in je marsikatero podjetje sprejelo kakega novega vajenca, pa je vendar še vedno pereča zaposlitev mladih ljudi, ki so včeraj zapustili šolske klopi ter njihova strokovna pripravljenost, V zadnjih letih so ustanovili sicer nekoliko večernih tečajev, na katerih vajenci in vajenke izpopolnjujejo znanje, ki so ga prijeli v strokovnih šolah in ki je bilo z ozirom na posamezne stroke zelo pomanjkljivo, toda možnost strokovne izpopolnitve je še vedno preveč pereča, da bi se mogli zadovoljiti samo s tečaji. Jutri boao na omenjeni proslavi nagradili vajence in vajenke, ki so se posebno iska-zali v vajeniških večernih tečajih, prav tako pa bodo prejela priznanje tudi podjetja, ki so doslej veliko storila za mlade ljudi, kateri so bili pri njih zaposleni in so ob dobrih naukih in praktični pomoči postali zares kvalificirani delavci, ki bodo lahko jutri častno nadomestili delovne tovariše, ko bodo slednji odšli v pokoj. Po predavanju dr. Fabbra in razdelitvi priznanj, si bodo gostje lahko ogledali razstave, ki so jih pridni vajenci in vajenke pripravili v okviru praktičnih tečajev. Roditeljski sestanek Ravnateljstvo : Nižje srednje šole v Gorici javlja, da bo v Obvestilo šolnikom Odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici obvešča svoje člane, da je po sklepu odbora prenese' občni zbor zaradi bolezni na dan 10. februarja t. 1. ob šiirih popoldne v društvenih prostorih. Ostalo velja, kot je v vabilih. ODBOR nedeljo 31. januarja 1. 1960 ob 10.30 roditeljski sestanek v šolskih prostorih v Ul. Randaccio št. 10. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. V drugi polovici decembra! Zadnji sklepi obč. odbora 567 meničnih protestov! Kmalu bodo imeli vodovod tudi v Plešivem Po podatkih trgovinske zbornice je bilo v drugi polovici meseca decembra v gori- ški pokrajini 567 meničnih protestov. Največ protestov je bilo v Gorici in sicer 256, sledijo Tržič 152, Gradiška 40, Ronke 27, Škocjan 20, Gradež 17, Krmin 12, Štarancan 12, Doberdob 5, Zagraj 4, Marian 5 Moša 4, San Pier dTsonzo 3, S. Lorenzo 2, Turjak 2, en menični protest so zabeležili v Prav tako v Ceglem in Pradisu - Stroške bo krila država Na zadnji seji upravnega odbora krminskega občinskega sveta so sklenili, da bodo v prihodnjih dneh izvedli dražbo javnih del za napeljavo vodovoda v Plešivo, Ceglo in Pradis. Napeljavo vodovoda v te okoliške kraje Krmina so prebivalci dolgo pričakovali, Dolenjah, Fari in Romansu. iiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiuiimiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiitiiiuitiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiimMiiiiiitiuiiiiM Včeraj na okrožnem sodišču v Gorici Zapletena zgodba o tihotapstvu in izmišljenih tisočakih Vse se je končalo z oprostitvijo zakoncev Širok iz Gorice in Diega Zulianija iz Vidma Na goriškem okrajnem sodišču so bili 27. oktobra 1958. leta obsojeni zaradi poskusa goljufije: 60-letni Paolo Širok iz Ul. Municipio 4, na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 10 tisoč 670 lir globe, 41-letna Ljudmila Lapanja por. Širok is Ul. Municipio 4, na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 10.670 lir globe in končno še 58-letni Diego Zuliani iz Vidma, prav tako na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 10.670 lir globe. Vložili so priziv in včeraj se je njihova zadeva obravnavala pred našim okrožnim sodiščem. Cela zadeva se je pravzaprav pričela na čuden način. Neki policijski agent je opazil pred hišo št. 4 v Ul. Municipio, skupino treh oseb, ki se je prepirala. Skušal jih je pomiriti, ker pa njegovi po-iskusi niso naleteli na pravi odmev, je odpeljal vse skupaj na kvesturo. Prepirljivce so legitimirali in ugotovili so, da gre za že omenjena Široka in njegovo ženo na eni strani, tretja oseba pa je bil 64-letni zidar Ottavio, Zuch iz Ul. For-mica št. 44. G. Zuch je že pred časom izvršil nekaj del v stanovanju družine Širok. Za ta dela pa ni dobil plačila. Najprej je pismeno zahteval naj mu plačajo stroške in delo, pa tudi na pismo ni dobil odgovora. V veži občinske hiše je srečal Lapanjovo, ki ga je brez vsakega razloga oklofutala. On jo je v obrambi brcnil in v tistem je prišel g. Širok, ki se je vmešal v prepir. In tudi on je prisolil nekaj klofut g. Zuchu. Na policiji je g. Zuch seveda protestiral zaradi plačila. Po njegovem mnenju, bi mu Širok čisto lahko izplačal dolg. Ko je g. Zuch delal v stanovanju družine Širok je namreč opa- zil pod neko marmornato ploščo (ki jo je po neprevidnosti premaknil sin g. Široka) dva zavitka bankovcev po 10.000 lir. Po njegovem mnenju je bilo vsega skupaj vsaj 200 takšnih bankovcev. Kasneje je izvedel, da je Širok zaslužil ta denar, ko je prodal nekemu neznanemu »Furlanu* dve stekleničici kokaina. Jasno, da je bil v steklenicah bel prah, ki ni imel s kokainom nobene zveze. Mimogrede povedano, tako Širok kot njegova žena sta odločno zanikala, da bi imela kakršnokoli zvezo s takšnim trgovanjem. Policistom se je res zazdelo, da La-panjova skriva nekaj v nedrih. Zato so pozvali g. Lapanjovo, da naj povleče na dan kar skriva pod obleko. In res, v veliko presenečenje policistov je privlekla na dan dva zavitka bankovcev po 10 tisoč lir. V resnici pa ni bil samo denar v teh zavitkih. Obratno, samo papir izrezan v velikosti bankovcev po 10 tisoč lir in samo na vrhu vsakega kupčka se je nahajal po en bankovec. Seveda so policisti hoteli vedeti čemu naj bi ta »denar* služil. Širok trdi, da je hotel imeti sairio' ženo ’ ža norca. Z drugimi besedami, hotel se je samo nekoliko pošaliti. Cisto logično je, da policisti tega niso verjeli. In ker je med zaslišanjem prišlo na dan tudi, da je Širok prav tiste dni nameraval kupiti v Gorici 2000 praznih vreč, ki bi jin potem prodal v Videm nekemu trgovcu, je čisto jasno, da so policisti sklepali, da je verjetno hotel s kakšno pretvezo ogoljufati tukajšnjega prodajalca vreč. V tem krekupče-vanju z vrečami je posredoval kot posredovalec že omenjeni Zuliani. Zaradi te nameravane goljufije so bili vsi trije obsojeni pred goriškim okrajnim sodiščem. Na današnji razpravi, ko je sodišče obravnavalo njihov priziv pa se je izkazalo, da Zuliani sploh ni nič vedel o tistem »denarju*. Bil je samo posredovalec, ko je iskal kupca in prodajalca za stare vreče, ker je vedel, da se pri tem poslu dobro zasluži. Sodišče ga je zato tudi oprostilo ker ni izvršil kaznivega dejanja. Ker pa tudi Širok ni nikogar ogoljufal, je sodišče o-prostilo tudi njega in ženo, ker dejanje ni kaznivo. Branil je dr. Carlo Pedroni. Sodišču je predsedoval dr. Storto, sodnika dr. Vizzini in dr. Balani, javni tožilec dr. Caputo, zapisnikar Omeri. Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Hanibal», V. Macture, G. Ferzetti, cinema. scope in v barvah. VERDI. 16.00: «Ljubezenska presenečenja«, V. Chiari, S Koscina. VITTORIA. 17.15: «Rififi med ženskami«, N. Tiller, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: ((Divjak in nedolžnež«, A. Murphy, cine. mascope v barvah MODERNO. 17.00: «Veter iz daljnih krajev«. T/r •_________ np v • v Kino v Irzicii AZZURRO: «Trnulčica». EXCELSIOR: «To je moja ženska«. PRINCIPE: »Zadnji dnevi Pompejev«. NAZIONALE: «Vihar». toda šele pred časom je ministrstvo za javna dela skupno z ministrstvom za zdravstvo odobrilo načrt in določilo potrebno vsoto denarja. U-pati je, da bo izžrebano podjetje čimprej pričelo z deli in tako olajšalo življenje prebivalcev Cegla in Plešivega, ki se morajo toliko truditi, preden je v hiši dovolj tekoče vode in bila živina preskrbljena. Na dražbi bodo tudi javna dela za dograditev strokovne šole v Drevoredu Roma in notranja ureditev poslopja. Odborniki so izvolili tudi tehnično vodstvo, ki bo vodilo dva delovišča, ki sta bila ustanovljena pred kratkim in bosta skrbela za ureditev ceste, ki vodi v Medeo. Končno so določili tudi dan, ko bodo izročili dvema učiteljicama zlato odlikovanje za njuno dolgoletno službovnje v osnovnih šolah. Vlažno vreme Včeraj popoldne, ko se je nebo na severni strani mesta le nekoliko zjasnilo, se nam je vzbudil žarek upanja, da bo dežja, megle in neprijetne vlage le kmalu konec. Vremenoslovci nam sicer niso še ničesar zagotovili, toda s severa prihajajo vesti o hudem mrazu, ki se je pojavil na Finskem in nižje v Nemčiji. Seveda si tudi takega mraza, ko je bilo 10 pod ničlo ne želimo več v letošnji zimi, vendar bi hladnejše vreme prav gotovo pripomoglo k popolnim uničenju epidemije influence, ki še vedno išče žrtve med meščani in seveda tudi okoličani, saj mnogi že več dni niso prišli v mesto in so šolski razredi še vedno precej prazni ter primanjkuje uradnikov skoraj po vseh uradih in se je prav tako razredčilo število delavcev v goriških tovarnah in podjetjih. Zdi se, vsaj po podatkih, ki jih je uspel zbrati pokrajinski higienski urad, da se je število obolelih za influenco v zadnjih dneh nekoliko zmanjšalo, vsekakor pa je še vedno mnogo ljudi v postelji, ali pa doma v zaprtih toplih prostorih. Največja je namreč nevarnost za bolnika, če prehitro vstane in odide na ulico, kjer je vlaga še vedno zelo velika in takšen zrak, ki lahko škoduje celo popolnoma zdravemu človeku. Vsekakor bi hladnejše in suho vreme pomenilo blagor za Gorico in njene prebivalce, ki jih je letošnja zima tako neljubo presenetila. Zadnje slovo od Marina Dragi Marino, bil si mlad, na pragu življenja, umrl si in zapustil v naših srcih veliko praznino. Žalostni in potrti smo nesli krsto iz Poljan do Doberdoba mimo sivih kraških kamnov. Spomin je bežal nazaj v dijaško življenje polnih sanj. Kako lepo je bilo. Igrali smo se, smejali in ne vem še kaj. Samo težko vii je bilo pri srcu ko sem se tega spominjal. Delal si v ladjedelnici, pokazal si mi 47.000-tonsko ladjo «Agi p Bari», bil si ponosen, saj je bilo to tudi tvoje delo. Sedaj te pa spremljamo na pokopališče. Zbrali smo se prav vsi, vaščani, sodelavci, prijatelji, prav vsi. Ljubili smo te, ker si bil mlad, vesel in si rad pomagal bližnjemu. Sedaj te ni več. Počivaš v tisti kraški zemlji, rdeči kakor kri, ki si jo tako ljubil. Nekdo je rekel — mnogo ljudi se je zbralo, bil je lep pogreb. Da, lep pogreb, toda neskončno žalosten. Zborovanje mladih delavcev pri tovarni hladilnikov Predstavnik CGIL je poudaril borbo sindikata za izboljšanje delovnih pogojev vajencev Včeraj je začela mladinska sekcija CGIL iz Tržiča široko zasnovano akcijo za izboljšanje delovnih pogojev vajencev. Tako je včeraj pri tovarni hladilnikov «Trentar» govoril Felice Lenardoni. Kljub nagajivemu vremenu so se zbrali pred tovarno vsi delavci in vajenci obrata. Govornik je poudaril, da se bo sindikat boril z vso silo in tudi s stavko za odstranitev vseh krivičnih pogojev za mlade vajence. Naj omenim samo, da je plača vajencev zelo nizka, tako da se čestokrat iz finančnega vidika faniu ne izplača delati, ampak biti doma in prejemati družinsko doklado, če je oče zaposlen. Čestokrat, ko bi moral mlad IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllHIIIIIItlllllllllflllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIflHIIIIIIIIIIIIHlIlllMIIIIII Pogojna kazen kolesarju za povzročitev smrtne nezgode Primanjkovalo je dokazov, da je bil samo Sgubin kriv smrti Nerine Martinelli iz Ronk Bilo je okrog 23.30 zvečer, dne 7. septembra 1958, ko se je 49-letni delavec Candido Sgubin iz Fiumicella — Borgo S. Antonio 100, vračal iz Ronk proti svojemu domu, na motorju znamke »Guzzino*. Cesta je bila prazna, motor s katerim se je vozil že celo popoldne po okolici Ronk, je deloval v redu. Možak si niti od daleč ni predstavljal, da bi se lahko pripetila kakšna nesreča. Toliko bolj, ker je vozil po svoji desni in z zmerno hitrostjo. Nenadoma, ko se je nahajal na cesti, ki vozi iz Ronk v Begliano, pa se je v višini letališča »Meteor* v ne-k j zaletel. Kaj se mu je postavilo na po-t, kakšna je bila neprevidna zapreka in kaj se je pravzaprav zgodilo, ‘e-ga se Sgubin ni zavedel. Vsaj tako je izjavil, ko ga je policija zaslišala v tržiški civilni bolnišnici’, 'kamor so ga pre! peljali z avtom Rdečega križa. Z eno besedo, spominjal se ni ničesar. Vse skupaj se mu je zdelo toliko bolj čudno, ker je bil popolnoma trezen. V celem popoldnevu je spil samo kakšen kozarček »spu-me». Istočasno z Sgubinom so pripeljali v bolnico tudi 51-let-no Nerino Martinelli poročeno Mania iz Ronk, Ul. Aqui-la št. 5, v katero se je Sgubin zaletel. Bila je močno poškodovana in je poškodbam tudi podlegla. Z njo je prišel v bolnico tudi njen mož, ki je bil prisoten nesreči. Policiji, ki je takoj uvedla preiskavo je izjavil, da sta se z ženo vračala proti domu. Hodila sta vštric, po skrajnem desnem robu ceste. Zena je hodila po zunanji strani, on pa bolj proti sredini ceste. Cesta je bila piazna in kar nenadoma se je nekaj od zadaj zaletelo vanj, oziroma v ženo. V prvem trenutku si ni mogel niti predstavljati, kaj naj bi se zgodilo. Pobral se je in počasi otipal ženo, ki je ležala na cesti; nekoliko v stran je ležaj omenjeni Sgubin, ki se je z motorjem zaletel v ženo. P> lir'ii je še izjavil, da ni bila na cesti nobenega avtomobila ki bi z lučmi eventualno lahko oslepil motorista. Edini avto-mol.list, se je pribJžal seli kasneje in z njegovo pomočjo je g Mania šele ugotov.l kakšna nesreča se je pripetila Policija se je podala ra krit J jusrece in ugotovili so, do .*/ jcivo v.-eh prizadetih prav/a piav odgovaijajo resnici. To je torej res dokaz, da se je Sgubin vozil na desnem robu ceste. Kakšen je torej pravi razlog, da je prišlo do nesreče je res težko povedati. Sodišče je kljub vsemu obsodilo Sgubina na 6 mesecev zapora. Družini Mania mora vrniti 45.000 lir, ki so jih uporabili v zvezi s smrtjo gospe Mania, odškodnina pa se mora še posebej določiti. Kazni pa Sgubin ne bo presedel, ker mu je sodišče kazen pogojno oprostilo. Branil je dr. Luzzatto. fant dobiti delavsko plačo, ga lastniki enostavno odslovijo in mora s svojo diplomo iskati delo, kar je precej težavna stvar. Žalostno je tudi dejstvo, da, ko mora fant iti pod vojaško suknjo, ga lastniki odpustijo že nekaj mesecev prej, tako da ga gospodar ni obvezan sprejeti na delo, ko odsluži vojaški rok. Mnogokrat delajo vajenci v tovarnah več kot osem ur, tako da imajo za učenje le malo časa. Seveda je ministrstvo za delo marsikaj obljubilo, toda dejanj je le malo. Vajenci še vedno prejemajo zelo nizke plače, še vedno delajo več kot osem ur, itd., ministrstvo za delo se pa baha, da je za njih že mnogo storilo, a v praksi je napravilo malo ali nič. Zato ne ostane drugega kot pohvaliti borbo sindikata za izboljšanje delovnih razmer vajencev. Pustni ples ASK S. Gregorčič Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič« t2 Gorice priredi 6. februarja 1960 tradicionalni pustni ples p Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 1. Na ta edinstveni zabavni dogodek že sedaj opozarja vse, ki bi radi prebili nekaj uric v prijetnem vzdušju Naročnina za Rfll-TV Iz Rima porečajo, da je treba plačati naročnino za radio in televizijo letos do vključno 1. februarja, ker zadnji dan januarja pade na nedeljo. Naročnina je enaka kot lani in znaša za TV: letno 14.000 lir, za polletje 7.145 lir; za radio: letno 3.300 lir, za I. polletje 2.100 lir. ^LUKOVI (K 1‘ltlNm’Klj V spomin pokejne Anice Tavčar daruje za Dijaško Malico družina Tavčar 2.000 lir. I MALI OGLASI KOMPLETNA SPALNICA v najboljšem stanju se proda po zelo ugodni ceni. Alojz Spacal, Ul Sorgente 5, IV., Trst. i«iii®i»Bii»»iiiii#M*woi»i*iMiiiiii*>*******iiiiif®*iCTiiiiiiiiiii*ifiiiiB,niiiww,f iiiiiiii it? iiiiiii iiiiiiii iif iiiiiiii ii ii ii iiiimumimiii miti im ii • ii it mi tt ii m i iiiimitiiitiiiiimu ■iiiiiiiimiitt tim ■iiifiiniminiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiNimiii® IZ TRŽAŠKEGA Izredna seja izvršnega odbora CGIL Protesti proti zvišanju dajatev za sklad INPS Povišanje dajatev bo znižalo prejemke delavcev Izvršni odbor delavske z borce CGIL je na svoji izred-seji 28. t. m. razpravljal o ilepu ministrskega sveta gle-• zvišanja dajatev za sklad izravnavo pokojnin ter odo-■il protestno resolucijo. Iz-:šni odbor poudarja, da je inistrski svet sprejel ta PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI ne oglasov: Za vsak mm Širini enega stolpca: trgov-i 80, finančno-upravni 120, nrtnice 90 lir. — Mali lasi 30 lir beseda. — Vsi lasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA »sečna 480 lir. — Vnaprej: triletna 1300 lir, polletna 90 Ur, celoletna 4900 Mr — ■deljska številka mesečno 100 , letno 1000 lir — FLRJ: v inu 10 din, nedeljska 30 din, [sečno 250 din — Nedeljska bno 1440, polletno 720, četrt tno 360 din — Poštni tekoči čuti: Založništvo tržaškega ska Trst 11-5374 — Za FLRJ: DIT, DZS, Ljubljana, Stri-rjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te->či račun pri Komunalni ban-y Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik TANISLAV RENKO i Tiskarski zavod ZTT Trst hud sklep, namesto da bi poskrbel za izplačilo 285 milijard lir v korist sklada za izravnavo pokojnin INPS, kar država dolguje zaradi neplačanih dajatev v zadnjih štirih letih. S povišanjem 1.40 odstotka dajatev v korist sklada za izravnavo pokojnin se bodo zvišali odtegljaji na prejemke delavcev na 5.25 odstotka prišteti pa je treba še 0.15 odstotka za bolniško zavarovanje. Zaradi tega sindikalna organizacija CGIL v imenu delavcev energično protestira proti takemu ukrepu, ki pomeni znižanje delavskih prejemkov in v precejšnji meri zmanjšuje uispehe dolgih sindikalnih borb in hudih žrtev italijanskih delavcev za obnovitev delovnih pogodb. Vlada naj opusti ta sklep in naj s sindikalnimi organizacijami prouči sedanji sistem socialnega zavarovanja, da se uresničijo reforme, ki jih zahtevajo sindikalne organizacije. Pokrajinski sindikat pekovskih delavcev CGIL je poslal ministru za delo ter v vednost vladnemu generalnemu komisarju pismo, v katerem protestira v imenu tržaških pekovskih delavcev proti omenjenemu sklepu ministrskega sveta, | ker bi to pomenilo krčenje | njihovih prejemkov. To bi še posebej občutili tržaški pekovski delavci, ki od leta 1954 niso dosegli se nobenega poviška prejemkov in se zdaj borijo »kupno z vsemi delavci te stroke v Italiji za uresničitev svojih upravičenih zahtev proti trmastemu stališču delodajal cev. Zaradi tega omenjeni sin dikat zahteva, naj ministrski svet prekliče ta svoj sklep. Podobne proteste in zahteve sta poslali včeraj tudi notranja komisija v livarni ILVA ter notranja komisija stiuje iFIOM. x Tržaškem arzenalu, Sestanek komisije svetovalcev o zdravstvu Piifiaif jfum je prešlem v sila e iti bolnišnici Danes opoldne bo na tržaškem županstvu sestanek komisije občinskih svetovalcev za zdravstvo. Na njem bodo razpravljali o splošni preureditvi tržaških bolnišnic. Na sestanku bodo skoraj ves čas posvetili poročilu, ki ga je imel o tem vprašanju odbornik za higieno in zdravstvo dr. Pecorari. V svojem poročilu bo pojasnil širokopotezni načrt, ki predvideva med drugim ustanovitev bolniškega mesta na kraški planoti, medicinske fakultete ter specialističnih klinik pri Sv. Ivanu, preureditev bolnišnice pri Magdaleni v zavetišče za onemogle ter določitev glavne bolnišnice za sedež raznih ambulant za zdravniško pomoč in porodništvo. Načrt predvideva tudi preselitev dečje klinike iz Ul. Man-zoni v otroško bolnišnico Bur-lo Garofolo v Istrski ulici. Gre vsekakor za velikopotezne načrte v okviru novega regulacijskega načria, to je za stvar daljne bodočnosti. Vsekakor pa je sedaj bolj nujno vprašanje, kako odpomoči hudi krizi v glavni bolnišnici, kjer se je pokazalo hudo pomanjkanje prostora zlasti ob sedanji epidemiji gripe, ko so morali sprejeti bolnike celo v bolniško knjižnico, da ne govorimo o prenatrpanih hodnikih, kamor nameščajo bolnike tudi v normalnem času. Prostora primanjkuje zlasti v internih oddelkih, od koder stalno premeščajo bolnike v druge oddelke. Zaradi tega so razni zdravniki in primariji predlagali, naj bi se zgradila nova bolnišnica na prostranem dvorišču sedanje bolnišnice, pri čemer pa bi se morala zgradba razširiti v višino. *»------------------ Volitve senatorjev Iz Rima poročajo, da so končno ugotovili da se postopek za odobritev ustavnega zakona za izvolitev treh tr-1 žaških senatorjev lahko skrajša, ker se o tem zakonu raz- pravlja po dvakrat alternativno, ko potečejo trije meseci bodisi v senatu bodisi v poslanski zbornici ne pa zapovrstjo. To pomeni, da niso glasovanja v senatu in poslanski zbornici vezana na zapovrstno odobritev. Zato računajo, da utegnejo odobriti zakon že v marcu ali aprilu. Nadaljevanje pogajanj o češkem prometu Popoldne so se v trgovinski zbornici ponovno sestali češkoslovaški in tržaški delegati, ki se pogajajo za sklenitev sporazuma o prometu CSR skozi tržaško pristanišče. Predstavniki Javnih skladišč in trgovinske zbornice so odgovoril! na zahteve, ki so jih pred nekaj dnevi postavili Cehoslovaki. Po seji, ki je trajala okrog dve uri in pol, so se sporazumeli, da bodo po možnosti nadaljevali pogajanja že danes. Delavci ladjedelnice Sv. Justa so že dva tedna brez prejemkov Zalo so včeraj opoldne zapustili delo - Danes verjetno pogajanja na uradu za delo Delavci v ladjedelnici Sv. Justa so včeraj opoldne zapustili delo, danes pa verjetno sploh ne bodo prišli delat, ker že dva tedna in pol niso dobili svojih prejemkov. Včeraj bi morali dobiti tedensko plačo, a so zaman čakali in za- htevali izplačilo. Lastnik lad-1 jedelnico je bilo okrog poldne jeidelnice jim je dejal, da so v teku pogajanja z nekim lastnikom ladjevja za novo naročilo, toda dogovor ni bil še sklenjen. Izjavil je, da jim ne more izplačati prejemkov, ker nima denarja. Pri vhodu v lad- Valerio Borghese se še ni Agencija (Giulia« sporoča, da se občinski svetovalec Fronte za neodvisnost še ni dokončno odločil, da odpotuje 7. februarja iz Genove v Avstralijo. Borghese je namreč vložil prošnjo za izselitev preko ustanove CIME že dolgo časa od tega in pravijo, da se je morda medtem premislil. Vsekakor pa je v izselitve-nem seznamu te ustanove. A-gencija tudi pravi, da se govori, da še ni gotovo, da bo Borghese odstopil takoj, tudi če odpotuje že sedaj. Zakon namreč dopušča tudi možnost, da se za določeno dobo ohrani mandat. «»------- Nesreča na delu Pri razkladanju tračnic, ki služijo za premikanje žerjava, se je pripetila 36-letnemu Pa-squalinu Danieliju stanujočemu pri bivši opekarni v dolinski občini nezgoda, ki ga je spravila v bolnišnico. Mož je bil zaposlen pri gradnji hiše nedaleč od Domja. Predvčerajšnjim popoldne je privozil na giadbišče tovornik z deli žerjava, ki bi ga morali sestaviti. Delavci so začeli razkladati najprej tračnice, ki so stisnile Danieliju levo roko, Na srečo ni bilo nič resnega, a vseeno se je Danieli zatekel včeraj v bolnišnico, kjer so mu zdravniki razkužili rano na prstancu leve roke in ga nato s prognozo okrevanja v 2 ali 3 dneh odslovili, Prvi mandeljni Tudi narava ima svoje muhe. Po snegu, ki je zapadel sredi januarja in smo bili več ati manj vsi prepričani, da bo trajal mraz vsaj do polovice februarja, je nenadoma nastopila odjuga z dežjem in širokom. Sneg je skopnel, v zgornji tržaški okolici se že nekaj dni vlačijo megle m med ljudmi... razsaja gripa. S tem seveda ni rečeno, da smo letos z zimo opravili. Prav tako nenadoma kot se je temperatura dvignila, lahko spet pade in dež se iz-premeni v sneg. Tudi burja bo prav gotovo še pihala in preden bo prišla prava pomlad, bomo po vsej verjetnosti morali še marsikdaj zakuriti v pečeh. Kmetje se pritožujejo, da je delo na polju zaradi slabega vremena zaostalo. Povsod. vidimo prazna polja in vinograde, nikjer ni oračev in trte so še neobrezane. Vse je pusto in sivo, brez življenja... Pa tudi tu je narava napravila izjemo. V Bregu so začeli cveteti prvi mandeljni. Ne dosti, dva ali trije so doslej v polnem cvetju, čeprav ni sonca in jih je zato prav čudno videti med ostalimi, še golimi drevesi. No, prvo cvetje v tem letu je tu. Niti mraz niti burja ne bosta mogla reč ustaviti življenja, ki se začne spomladi prebujati... GLASBENA MATICA V TRSTU minil DANES 30. januarja ob 21. uri na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Ples Glasbene Matice igral bo orkester RTV iz Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča Vabila m rezerviranje miz v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792. W*V.’.W.WA,*V.V. JUTRI 31. jan. ob 21. uri v Avditoriju Revija zabavne glasbe in popevk pri kateri sodelujejo ORKESTER pod vodstvom B. ADAMIČA in priznani pevci: Marjanca Držaj — Betty Jurkovič — Marko Novosel — Mojmir Sepe Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni ter dve uri pred pričetkom prireditve v Ul. Roma 15-11. { GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 premiera Verdijeve opere ((Traviata«. TEATRO NUOVO Danes ob 20.45 druga predstava Labichove «La Cagnotte«. PROSVETNO DRUŠTVO »RADE PREGARC« je priredilo v Ulici Roma 15-11 razstavo dejavnosti mladinskih društev na Tržaškem v dobi od leta 1920 do razpusta. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. Vstop prost. Prosvetno društvo »Slovenec« v Borštu vljudno vabi na kulturno prireditev, ki bo v nedeljo 31, t. m-ob 16.30 " prosvetni dvorani v Borštu. Na sporedu: dr. Ivo Cesnik «Gašpero nova ženitev«, dvodejanka; Juraj Devič ((Snubec v zadregi ali Lilly», enodejanka in nastop pevskega zbora. nekaj policajev, ker so se ver. jetno oali neredov, toda delavci ne potrebujejo policijske straže, saj so dovolj disciplinirani in se zavedajo svoje pravice. Danes bo verjetno na Uradu za delo sestanek sindikalnih predstavnikov z lastnikom ladjedelnice, da rešijo to zadevo Delavci so tudi nezadovolj ni, ker jim lastnik ladjedelni- I ce ni izplačal se ostankov božične nagrade, prav tako ni še dobila starostne nagrade večina delavcev, ki imajo že več kot 10 let službe. Delavci se pritožujejo zaradi delavskih oblek in čevljev, ki bi jih morali 'dobiti, zlasti varilci. Tudi uradniki so nezadovoljni, saj niso dobili še mesečne plače za januar, za december pa so dobili le akontacije. Upati je, da bo zadeva v kratkem rešena in se ne bo spet dogajalo kakor pred leti, ko je bil prav zaradi take zadeve zelo napet položaj v tej ladjedelnici. Omenimo naj se, da je v ladjedelnici Sv. Justa zdaj približno 130 delavcev, od katerih je 15 v dopolnilni blagajni, ter 17 uradnikov. k«------- Prvi sestanek odbora svetovalk Včeraj zjutraj se je na tržaškem županstvu prvič sestal odbor ženskih svetovalk, ki ga sestavljajo občinske svetovalke vseh skupin, Sestanka, kateremu je prisostvoval tudi župan dr. Franzil, so se udeležile svetovalki Krščanske demokracije Bastiani in Del-la Rocca in svetovalki KP1 dr Weiss in Jole Deferri. Novem odboru bodo dodelili proučevanje mestnih vprašanj, ki se tičejo predvsem ženskega sveta. Odbor se bo ponovno sestal ponedeljek ob 18.30. Po mnogih prizadevanjih, da razvijemo folklorno zvrst delovanja po naših prosvetnih društvih, prireja Slovenska prosvetna zvez* v Trstu osemdnevni tečaj za vaditelje folklornih skupin. Poudarjamo pomen tega tečaja in pričakujemo od odgovornih odbornikov, da se bodo za to zavzeli in da dobijo v svojem društvu vsaj po en plesni par. Tečaj se začne v nedeljo 31. januarja t. 1. ob 9. uri v dvorani prosvetnega društva (ri. Cankar« v Trstu, Ulica Montecchi 6. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 LEPŠI OD OSTALIH PLESOV BO JCiln pleb KI BO 6.II. 1960 v dvorani na stadionu «Prvi maj« in bo ostal starim in mladim v prijetnem spominu •' ■fr Za vedno nas je zapustil RAFAEL SKERLAVAJ Žalostno vest sporočajo už?' loščena soproga SOFIA, sinovi' bratje, svakinja in vsi sorodniki. Pogreb dragega pokojnik? bo danes 30. t. m. ob 15. ut1 z vogala Narodne in Krašk® ulice na Opčinah. Po kratki bolezni je umrl* MARIJA PIŠČANC i stara 68 let Pogreb drage pokojnice b« iz mrtvašnice glavne bolnišm' ce danes 30, t. m. ob 14.30. Žalostno vest sporočaj0, nečak Danilo in osta'* sorodniki primorski dnevnik — s — 30. januarja 1960 Ob razstavi Zveze mladinskih društev Dr. Jože Dekleva o dejavnosti slovenske mladine v letih 1921-27 Ob otvoritvi razstave Zveze mladinskih društev na Tržaškem iz razdobja med leti 1921 do 1927, to je od ustanovitve do njihovega oblastvenega razpusta (ki jo je organiziralo prosvetno društvo «Rade Pregare« v prostorih Prosvetne zveze v Ulici Ro-jha 15), je tov Jože Dekleva, k! ie Ril tudi zadnji predsednik zveze, nanizal nekaj svo-l'n spominov na tedanje ča-se> ki jih zaradi njihove ne-•Porne vrednosti povzemamo na kratko. Na zadetku je tov. dr. Dekleva poudaril, da ni lahko »ati točnejšega prereza o delovanju mladinskih društev v hkratni dobi, ker se je po razpustu zveze leta 1927 druš-lveni material porazgubil, pa ‘Udi to, kar so utegnili skrili je pozneje propadlo, tako “a je moč to razdobje mladinskega gibanja po prvi svetovni vojni orisati v glavnem * Po spominu onih, ki so se Y lem gibanju udejstvovali in *o še danes med živimi. Pomen tega gibanja pa ni majhen, fe pomislimo, da je prav njihova dejavnost opozorila ,vel._na vprašanje slovenske manjšine pod Italijo, in bi *ato kazalo poiskati in zbra-" jes dosegljiv material in Pričevanja o tej dejavnosti, ar bi pomenilo važen pri-*Pevek k zgodovini borbe pri-orskih Slovencev za njiho-e narodnostne pravice. Ho leta 1927, ko je fašizem vdaril in zatrl slovenska in rvatska prosvetna društva, *mo imeli na Tržaškem močno razčlenjeno mrežo mladinskih, srednješolskih in šport-mh društev, ki so vključeva-a takratno slovensko narod-nozavedno mladino. Dejavnost tega mladinskega gibanja moremo razdeliti na tri razdobja. Prvo razdobje gre ®d nastanka mladinskega gibanja v letu 1921 (prvo mla-'nsko društvo je bila »Prosveta«, ki se je ustanovilo le-a 1921 pri Sv. Jakobu) do razpusta Zveze mladinskih društev v letu 1927. Gre za razdobje legalnega delovanja rzaskega mladinskega gibala. Po razpustu je mladin- 0 gibanje ubralo pot ilegal-e dejavnosti, ko se je ustanovila tudi podtalna organi- acija TIGR (Trst, Istra. Go-ca’ Reka) in se je mladina ddlocila za odpor proti faši-"Tienemu nasilju, ko je bilo P°vsem jasno, da je fašizem primorske Slovence in istr-B-e Hrvate zapisal narodnost- 1 smrti. Tretje razdobje pa *v!.Stav.lia stapljanje mladin- gibanja z osvobodilno borb. o slovenskega naroda po : , - -—»'-iioiVCgčt Iltil ~ruhu nacifašistične Ta vojne. mi j- razv°)na pot tržaškega "'ladinskega gibanja je bila čekki meri logičen zaklju-no t' naae*ne brezkompromis-rori ' takratne slovenske na-žaju° zavedne mladine na Tr- iaznit?’ ki se ni mo8la spn' star 1 Z oklevajočo politiko zbirtll6 ge?eracije’ ki se ie dru** okr°8 političnega rPsn y.a "Edinost«, Ob prvem sl0vejsem pritisku fašizma na cer ens>ko manjšino, je ta si-n0 SVet°vnonazorsko liberal-kro-111,. oopredno usmerjeni predvsemd‘ (k' 86 36 °Plra' e*n na slovensko me- ščanstvo v mestu in na podeželju ter na izobraženstvo) izgubil tla pod nogami, ko je fašizem pregnal slovenske u-čitelje — premožnejši sloji pa so se potuhnili, kadar niso tudi odkrito stopili v službo fašizma. Mladina pa ni mogla na to pot. Mladina ne pozna kompromisov in ni nikoli pripravljena upogniti hrbtenico samo zato, da bi se ognila trpljenju in žrtvam. Zaradi tega se je že ob prvem pritisku fašizma zaostrilo nasprotje med «mladimi» in «starimi», nasprotje, ki se je že na zborovanju v Riža-ni leta 1925 in leto kasneje stopnjevalo do take mere, da so padali celo vzkliki, kakor «Smrt Vilfanu!«, «Smrt Sla-viku!« (ki sta bila slovenska poslanca v rimskem parlamentu). Mladina ni mogla pasivno čakati in gledati na posledice raznarodovalne politike fašističnega režima: izhajala je pretežno iz vrst slovenskega delavstva in delovnih kmetov, in na napad fašizma je odgovorila z odporom: najprej v mejah legalnih možnosti, po razpustu slovenskih društev pa z ilegalno dejavnostjo. Na požiganja slovenskih kulturnih domov je odgovorila z napadom na fašistične potujčevalnice na slovenski zemlji; na ostudno hujskanje tržaškega fašističnega glasila z napadom na to gnezdo protislovanskega sovraštva. Tov. Dekleva je govoril tudi o živem zanimanju, ki ga je takratna mladina kazala za pereča gospodarska in socialna vprašanja slovenskega življa, o čemer je bilo govora na slehernem sestanku mladinskih društev. Tudi ženska mladina, ki je bila organizacijsko povezana v OZOIK (Osrednjem ženskem odboru in krožkih), ni zaostajala za mladinci. Spričo okoliščine, da so z Gentilejevo reformo postopno ukinili slovensko šolo, so članice te organizacije obiskovale slovenske družine in širile med šoloobvezno mladino «Prve korake«, da bi se. slovenski otroci učili svoj materin jezik vsaj v krogu svoje družine. Pa tudi odnosi med člani mladinskih društev so bili pod vplivom novega časa, ki ga' je v takratne razmere vnesla zmagovita ruska socialistična revolucija Ih ohmevi velikih socialnih borb, ki so se takrat bile v vseh zapad-noevropskih deželah; med se- boj so bili tovariši in so se tikali, in tudi to ni bilo brez vpliva na njihovo poznejšo dejavnost, ko je po izbruhu nacifašistične vojne tudi slovensko ljudstvo zgrabilo za orožje in dalo svoj krvavi prispevek k zmagi nad fašizmom. Taka je bila naša takratna mladina: v njej more tudi današnja mladina iskati svoje vzore, če hoče, da bodo naši daljni potomci imeli o njej in njeni dejavnosti povedati kaj koristnega. O ilegalnem delovanju takratnega mladinskega gibanja na Tržaškem pa nam bo govoril prihodnji četrtek tov. Lojze Spanger, ki je k tej dejavnosti tudi sam prispeval y:::-x Z zabavnim orkestrom RTV iz Ljubljane bo na današnjem plesu Glasbene Matice nastopila tudi znana pevka Betty Jurkovič Še enkrat o nalogah oblasti in položaju našega kmetijstva (Pismo Primorskemu dnevniku) Vsakokrat, ko prečitam vaše sobotne in včasih tudi nedeljske prispevke o kmetijstvu na našem ozemlju, se me lotevajo težki občutki in se mi vsiljuje vtis, kot da ste povedali že dovolj in bi bilo vsako nadaljnje obravnavanje odvečno. Namreč odvečno, v kolikor se tiče gospodarsko - političnega poglavja. Saj ste to že obrazložili dovolj jasno in razumljivo ter našteli dolgo vrsto nerešenih vprašanj, ki so vsa med seboj organsko povezana. Seveda je razen tega še polno kmetijskih zadevščin strokovnega značaja, a ta so v primeru s prej omenjenim poglavjem podrejenega pomena. Pomeni, da dokler se ne rešijo vprašanja, ki pomenijo trden podstavek ali osnovni po- goj sodobnemu kmetovanju — o čemer se stalno piše in kar se vedno in povsod priporoča — tudi strokovna sposobnost ne more pri napredku delati čudežev, oziroma doseči zaželeni uspeh. Moglo bi se celo zgoditi, da bi nas tudi ta sposobnost potegnila v slepo ulico. Je res, kot ste nekje rekli, da je v našem kmetovanju zmeda Ali more biti v naših prilikah drugače? Ko v nečem v razvoju preveč zaostanemo in ni v tem od nikoder nobenega razumevanja in nobene učinkovite pomoči (materialne in moralne), kako naj si prizadeti — v tem primeru naše kmetijstvo — sami pomagajo? Je torej naravno, da se v njih gospodarjenju pojavijo nasprotja kot velika ovira resničnemu napredku. Po naše povedano: na v nemajhni meri. ............................................ Adenauerjevi iskrenosti zares ne moremo verjeti... Nemški učbeniki pove in nesramno potvarjajo zgodovino Milijoni žrtev razbesnelega nacizma zreducirani na nekaj tisoč - Napad na Poljsko se opravičuje z «groznim pokolom Nemcev»naPoljskem Dogodki v Alžiru so antisemitizem in nacizem, ki se poraja posebno v Zahodni Nemčiji, potisnili nekoliko ob stran. S tem pa m rečeno, da je ta pojav mimo. Posebno ne, ker ne vidimo v Nemčiii niti najmanj dobre volje, da bi se ta zadeva dejansko razčistila. Kaj malo dobre volje vidimo v samem Adenauerju, ki sicer rohni proti nacistom, ki pa daje kaj malo videza iskrenosti. Mož ima 83 let, zato je dovolj zrel. Politika Zahodne Nemčije pa dokazuje, da se mož na svoj posel spozna. Toda če se mož spozna na svojo, čeprav negativno državniško vlogo, bi bilo od njega pričakovati vse kaj drugega. Ze dvakrat smo spregovorili o njegovi zavestni Kaj malo antinacistični notranji politiki, kar se odraža v sami bonnski vladi in zahod-nonemški upravi. Danes bomo Žirija za Levstikove nagrade Upravni odbor in Založniški svet založbe Mladinske knjige je potrdil žirije za Levstikove nagrade za izvirna dela, ki so izšla 19 59. leta. V žiriji za leposlovna dela so književnika Mitja Mejak in Mile Klopčič, prof. dr. Helena Stupanova in Ivan Potrč kot član redakcije založbe: v žiriji za likovna dela so akad. slikarja in profesorja France Mihelič in Gabrijel Stupica, prof. Jelisaveta Sopič, književnik Josip Ribičič in Zorka Peršič kot član redakci je založbe; v žiriji za poljudnoznanstvena dela so prof. inž. dr. France Avčin, prof. dr. Jovan Hadži, prof. dr. Svetozar Ilešič, prof. dr. Milko Kos in Ciril Trček kot član redakcije založbe. Žirije bodo odločale o 23 izvirnih leposlovnih tekstih, o 61 knjigah z izvirnimi risbami in o 16 poljudnoznanstvenih knjigah. Nagrade bodo podeljene marca letos. spregovorili še o šolstvu. Približno 70 odst. profesorjev, ki poučujejo v nemških šolah, je dokončalo visoke šole v dobi nacizma ali tik pred njim V povojni dobi je bilo med učnim osebjem skrajno malo «epuracij». Iz tega izhaja, da vzgajajo nemško mladino danes bivši nacisti, kajti večina nemških intelektualcev je bila v dobi Hitlerja nacistično usmerjena. Poleg tega pa je tudi višja šolska oblast v Zahodni Nemčiji vse kaj drugega kot antinacistič-na. To nam bodo najbolje dokazali citati, ki jih bomo navedli iz nemških učbenikov. Začnimo: za zgodovino Sobota, 30. januarja 1900 Radio Trst A leda? J7U,„an,ja *lasb,‘ m ko-belezit« Lahka g'asba in lin» *■ h.30 «Rieginald Maud-lonl’.. nskl minister za koka,'' Za vsakogar ne- Ork«.i ^ svetu kulture; 12.55 bahk» Mon,a Liter; 13.30 Ruddv nlflod')e; 14.45 Melodije cert L„ gmana; 15 00 Kon' di ii?erne *>asbe, ki ga vo- l0vanj£nedO S,mo"etto Okrogle in poskočne; 16.00 Dunajske melodije; 16.45 Ljubezenski dueti iz oper »Mesečnica«, «La Gioconda«, «Manon Lescaut«, »Rigoletto« »Adriana Lecouvrieur« in «Andrea Chenier«; 17.30 Orkestralna glasba; 19.00 Poje Nilla Pizzi; 22.15, 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 20.00 Večerni koncert: Scarlat-ti in Beethoven; 21.30 Koncert (Jacchini, Donatoni in Schumann) Slovenija S sode- Rame{l''*“. sopranistke Elvine 'lna; 16.00 D\'n?pISAaii?hieHCR^ st er; Schubert: Simfonija St. 5); Zanska komed^'e - xT 1216 Popevke . Pojo: Gio- st»ev — .. v _ . . ria Christian. Maria Pariš Nil- 11.00 Radijska Sola; 11.35 Simfonična glasba (Cimarosa: Koncert za oboo in godalni orke- *6 25 v prev°d: Alojz Gradnik; £>elih„V'avarniški koncert; 17.00 plesna z Sylvia. balet; 17.20 be m, aianka; 18.00 «Potvor-Madžal^ izdelkov«; 18.10 novi „!yi, mctlvi; 18.40 Chopl-Pisani k, in mazurke; 1900 Za naimi 4kl’ radijski tednik ba' &jSel '9-30 Pestra glas-Slovensv Sport; 30.40 Zbor Poroka 1 filharmonije; 21.00 drama" Jane. phile, radijska Magnoni naP,Sal Bruno V|1 22oo’«4i,n|atiL Havajski moti' ,ane- a-iT« a 'be Bedricha Sme- ju.w •------- —— •— thonv- °rkester Kav An- sic Mercury; 15.40 Plesna glas-njegovi Plero Umlliani ln ba; 16.00 Nikita Magalov igra ria Christian, Maria Pariš, Nilla Pizzi, Luciano Rondinella In Kvartet 2 + 2; 12.45 Glasbeni album; 16.00 Oddaja za bolnike, 16.45 Italijanska folklorna glasba; 17.20 Tečaj nemškega jezika; 17.40 Sport prihodnosti; 20.00 Vesele popevke; 21.20 »Pantograf« — radijska drama Squarzine; 22 20 Recitacije An-ne Proclemer in Giorgija Al-bertazzija, 23.15 Plesna glasba //. program 10.00 Elega. ii.s.mo; 13.00 Mu- s°llsti; 23 30 Nočni ples. 12 ^rSt Sim;'“ *Tretja stran«; 14.15 Brunn fni kc,ncert - dirigira r»v> ,v ,,aiu"1 Mozart: Figa-ferri- .a