SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. P* polti prejeman velja: Za celo leto predplačan lf> &ld., za pol leta 8 &id., za četrt leta 1 fld., za en mesec 1 (tld. 40 kr. T admlstetracijl prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I cld., za en mesec 1 ffld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 ta-., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. Štev. 1*l>X. V Ljubljani, v petek 5. jttfija 1889. Letnili XYI I. Vodnikova slavnost. (Dalje.) Slavnostni govor g. c. kr. gimnazijskega ravnatelja Fr. Wiesthalerj a ob odkritji Vodnikovega spomenika v Ljubljani dne 30. junija 1889. V zbor učenih, vedi slava, Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta zna. Ce zapoje, vse pogleda, Na katedru grom beseda. Koseski. 11. Nad mestom ljubljanskim je razprostrla tiha noč svoja mračna krila. Vse se ziblje že v sladkem spanji. Le v frančiškanskih ulicah gori že luč v pritličji hiše pod štev. 12 (zd. 6). Ondu sedi za mizo, obloženo s knjigami in rokopisi, mož, utopljen v globoke misli, iz katerih se zdaj pa zdaj prebudi, da pogleda v to in 6no knjigo ali zapiše kak težko pogojen stavek. Pač mu že medle oči, a on se no zmeni za to: pričeto delo mora končati, predno se zdani, kajti po dnevi ga čakajo druge dolžnosti. Ako pogledamo poznemu delavcu v premišljiv obraz, spoznamo v njem koj svojega znanca iz Koprivnika. Od todi so ga bili 1. 1796. v Ljubljano premestili za kapelana k svetemu Jakobu, dve leti pozneje pa pozvali na gimnazij za profesorja retorike, t. j. najvišjega razreda. Z veseljem je zamenjal mirne bohinjske gore s hrupom glavnega mesta, ne da bi zložneje in prijetneje živel, marveč da bi mogel svojemu narodu izdatneje koristiti. Še dušni pastir je bil objavil tri zvezke „Velike Prati ke", ki je prinašala prostemu kmetu poleg navadne koledarske vsebine pesmi, napise, kratkočasne in ukovite sestavke. Vešč mnogim starim in novim jezikom po- učuje zdaj po dnevi mladino v raznih predmetih ter ji, blag in izvrsten učitelj, bistri um, blaži srce, utrja značaj. Po noči ureja svojim rojakom „L u b 1 a n-ske Novice", prvi slovenski časnik, obsezajoč mimo domačih novic in političnih prigodeb tudi mnogovrstno učno tvarino. Učencem piše potrebne šolske knjige najprej nemški (zgodovino kranjsko, tržaško in goriško), za francoskega gospodstva pa, ravnatelj trem učiliščem (gimnaziju, ljudski šoli, umetnijskemu in obrtnemu zavodu), v slovenščini, kateri je odprla nova vlada pot v šole (Abecedo za Perve šole, Keršanski Navuk za Illirske dežele, Po-četke Gramatike, to je Pismenosti Francoske, Abecedo ali Azbuko). Vrhu tega skrbno sestavlja nemško-slovensko-latinski slovar, za kojega je bil večidel sam nabral ali izobrazil nad 30,000 besed. Učenjakom slovenskim pomaga prevajati sv. pismo, vladi sloveni uradne ukaze in razglase, meščanski gardi opravlja službo duhovnega pastirja. Vseobsežno rodoljubje njegovo ne zabi niti nizke kuharice, niti priproste babice: prva prejme iz njegovih rok poslovenjene „Kuharske bukve", druga na slovenski jezik preloženo Matoškovo „Babištvo". Ob počitnicah pridno potuje križem svoje domovine, nabira rimske peneze, išče rimskih napisov in objavlja plodove svojega truda po časnikih. Na slovstveno delovanje pa ga ne naklanja dobičkaželjnost, temveč vzvišeni namen: pregnati rojakom temne oblake nevednosti, poslaviti domovino pred inozemstvom, zlasti pa iskrena želja: „Kranjski jezik čeden narediti" in kar „najbolj po druzih že osnaženih evropejskih jezikih perrezati," t. j. očistiti ga tuje navlake in olikanega po zdravih načelih usposobiti za književno rabo. Trudoljubno prizadevanje njegovo se je (Bogu bodi hvala!) blagovito uspešilo: mogočno je vzplamtela vsestraue omike iskra, katero nam je on ukresil; žar njen bo svetil še poznim rodovom, ki se bodo s hvaležnim srcem spominjali — slovenskega Prometeja. V logu domačem na lipovi veji Slavec od zora do mraka je pel, Cul se v dobravi še glas ni mileji, Utihnile sape so, ko je začel. C o g n a r. III. Na polji slovenskega pesništva je bila zavladala malo da ne grobna tišina. Dolga stoletja je pogrešal radopevni naš narod umeteljnega pevca, čegar lepo ubrani glasovi bi mu vedrih dušo, ogrevali srce. Pač je zavreščal semtertam kak vrabec, a vrišč njegov se je kmalu razdmel brez učinka. Prvega slavca žvrgolenje se je razlegnilo po domači dobravi še le koncem preteklega veka v dobi, žalostni za Slovenijo, otrpelo v duševni mrtvičnosti, pogibeljni za Avstrijo, stiskano od sovražnega Francoza. Takrat so jeknile tega bogadanega pevca čarobne melodije zdaj milo in tožno, zdaj rezko in silovito. Prepeval je „pre-ljubljeno mladost, svobodo, mož veljavo, zvestobo in svetost." Ž jarnim glasom je dramil zaspane rojake, navdušeno slaveč njih domovino: „Kranje, tvoja zemlja je zdrava; — Za pridne nje lega najpniva,. . . — Išče te sreča, Um ti je dan, — Najdel jo boš, ak — Nisi zaspan." — Ognjevito je hrabril krajane na boj zoper pretače sovražnike: „Ohranit to je vsak dolžan, — Kar je najljubši kom', — Za svoje starše stojmo v' bran, — Otroke, ženo, dom!" — „Estrajhu bo pomagal Bog, — De se razširi krog in krog, — Bit če, bit če— Estrajh za vse." — Njegove „Pesme za pokušino" in „Pesmi za brambovce" so res zdramile in ohrabrile Slovence tako, da so se čvrsto poprijeli zapuščenega dela, da so pogumno zgrabili orožje, „srčni radovoljniki za svetlega cesarja rod." Poznate li tega kranjskega Orfeja — Tirteja? Da. To je isti domoljubni duhovnik, kojega mnogostransko delavnost smo strmeč opazovali v Koprivniku in Ljubljani. „Redila ga Sava, — Ljubljansko polje, — Navdale Triglava — Ga snežne kope." Prirojeno pevsko silo, ki sta mu jo krepila čisti vzduh gorenjskih snežnikov in „bistra LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel —r—.) (Dalje) Velik hrum je nastal krog Tople jeseni, ko padejo navadno roke v naročje, da si počijejo od težkega dela. Iz vseh vasi in sel so prihajali ljudje ali peš ali pa z vozovi pomagat pri zidanju samostana, ki ga je postavljal Hroznata za očete pre-monstratenskega reda. Vse se je vršilo po ukazu in navodu vladikovem. Delali so pridno. Predno bo prihitela zima, mora biti postavljena vsaj glavna la-dija cerkve in samostaua toliko, da se naseli koj del menihov. Drugo se bo pozneje dovršilo in dodelalo v čast božjo in potrebo za celi samostan. Tudi Rizek in Nekrasa sta pomagala. Delala sta hitro, saj jima je pogum dajala nada bližnje vojske. Tudi Kitka z drugimi oprodami je pomagal in je postal tako tarča Rizkovih dovtipov. Vsak je bil prepričan, da se zida samostan le v korist podložnikov, da nadaljujejo menihi, kjer je nehal Hroznata. Vladika se je napotil v Prago, da preskrbi dovoljenje novemu samostanu in si izprosi na Stra- hovu nekoliko menihov z opatom vred. „Fratri", je rekel šaleč se, ko se je ločil od družine, „bodo moji oprode. Gotovo jih ne bom potreboval in zagotovim jim v samostanu tiho in zadovoljno življenje." Rizek se je zasmejal in rekel: „Jaz sem že star in potreboval bi sam službe; pa Kitka je v najboljših letih in za samostansko življenje vstvarjen. Tega, gospod, nikar ne pozabi." Oprode so se smejali, Kitke je bilo sram in nekdo je opomnil: „Potem bo pa morala tudi Marta v deviški samostan." „Kar še ni, lahko se zgodi." Hroznata je veselo odšel in Rizek ga je nado-mestoval. Bil bi rad spremil gospoda, kakor druga leta, toda njegove navzočnosti pri stavbi je bilo potreba. „Kdaj pa boš, Kitka, odpeljal Marto z Nekra-sove pristave?" vprašal je mladeniča, da bi ga dražil. „Hiti, sicer boš moral vstopiti v samostan za fratra." „Ko se bom vrnil iz križarske vojske", je srčno odgovoril mladenič. „Glej ga no, glej! kako je naenkrat pogumen in srčen! Tako si mi všeč in še raje bi te imel, ko bi pozabil na Marto. Pravi vojak ne sme imeti žene, katera bi za njim jokala, in otroke, ki bi ga držali za suknjo. Poglej na-me, prost sem kakor ptič na polju." Kitka ni odgovoril. „Veš, kdaj boš najlažje poroko napravil? Čakaj, ko se bo Hroznata oženil, in isti dan se bota poročila vladika in njegov sluga", je svetoval šaljivi Rizek. „Tako bom tudi storil. Saj imava dosti časa." „Marte ti tudi ne bo nihče ukradel. Ostane ti zvesta do smrti." „Tisto pa —." Oprode in zidarji niso mogli več smeha tajiti. „Zahaja sicer k Nekrasovim neki mladenič, pa kaj za to. Ti imaš enkrat besedo od očeta in deklice, torej ti ne more nobeden golobice vzeti. Temu bi se tudi slabo godilo, ko bi kaj tacega naredil." Kitka, ki je slišal o novem tekmecu, je obledel in ni več poslušal. Iskra sumljivosti je bila prižgana. Rizek se je potuhnjeno smejal. Ko je mladenič odšel, začel se je stari lisjak smejati na vsa usta. „Zdaj sem ga pa. Zvečer bo hitel gotovo v Nezdice in jaz rabim ravno sela k Dobrouu." Pri šali in petju je potekalo hitro delo, zidovje je rastlo, in ko se je Hroznata z dobrimi poročili vrnil, pohvalil je pridne delavce ter jim podelil veči zaslužek. Pa podložniki so hoteli delati zastonj. Sava mati pevske umnosti," spopolnjeval je prizadevno in neumorno ves čas svojega življenja. Prva učiteljica mu je bila preljuba mati: „Kar mat' ga U5il8i — Ga mika zapet' — Kar starka zložila, — Jo lično posnet'." — Uvažujoč dalje modre svète razboritega prijatelja in zavetnika, Žige barona Zoisa, zahajal je pridno v šolo tudi k prostemu narodu: njegove živočutnosti, njegovega pesniškega izraževanja in stihomerstva se je bil navzel takô, da je pogosto prav narodne stvore vrnil narodu le v bolj uglajeni in ublaženi obliki. Ne menj marno pa se je izprehajal po logib grških in rimskih, laških, francoskih in nemških ter pazno poslušajoč ondotnih slavcev petje sladko blagozvočne njih akorde priglasil svojim popevkam in takô spojil klasično milino in nežnost z domačo čvrstostjo in krepostjo. Strogo izpolnjujoč dolžnosti vznesenega poklica svojega je pokazal i vsem naslednikom jedino pravo pot do slovenskega Parnasa ter si prislužil ponosni pridevek — mojstra pevcev." (Konec sledi.) k tleželiiozborskim volitvam. Boj za deželnozborske volitve v kmetskih občinah na Kranjskem je bil včeraj končan. Razburjenost se je polegla; možje volilci so pokazali, komu izroče svoje zaupanje za prihodnjo šestletno dobo. Boriti se nam ni bilo z nasprotnikom tujcem, pač pa so iskre švigale med domačini. Liberalna stranka prizadevala si je na vse mogoče načine, da bi prodrli le nje gore listi. Kdor je le količkaj bil na sumu, da bi morda ne hodil skozi drn in strn z našimi liberalci, v svesti moral si je biti, da niti pičice zdravega ne najdejo na njem. Kaj je vse počenjal „Slovenski Narod", glasilo onih gospodov, ki že dlje časa širijo med našim vernim slovenskim ljudstvom židovsko - liberalne nazore! Kaj je ta list in so njega sotrudniki vse počeli zadnji čas proti vodji Povšetu in vredniku našega lista! Kdor je čital dotične strastne dopise, moralo se mu je studiti. Res, tako počenjanje obsoja samo sebe. Deželnozborske volitve za kmetske občine so torej končane. Razven Notranjske, kjer so si zbrali znanega „domačina", dr. Vošnjaka in Hinko Kavčiča, smemo biti ž njimi v sedanjih okoliščinah zadovoljni. Izid volitve v ljubljanski okolici je deloma tudi nas presenečil. Volilni odbor je priporočal jedinega dr. viteza Blenveisa-Trsteniškega, a ravno ta je dobil izmed znanih kandidatov najmanj glasov. „Slovenskega Naroda" kandidat g. Ivan Hribar dobil je 30 glasov; a izvoljena sta, kakor smo že včeraj poročali, gosp. Vinko Ogorelec s 67 in gosp. Fran Povše s 66 glasovi. Propal je torej jedini kandidat narodnega volilnega odbora, prodrl pa je g. Povše, proti kateremu se je zadnji čas toliKo pisalo in lagalo. Poleg g. Povšeta zmagal je mož, na katerega je malokdo mislil prej, g. Vinko Ogorelec, posestnik na Škotljici pri Ljubljani. Pravijo, da je vseskozi poštenjak! Huda borba bila je tudi v litijsko-radeško-mo-kronoško-trebanjskem okraju, v katerem so izvoljeni vsi trije od narodno-volilnega odbora priporočani kandidati, dasi so nekateri tso silo napeli ravno proti vredniku našega lista in je „Slov. Narod" še dva dni prej prorokoval, da dobi gosp. Žitnik v litijskem okraji le devet glasov in da je ves mo-krouoški in trebanjski okraj za g. G olj o. Na Belokranjskem prodrl je adlešički župan, gosp. Miko Drag od, proti nadučitelju g. Jerši-novicu, ko se je bil od volilnega odbora priporočani kandidat, gosp. semiški dekan Anton Aleš, odpovedal izvolitvi. V kočevsko-ribniško-laškem okraji zmagal je priporočani g. Pakiž pa okrajni sodnik g. Vi-šnikar proti sodraškemu županu, g. Drobniču. Drugod so bili izvoljeni kandidati od narodno-volilnega odbora priporočani. „Slov. Narod" je zlasti poln srda zaradi izvolitve v ljubljanskem okraji, pa tudi drugod mu ni vse po volji, ter svetuje v svoji včerajšnji številki, „da bi morali volilni možje še k Notranjcem v šolo hoditi," kjer se je, se ve, vse po njegovi volji izšlo. Sicer pa je zopet poln psovk proti duhovščini, češ, „da ruje proti disciplini, da je par duhovnikov požrlo dano častno besedo njegovemu varovancu v ljubljanski okolici, da je delala s sredstvi, katera nikdar njemu ugajala ne bodo" itd. Da je list plo-dovit v izrazih „klerikalna, ultra-klerikalna stranka", da blodi „o spletkah, katere se bodo še bridko maščevale," „da duhovenstvo zapeljuje, da več zaupanja vredno ni" itd., no, o tem še no izpregovorimo, ker smo takih izrazov od zastopnika naših liberalcev že vajeni. Tolaži nas le to, da niso ti izrazi vzrastli na domačih tleh in da je pravo slovensko razum-ništvo zdrav o j še v svojih sodbah in ve bolje ceniti glas slovenskega naroda, ki je tudi pri sedanjih deželnozborskih volitvah jasno pokazal, da še nima novošegni laži-liberalizem tal med njim, ko bi se mu tudi vsiljeval v zapeljivi domači besedi. Pri „Slov. Narodu" naj si pa nikar ne domi-šljujejo, da smejo počenjati njegove vrste ljudje kakor jim drago, potem pa predbacivati nasprotnikom „sredstva, katera njemu nikdar ugajala ne bodo." Mislimo, da tudi njegovi „rožički", kakoršne je zopet kazal ves čas med deželao-zborskimi volitvami, ne bodo ugajali jedru vernega slovenskega naroda, ki se bode otresti vedel brezverskega vsiljevanja tem prej, čim bolj ga bode spoznaval. Ako so naši nasprotniki toliko brezobzirni proti njim neljubim osebam, naj se nam blagovoljno pregleda, če jim tudi mi enkrat resnico kar brez ovinkov povemo. Hrvatske razmere. Odkar je hrvatska opozicija pri zadnjih izborih popolnoma decimirana ter iz sabora iztisnjena, pod-vzela je vlada težaven posel, da jo tudi zunaj sabora stori kolikor mogoče neškodljivo. V to svrho rabijo se različna sredstva, med ostalimi tudi potovanja banova po zemlji. Kako so se vodili izbori proti opozicijonalnim kandidatom, znano je dobro iz izvešča opozicijonalnih poslancev na saboru hrvatskem, na kar vlada še dandanes ni niti odgovorila, niti kakošno preiskavo odredila. Kako se opozicijo- nalno časopisje preganja, najbolje dokazujejo žeste konfiskacije in bele stra»i dotičnih časopisov, ki pišejo čisto mirno, a jih vkljub temu vendarle zadene srd državnega pravdnika. Kako se pa obavlajo potovanja banova, moremo čitati iz neskončnih opisov v „Narodnih Noviuah" in „Agramer Zeitung", ki ne izpuste niti najaeznat-nejšega dogodjaja pri sprejemih, da dokažejo svetu, kako priljubljena je oseba banova in kak» se je pred njim razpršil vsaki opozicijonalni dah, ter kako lepo napreduje povsod trezno mišljenje in madjarska državna ideja, proti kateri se opozicija najvišje bori. Glavna svrha teh potovanj je dosežena, kajti zares je opozicija povsod, kjerkoli je ban potoval, popolnoma obmolknila, in lakonično se je moglo v Pešto javljati: „Hrvatska je mirna in naša." Tako je bilo lani v Zagorju in letos v Primorju. Dobro je še vsakemu v spominu, kako so se bili pojavili v Zagorju nemiri vsled nesrečnih grbov z madjarskimi napisi. Vojska je morala posredovati, in le počasi se je narod pomiril. Nočemo trditi, da ni bil narod zapeljan; ali vzrok so bili vendar grbi z madjarskimi napisi. Da se izbrišejo vse te bivše nepriliko iz spomina in da se dokaže svetu, kako so Zagorci zadovoljni s sedanjimi odnošaji, trebalo je potovanja banovega v te kraje. Za sijajen sprejem poskrbeli so že naši Potemkinčiči, tako da je bil ban sprejeman od slavja do slavja. Opozicija pa, ki je do zadnjih izborov od tukaj pošiljala mnogo poslancev v sabor, razpršena je popolnoma; celo Varaždin, ki je volil opozicijonalno, je pripognil glavo ter se udal sicer že pri zadnjih volitvah, pri tej priložnosti pa še posebno, kajti era gmotnega napredka ga je omamila, saj je dobil železnico, katere se je pred več leti branil. Zagorje je na ta način palo ter se oklenilo svojih modernih osreči-teljev. Jeli se pa vsled tega zares blagostanje v teh krajih množi, je kaj dvomljivo; vsaj poročila o socijalnih odnošajih v teh krajih se glase prav žalostno. Pravo gnezdo opozicije pa je bilo dozdaj hrvatsko Primorje. Kako to pridobiti? Palo je več trdnjav že pri zadnjih volitvah, vendar pa je duh ostal med prebivalstvom še vedno opozicijonalen. Trebalo je počakati dobre priložnosti. In ta se je ponudila. Cet dve leti se bode namreč slobodna lukajreška izjednačila z drugimi lukami, in takrat bi se moglo vendar kaj prometa privoščiti tudi ostalim lukam, ki so dozdaj vsled nesrečne železniške mreže, izpeljane le do Reke, popolnoma propale. Senjska trgovinska zbornica se je obračala z mnogimi predstavkami na hrvatsko vlado, in ob enem tudi na ogersko, da pomore hrvatskemu Primorju, kjer narod vidoma propada. Ali vse je bilo brez-vspešno, kajti le Reka je bila opredeljena dozdaj za promet, vsa druga mesta pa izključena, in ker je prebivalstvo volilo v sabor večjidel opozicijonalne poslance, trdilo se je, da so zato zanemarjuje od ogerske strani hrvatsko Primorje. V sili je treba tedaj plašč po vetru obrniti, morda se bo vendar kaj dobilo; za vlado pa je lepa priložnost, da more zopet v Pešto javiti, da se je tudi operno Primorje udalo. (Konec sledi.) Ko se je prikazal prvi sel zime, sneg, ki je vse do belega poprašil, pripravljali so veselico na Topli, kakor takrat, ko si je pripeljal Ilroznata Vojslavo na grad. Na cesto od glavnega mesta so obračali vsi svoj pogled. Blizo grada se je že dvigal del cerkve in krov velikega poslopja. Vse je narejeno samo za silo. Menihi bodo že skrbeli za drugo. Hroznata se je odpeljal sam z družino po ude sv. Norberta. Na kraju gozda so čakali kmetje z Nekraso na čelu. Napravljeni so bili v pražnjo obleko in bili so jako resni z dolgimi sivimi bradami. Govorili so o novem redu, od katerega so pričakovali vse dobro. „Povzdignili bodo našo pokrajino, poučevali bodo naše otroke v vedi in odprli nam bodo samostan kot zavetišče; pobožni bratje premonstratje bodo vcepili tudi vero v naših srcih, iztrebili bodo vse paganske blodnje, kar jih je še zdaj mej ljudmi, in bodo vpeljali krščanske navade." „Caranje se mi jako studi. Neki čarovnik je naredil veliko hudega v našem kraju, ko je razglasil, da bo ravuo tako padla krščanska vera in se bo morala klanjati paganskim bogovom, kakor je padla sv. dežela v roke sovražnikov. Iz tega pa izvira dvojno zlo. Omajal je prvič vero podložnikov in odvzel pripravljani vojski moč." „Ali hodi ta nevarni mož še po našem Kraju V" „V gozde smo ga že zdavnaj pregnali. Sodišču bi ga bili morali izročiti. Pa ne bo nam ušel, ako se predrzne priti v drugo sem. Potem ga ne bo obvarovalo niti pravo gostoljubnosti." Dečki, ki so šli pogledat v gozd, prihiteli so na vso moč k zbranim kmetom: „So že pri hrastu, beli so od glave do pet kakor sneg!" Kmetje so šli narazen. Tiho je nastalo. Morajo vendar menihe dostojno pozdraviti. Iz gozda je zadonel glas rogov, in komaj se je sprevod pokazal med drevjem, začelo je ljudstvo ukati. Grajska družina je ponavljala „živio"-klice. Zdaj so že iz gozda ven. Naprej sta Rizek in Nekrasa kakor glasnika, za njima Hroznata z novim opatom Janezom, visokim možem plemenitih črt in močnih udov, za njima 12 menihov, v beli, dolgi obleki s kapucami na glavah. Od zadaj je šla družina. Ustrašili so se skoraj čudnih mož, pa ko so zagledali prijazne obraze, smehljajoča lica, ljubezni polne oč;, takoj so se potolažili. Opat je dal zna-menje, sprevod se je ustavil. „Moji podložniki! tu vam vedem pobožne očete reda sv. Norberta", reče Hroznata; „kakor ste meni bili zvesti, in mene ubogali, enako bodite tudi tem-Ie. Ako so bile med nami prijateljske razmere, bodi med vami in tem-le menihi večno prijateljstvo in vstrajna pomoč. Ali obljubite?" vpraša Hroznata ter stopi pred svoje ljudstvo. Nekrasa je odgovarjal za vse: „Milostljivi gospod l Vse, kar storiš ti za nas, je gotovo k našemu blagru. Pozdravljamo tudi du-horne očete z odprtim naročjem in mislimo, da prinašajo v naš kraj mir in blagoslov. Njihov stan je nam je tega porok. Ljubiti jih hočemo že zaradi tega, ker si ti ustanovil samostan zavoljo nas; ljubili jih bomo tudi zato, ker pričakujemo od samostana povzdigo in olikanje tega kraja. Obetamo jim torej udanost, pokorščino in zvestobo, kakoršno smo tebi vedno skazovali —." „Obetamo, obetamo!" „In vam, duhovni očetje", obrnil se je Hroznata k menihom, „vam izročujem te-le svoje podložnike, da bi skrbeli za njihov dušni in telesni blagor, ali z mojo slabo pomočjo ali ko bom daleč od tega kraja. Moj rod bo izmrl, pa samostan ne bo izmrl. Vas sem postavil svojemu vernemu ljudstvu za gospode na večne čase. Zvesti bodite tej dolžnosti in pripravili si bote zasluge ne samo za večnost, ampak tudi v srcih tega dobrega ljudstva." Menihi so se priklonili Hroznati in so položili roke na prsi. Ves sprevod se je pomikal med ukanjem k gradu in odtod v novi premonstratenski samostan na Češkem. (Dalje sledi.) Politični preg-led. V Ljubljani, 5. julij». NotranJe dežele. Izid deških volitev je provzročil veliko veselje v nasprotnem, nemško-liberalnem taboru. Pražko nemško društvo je takoj sklicalo nekako slavnostno sejo, pri kateri je dr. Schmeykal zadovoljno povdar-jal slogo nemških volilcev ter izrazil trdno prepričanje, da je mladočeška zmaga dokaz razprtij mej Cehi. Poraz staročeške stranke, na katero se je doslej opirala vlada, je ob enem izgubljena bitka vlade same. Nevarnost je res velika, ker bodo morda sedaj prihiteli nemški liberalci v deželni zbor ter zavlačevali obravnave ad absurdum, če ne bo zmagala pri Mlado-čehih ljubezen do domovine nad strankarsko strastjo, s tem pa bi bil sedanji vladni sistem smrtno zadet v srce. Če pa tudi mine ta nevarnost, bati se je treba enakega izida pri prihodnjih državno-zborskih volitvah — v tem slučaji bi bila državnega zbora večina razbita, kajti nemški konservativci ne bi hoteli sedeti skupaj z Mladočehi, ki so si zapisali na svoj prapor: „Brezverska šola!1' in „Prosto razkosavanje zemljišč !* V tirolskih nemšk h občinah so zmagali vsi konservativni kandidatje, le v Kitzbiiehel-nu ni še izid znan. V Meranu sta bila Zalliuger s 107 iu Glatz s 76 glasovi izvoljena. Nasprotnik slednjega — pristaš stranke, v kateri je vodilo „Schiirfere Ton-art" — je propadel s svojimi 34 glasovi. V Gradec je došel predvčeraj bivši srbski ministerski predsednik Miljutin Garašauin z družino ter se je nastanil v gostilni „Hotel Triest". V nanje države. Kakor poroča „Pungolo" naznanil se je vsem dvorom govor papeža Leona XIII. Večina istih se je že izjavila, da bodo v slučaji, ko bi papež zaradi vojskine nevarnosti zapustil Rim, ž njim šli v prognanstvo tudi vsi pri njem pooblaščeni veleposlaniki. Ob enem se govori, da bi na vsak način ostal v Rimu kardinalni vikar Parocchi ter varoval Vatikan. — „Germanu" se javlja iz Rima: Sv. Oče je sprejel v zasebni nvdijenci kaplana iiiilmauna, ki mu je izročil petdeset protestov zoper Giordanovo slavnost s Predarlsk^ga. Papež mu je večkrat rekel: „Piši, da sem rekel, naj se pridruži ves katoliški svet, da ugovarja zop-r krivico, zlobnost iu obrekovanja, ki se izvršujejo zoper sv. Stol." Papež mu je izrečno še naročil, uaj objavi ta izrek njegov. Srbski minister zunanjih zadev, general Gruic, se je v imenu kralja Aleksandra potom avstrijskega poslanika pl. Hengelmiillerja zahvalil cesarju Francu Josipu I. za izražene prijateljske čute nasproti kralju, hiši Obrenovicev in Srbiji. — O obredu maziljenja poroča „Pol. Corr." : Ko je stopil kralj v cerkev, sprejel ga je metropolit Mihael s škofom Hijeroni-mom in upraviteljem Dučičem ter ga nagovoril: „Preljubljeni gospod in kralj! Srbija iu srbski narod sta Te danes pripeljala v ta posvečeni kraj, v katerem je sv. Sabbas že pred več nego šeststo leti mazilil svojega brata kralja Štefana. Privedla sta Te sem, da zadobiš za bodoče vladarsko življenje blagoslov. Sveta pravoslavna cerkev in njeni udani služabniki Te sprejmejo na tem mestu z najprisrč-nejšimi željami za Tvoj blagor iu sijaj. Predno Te pa mazilim, vprašam: Ali si zvest tej cerkvi in kaj veruješ?" Arhimandrit Dučic je potem izročil kralju krasen molitvenik in kralj je iz njega glasno preči-tal vero. Pred službo božjo je potem metropolit kralja mazilil na čelu, licih, rokah in prsih. Potem je Mihael z vsemi verniki pokleknil ter molil. V tem trenotku je začelo pokati iz topov. Narod zunaj •cerkve je začel navdušeno klicati: „Živio kralj!", vojaška godba je zasvirala narodno himno, pevska društva pa so zapela „Mnogaja ljeta". Po maziljenju so izročili kralju dve brzojavki, od kralja Milana iu kraljice Natalije, ki sta mu prisrčno čestitala. Prizor ta je bil tako ginljiv, da si je marsikdo navzočih brisal solze. Tudi kralja samega, ki je bil še teš zaradi sv. obhajila, je obred pretresel, ter je moral mej službo božjo, ki se je potem vršila, zapustiti cerkev. Pozneje se je povrnil pred altar ter sprejel sv. obhajilo. Nikdo ne more oporekati, da so razmere mej Husijo in Nemčijo jako napete. To se razvidi posebno iz postopanja obeh držav zoper vzajemne podanike in njihova društva. Tako so se pri ruskih dijakih v Berolinu zadnje dui vršile hišne preiskave ter so enega vseučiliščnika odvedli v zapor, kakor nekaj časa poprej že dva njegova rojaka. Ruski dijaki izjavljajo v dopisu raznim listom, da jim oblast-nije niso hotele naznaniti, česa se je zakrivil do-tični tovariš, kakor tudi niso dovolile, da bi občeval pravni zastopnik z jetnikom. Na drugi strani je pa ruski minister notranjih zadev, tajni svetnik Dur-novo, za obseg ruskega carstva prepovedal nedavno v Peterburgu ustanovljeno evaugelijsko-luteransko društvo za „dobrodelne namene". Ker pa slednji gotovo niso bili povod razpustitvi, bavilo se je društvo skoraj gotovo s politično iu versko propagaudo, ali pa je vlada vsaj kaj takega sumničila. Nemčija je tako v političnem kakor versko-protestantskem oziru jako občutljiva, kar dobro ve Rusija; da tedaj slednja vzlic temu tako odločno postopa, dokazuje zadostno, •da razmere mej obema državama baš uiso najboljše. Znana je zadeva mej Rusijo in Italijo zaradi ruskega vojaškega pooblaščenca v Rimu, polkovnika barona Rosena. Italijanska vlada je zahtevala, naj se odpokliče Rosen iz Rima. Tej želji je Rusija ustregla ter bo polkovnika uvrstila mej generalni štab. Sploh se pa čujejo v peterburških vladnih krogih mnogi glasi, da bi se popolnoma odpravila naprava vojaških pooblaščencev. Kakor se poroča dunajski „Presse", da je francoski ministerski predsednik Tirard obsojen na 80.000 frankov globe, ker je ponaredil neko iznajdbo mej onim časom, ko se je bila predložila ministerstvu zaradi privilegija. Stvar se bo v nekaterih dneh javno sprožila v zbornici. V resnici, na Francoskem so pa lepe razmere! — Danes sklepa odsek državnega sodišča, ali naj se zatoži Boulanger ali ne. Govori se, da se bo to zgodilo, iu sicer zaradi veleizdaje, nasilstva in nezvestega uradovanja. Državno sodišče samo se bo sešlo dne 10. avgusta. Ze večkrat smo naglašali, kako ljubeznjivi so „Italianissimi". Dne 3. t. m. se poroča iz Rima: Osemnajst ljudskih društev je včeraj vsled prigovarjanja radikalnega kluba sprejelo dnevni red, ki obsoja postopanje tržaškega konzula Duranda ter napoveduje ustanovitev narodnega društva za podpiranje irredente na Primorskem (!). .Tribuna" objavlja članek o avstrijski zunanji politiki, ki tako ostudno slika tržaške razmere, da jih niti z dovoljenjem državnega pravdnika ne bi mogli ponatisuiti. Svoj dotični članek sklepa z besedami: „Način, kako se postopa v Avstriji z italijanskim narodom (!?), razburja tako javno mnenje v Italiji, da manjka kraljestvu vsaka moralna podlaga za podporo svojemu zavezniku v slučaji vojske. Zveza, ki se je skenila mej Avstrijo in Italijo, ni dosegla svojega namena. Nobena sapica prijateljstva ni navdala z življenjem te zveze; na Dunaji so jo sklenili hladnokrvno kot izliv abstraktnih koristij, toda pri tem so pozabili, da je v Italiji javno mnenje faktor, s katerim se mora računati." Izvirni dopisi. Iz Gorice, 3. julija. (Popravek.) V „Sloven-čevi" 148. številki od torka, 2. julija, piše neki dopisnik v dopisu „Volitve na Goriškem" med drugim od besede do besede sledeče: „V goriški okolici sta propadla dva kandidata, ljubljenca „Sočinega" vred-ništva, gosp. prof. Berbuč in gosp. dr. Rojic. Prvi je že leto dnij na svojo roko kandidoval po Vipavskem, ne zmeneč se, kaj bode k tej kandidaturi reklo politično društvo „Sloga" in pa tudi drugi volilci v goriški okolici, v Brdih in na Kanalskem i. t. d." Na svojo čast izjavljam, da nisem nikdar agi-toval niti za-se, niti za koga drngega za te volitve v goriški deželni zbor. Prosim torej gospoda dopisnika, naj se o isti-nitosti moje trditve prepriča in potem ono vest prekliče. J. Berbuč. Iz Prage, dne 3. julija. „Kocka je vržena — Iiubikon je prekoračen!" Izid deželno zborskih volitev v kmetskih občinah je nepovoljen za staro-češko konservativno stranko, kakor vam je vže objavila brzojavka včerajšnjega dne. Izgubila je staro-češka, Riegerjeva stranka celih 23 sedežev, koje je priborila z nelaskavami, temveč podlimi sredstvi Gregrova stranka. Zgodilo se je tako, kakor sem vam javil še pred volitvami. O hibah i med Staro-čehi danes molčim, ter hočem raje opisati: kdo je največji širitelj in podpornik narodnega razkola pri nas, in to so protestantje. Oni se sicer izdajejo za potomce Husitov in jedino poverjene nosilce in dediče stare češke slave, v istini so pa samo češki govoreči olupek nemškega protestantizma, iz kojega črpajo svojo duševno omiko in gmotno pomoč in kojemu tudi podrejajo češke koristi, kateri škodujejo narodu češkemu najbolj s tem, da razširjajo v njem odnošaje in nazore nemškega kosmopolitisma in framasonstva, v kojem izgublja Čeh svojo glavno oporo. Zakaj se neki tako kmalu ne odrodi Rus, Poljak, Bolgar, Srb, Slovenec in Hrvat, dasi so se temeljito priučili tujemu jeziku in so živeli med tujimi narodi po deset in celo stoletja, ohranijo s svojimi potomci narodnost svojo, in zakaj je ne ohrani Čeh, zakaj deca njegova v nemškem mestu tako hitro zgubi svojo češko narodnost, zakaj se on sam, kakor hitro si je prisvojil nemški jezik, smatra za pristaša nemškega plemena? Zato, ker je Ceh izgubil svoje narodne odnošaje, svojstva in običaje, ker je bil vzgojen v nemškem kosmopolitismu, ko nasprotno Poljak, Rus, Hrvat, Srb, Bolgar in Slovenec na tujem ohranijo v svoji rodbini očetove odnošaje in nazore. Največji razširjevalci nemškega duha na Češkem bili so od pamtiveka liberalci in protestanti, kateri so, znabiti nevedoma, provzročili češkemu narodtr več škode, nego si sami domnevajo in so morebiti mislili. Češki protestanti pri nas tudi skoro povsem spadajo k največjim stebrom narodnega razkola, in baš češki kraji, v kojih je zasejan protestantovski živelj, so najbolj razjedeni po taji svobodomiselnosti, ščuvanji, političnem in gospodarskem upadku; ti kraji s svojim razkolništvom tudi najbolj kužijo in slabe narod, ker mora trositi večino svojih moči, — mestu na plodno narodno delovanje, v zatiranje narodnega razkolništva. Na čelu narodnih hujskačev nahajajo se skoro povsem dvoumno velečestiti protestantovski pastorji, ki s svojo češko zavestjo jako dobro poravnavajo prejemanje podpor od pruskega društva „Gustava Adolfa" in od različnih teh inostranskih in zamejnih cerkvil. Protestantovski pastorji so, ki povsod na Češkem javno in goreče podpirajo sedanji brato-morilni boj na Češkem. Za njimi v prvi vrsti v celih tolpah stoje ljudski in drugi učitelji, ki rujejo zoper narodno celoto. — „Narodni" učitelj — razbija „narodno celoto" ! Ni li to piramidalni nesmisel, presodnost in izobraženost?! Pač lepo bode po razbitji narodne celote slišati — ko bode imel naziv: „učitelj razbitega naroda", ali pa vodja razpršene vojne? Sličen bode gotovo zvestim svojim zaveznikom, to je onim „zkrahovauira1' kmetom, koji se, razbivši iu zapravši s svojim preveč „svobedomiselnim" življenjem svoj podedovani dom in kmetijo, dado vedno nazivljati „gospod kmet", ko so zatem samo kmetje — brez polja — ali — dninarji! Stranka narodnega razkolništva rekrutuje dalje svoje privržence v mestih iu po dbželi med spride-nimi dijaki, na pol učenimi ljudmi, domišljavimi pouličnimi postopači, različnimi telovadno - ognje-gasnimi društveniki, raznimi klubisti, pisaei po rokodelskih in meščanskih besedah istotako, kakor po vaških krčmah iu šnopsarijah. Ta stranka ima skoro v vsakem okraji svoj list; za gradivo so jim malomestne čenče; okrajni staroste, tajniki, semtertja celo mestno ali občinsko zastopništvo je pa vzdržuje. Iz tega, kar sem tii čitateljem Vašim navel, spozmi vsakdo, da stranka razkolništva nič druzega j ne namerava, nego razbiti narodno celoto, poteptati narodno slogo, uničiti vse osebne avtoritete in dostojanstvenike vseh stanov, iztrebiti vero in verski čut, in to vse na korist in na ljubo nekaterim kri-čačem in z njihovim posredovanjem — v prospeh naših največjih sovražnikov — na škodo vsega naroda! Prvi dan deželno-zborskih volitev po kmetskih občinah je jasno dokazal, kako strupena, lažisvo-bodomiselna načela so se izcimila v narodu; katero mesto, okraj in občina se je izneverila celoti naroda in uskočila v tabor razkolnikov — da bi pospešili zopet podjarmljenje naroda in pretečo mu pogubo. Stara narodno-konservativna garda si bode pa dobro pamtila ljudi, ki so se pobratili s tolpo razkolnikov in jim pomagali zgrajeno delo narodne celokupnosti podirati in razmetavati — in ne bode pustila iz vida teh notranjih prijateljev v narodu, da o pravem času izpostavi na sramotilni steber vsacega, ki ima zdaj med narodom ime „Kazimir". — Iz Tridenta, 1. julija. Praznik sv. Vigilija, pa-trona tukajšnje škofije, je minul brez vsake posebnosti, razveu, da so bila v zakristijah v škofijski cerkvi pel dni razpostavljena dragocena cerkvena oblačila in krasne tkanine iz 15. stoletja. Tujcev, katerih je prejšnja leta ob tej priliki dohajalo nad deset tisoč, bilo je letos komaj nekaj čez tri tisoč. Umetalni ognji naši, daleč sloveči, so letos izostali. Denar, ki so ga druga leta v to porabili, odločili so letos mestni očetje za „opero". No, in ta je baje taka, da je po policijskem potu bilo prepovedano višim gimnazijalcem obiskovati jo, lahko si mislite, kaka da je. Prekrasno se je praznovala tukaj dvestoletnica, odkar se je bilo prikazalo presv. Srce Jezusovo Margareti Alacoque. Za to bila je odločeua takozvana cerkvenozborska cerkev sv. Marije Maggiore. V četrtek, petek in soboto zvečer bile so lepe pridige v čast presv. Srcu. V nedeljo 30. junija prejelo je nad 1700 pobožnih vernih sv. obhajilo v omenjeui cerkvi. Ob polu 10. uri služila se je slovesna sv. maša z obilo azistenco, pri kateri je bila cerkev razsvetljena z brezštevilnimi lučicami. Na koru pa so mogočno doneli mili glasovi mogočnih iu slovečih orgelj, in pevci peli so tako čarobno, da se je zdelo človeku, da posluša angeljsko petje. Zvečer v nedeljo bile so večernice. Po večernicali govoril je knezoškof triden- tinski, dr. Evgenij Karol Valussi, kateri je po govoru podelil blagoslov s presvetim Rešujim Telesom. Slavnost se je končala jako lepo. Vse hiše v obližji omenjene cerkve bile so krasno razsvetljene. Na trgu bilo je na tisoče ljudi, ki so poslušali krasno godbo, ter gledali čarobni uraetalni ogenj v raznih barvah. Prekrasno je bila razsvetljena cerkev, zlasti portal, kjer je migljala lampica pri lampici. Ne smem pozabiti podobe sv. Srca, ki je bila umetno pretkana s žico in preparirana s tvarino umetalnega ognja. Krasna raketa se je dvignila v zrak in v trenutku bilo je srce razsvetljeno in na tisoče žarkov je plamtelo iz njega na vse strani — prav lepa predpodoba božjega Srca, iz katerega izvira na milijone in milijone žarkov milosti. Na oknu hiše škofovskih gojencev pa je bila razsvetljena podoba papeža Leona XIII., ki je resno milo gledal na presv. Srce, kakor bi bil hotel zbrani množici klicati: glejte, v tem Srcu bomo zmagali! — Še nekoliko raket, še ena „polka celere"—in ljudstvo se je mirno in zadovoljno razšlo. Dal Bog, da v srcu z božjim Srcem! Dnevne novice. (Prisrčno zahvalo) izrekamo vsem onim p. n. gospodom, kateri so nam včeraj blagovolili brzojavno poročati o izidu volitev v deželni zbor kranjski. Prosimo vse prijatelje našega lista, da nam tudi prihodnji ponedeljek, 8. t. m., drage volje sporoče o izidu volitev po mestih in trgih. (Posvečevanje mašnikov) bode v Ljubljani letos dne 17., 19. in 21. t. m. (V Marija-Celje) nameravani romarski vlak iz Ljubljane ne odide 22. julija, kakor je bilo določeno, ampak vsled naznanjenih želja še-le v ponedeljek, 5. avgusta. Odbor še zmiraj sprejema romarje za ta vlak. (Presknšnja) v orgljarski šoli ljubljanskega „Cecilijanskega društva" bode dne 12. julija t. 1. Ob 9. uri dopoludne je pričetek. Povabljeni so vsi prijatelji cerkvene godbe. (Nevarno zbolel) je č. g. Prim. Peteri in, farni upravitelj v Sent-Leuartu. (Praznik presv. Srca Jezusovega) uvrstil je sv. oče Leon XIII. z dekretom dne 28. junija t. 1. med godove prvega reda brez osmine; seveda le kot festum chori in ne kot zapovedan praznik v ožjem smislu. (Knezoškofijski duhovni svetniki) imenovani so če. g g. župniki: Janez Ev. Vovk v pokoji v Šeut-jerneji, Mihael Tavčar v Žužemberku in Franc Povše v Šentjuriju pri Kranju. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Valentin Bernik iz Kranjske gore v Mošnje; Franc Vrhovšek iz Sodrašice v Kranjsko goro; Alojzij Peha ni iz Kri-ževega pri Kostanjevici v Sodrašico. — C. g. Franc Rozman nastavljen je kot duhovni pomočnik v Knežaku. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Čast. g. Jos. Osterc, dosedaj pri sv. Tomažu tik Velike nedelje, pride za kapelana v Cirkovice; na njegovo mesto gre novomašnik č. g. Fr. Mora ve c. Novomašnik č. g. Ant. Medved pride za drugega kapelana v Šoštanj, č. g. Iv. V reže pa v Šmartin pri Slov. Gradci. — Umrl je č. g. Jos. Hernah, duhovnik v pokoji, v Remšeniku dne 29. junija. (Upravitelj lavantinske škofije) postal je mil. g. prelat Fr. Košar. Imenoval ga je kuezo-nadškof Bolnograški, dr. Eder. (Stolni kapitelj) lavsntinske škofije je za oskrbnika knezoškolijskih posestev izvolil prečast. gospoda kanonika dr. Križa niča; prečast. gosp. kanonik L. Herg pa je izvršitelj oporoke rajneega knezo-škofa. (Sv. birmo) bo delil prihodnjo nedeljo, 7. t. m., v stolnici mariborski celovški kuezoškof, mil. g. dr. J. Kahn. (Osobna vest.) Gosp. dr. Fr. Žižek, dosedaj zdravnik v Ormoži, pride za občinskega zdravnika v Vojnik. (Na c. kr. gimnaziji v Novem mestu) bode vpisovanje učencev za vstop v prvi gimn. razred šolskega leta 1889/90 v soboto 13. julija od 9. do 12. ure dopoludne; vzprejemni izpiti pa se začno istega dne ob 2. uri popoludne. (Narodno veselico) priredi s petjem, deklamo-vanjem in godbo odsek sestavljen iz odposlancev vseh slovanskih društev Trsta in okolice v soboto dne 6. julija t. 1. v vrtu „Mondo Nuovo". Čisti dohode« dospeje v blagajnico „Družbe sv. Cirila in Metoda". Vstopnina za osobo je 30 kr. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. (Društvu „Slavija") v Gradcu je vlada prepovedala nadaljno delovanje ter zaplenila njegove spise. (Popadenih) od steklih psov je bilo meseca junija na Kranjskem deset ljudij. Dosedaj je eden izmed njih, osemletni deček z Iga, umrl za steklino. (Razpisane) so učiteljske službe na enorazred-nicah: v Dragi, na Velikih Poljanah, v Baujaloki in v Ovčjaku; dalje na trirazrednici v Dobrepolji (mesto drugega učitelja), pa ua dvorazreduici v Koprivniku (služba drugega učitelja). Prošnje treba izročiti za vse te službe pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Koče v ji do dne 31. t. m. Telegrami. Dunaj, 4. julija. V seji avstrijsko-delega-cijskega proračunskega odseka je vojni minister utemeljeval potrebo, da se 11 niilime-terske repetirke predrugačijo v 8 milimeterske in oboroži konjištvo z repetirkami (karabi-nerji). Naglašal je gospodarstvene koristi v slučaji, ko bi se to takoj izvedlo. Minister je konečno naznanil, da se bo prvi razred črne vojske porabil za spopolnjenje vojno, oni možje črne vojske pa, ki so služili pri tehničnih oddelkih, se bodo mej te uvrstili. Dunaj, 5. julija. ,,Wicncrzeituiig'-: Tržaški namestnik baron Pretiš je vsled lastne prošnje, utemeljene z ozirom na slabo zdravje, umirovljen, ob enem pa se mu je izreklo Najvišjo polno priznanje za v raznih državnih važnih službah izkazano zvesto udanost in izvrstno delovanje ter se je imenoval za dosmrtnega uda gospodske zbornice. Začasno vodstvo namestništva so jo izročilo namest-liištvenemu podpredsedniku Rinaldiniju. Praga, 4. julija. Obe češki stranki se jako trudite za jutrajšnje volitve. „Narodni Listy" zatrjujejo, da bodo Mladočehi v vseh narodnih zadevah složno na podlagi staročeškega vsporeda skupno z veleposestvom in Staro-čelii delovali. „Politik" pa vidi v nadaljnih volilnih vspehili Mladočehov neizogibno nezgodo in novo dobo trpljenja. V soboto se-bodo Staročehi z veleposestvom posvetovali o nadaljnih korakih. Pariz, 5. julija. Republikanski listi pre-klicujejo vest boulangistiških glasil o odstopu glavnega državnega pravilnika Beaurepaire-a in razprtijah o ministerstvu. T u j c i. 2. julija. Pri JUUiču : Marija Thaller iz Gradca. — Saravalle iz Trsta. — Geisinger in Schmidt, potovalca, z Dunaja, — Franc Jabornigg, potovalec, iz Celovca. — A. Gant, trgovec, z Dunaja. Pri Slonu : Fritsche, c. kr. dvorni svetovalec, s soprogo r z Dunaja. — dr. Josip Zavadil, c. kr. dvorni tajnik, z Dunaja. —• Jakob Dereani, s soprogo, iz Žužomberka. — Vinko Spa-zapan iz Gorice. —Herz, \Valier, Stein z Dunaja. —Potaschky, trgovec, iz Gorice. Pri Južnem kolo