k ar tni v ke m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane zaceloleto 3 gld.60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., zacetrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den > Ljubljani v sredo 30. decembra 1868. Gospodarske stvari. kr bolezni, ktere je sèm ter tolik da je , «VV.XV, jv, vjy, vvimi;, Vtc% JC V nC- kterih vaséh vsak drug konj bolán, žebeta pa vsa. Avstrijsko vinstvo Tako ; na prilik y v mali in veliki Ligojni blizo Vrh Iz knjige, ki jo c. kr. ministerstvo Kmetijstva o ne jé? iz n0Snic mu teče (smolika) , medčelustne žlezé prodaji avstrijskega vina v tuje dežele na svitlo daje, mu'otekó (grče). Kakih 14 dni trpi bolezen ali pa še • 1 f __A___# * 1_ _____ ^ M m i* m mtm M rt I ✓v 4» I TP I 1 r< II « _ ~ i a « A I ki J° kr ministerstvo kmetijstva o nike. Konj postane klavern, začne kašljati, težko • f • • i V / 1 • * \ 1 W 1 sope, iz nosnic mu teče (smolika), medčelustne žleze y se razvidi, da se v avstrijskem cesarstvu na leto okoli 30 miiijonov veder milij gold pridela; ta pridelek se ceni na 130 Gledé na posamesne dežele ga pridela: vec, da se medčelustne grce gnojijo Večidel letos ni nevarna ta bolezen Ni na oralih Ogerska..... 504-776 Dalmacija .... Doli Avstrij Hrvaška in Slavonij Stajarska Vojaška granica Erdelja . . . Tirolska . . Moravska Primorska . Kranjska Oeska . . . Koroška . . Bukovina 111.411 66.359 57.124 54.655 49.858 46.989 45.118 41.652 32.204 16.767 4.439 114 110 avstrij skih veder : 17,667.160 1,337.292 1,514.060 1,999.340 1,366.375 vrednosti goldinarjev : 70,668.650 6,686.460 8,406.162 5,998.020 6,831.875 goče, da konj tudi po nji smrkav postane pa nemo Smoiikoveg konj je treba na gorkem imeti ves z mrzlo čas, dokler je bolan, tudi napajati ga ne zunaj vodo. Da lože smoliko iz nosnic izkida, skuhaj ječmena pa vtakne bokal) pa ga deni v žakliček, kaka dva čevlja dol tako širok, da konj lahko gobec čez nosnici Nad t>> nJ 1.396.024 5,584.096 nega dobre pol ure. nosnicama mu ga ovezi in pusti pnveza Tak y y 1,174.725 3,524.175 1,579.130 7,895.650 1,041.300 5.206.500 644.080 335.340 71.024 1.596 1.100 krat popold delaj enkrat dopoldne en- Grče medčelustne pa vsak dan močno namaži s starim salom. Ce oteklina ne splahne, se grče 2,576.320 zgnojijo in potem pred spiraj in čedi vsak dan 1,341.360 426.144 4.788 3.300 dan k o r e n j zdravnika. Predrte z m 1 Za kašelj daj konj Ce kaj hujega pritisne y o vodo u vsak pokliči Skupaj 1,044.061 30,978.906 130,933.848 Prideluje se tù tako, tam tako; zato je tudi dobo dek od orala (joha) gradskega zeló različen či dohodke dajó vinogradi ogerski, južno-tiroiski Naj Véliki zbor kmetijske družbe v Ljubljani 24. novembra t. 1. (Konec.) Živahna razprava se je potem začela zarad garJ Gosp. Dežm je ves olj kraj o dolj no-avstrijski, naj manjše Dalmacija, Koroško in dr. Ahačičevem sporočilu, češ, da skor nic o tem ne go Kranjsko. Počez se more za vse cesarstvo na oral vori, v čemur bi imelo govoriti, in se posebno huduj šteti 28 veder pridelka. zarad tega da Gledé na veliko mero tacih vin, ktera se delajo iz slabih, neizbranih trt in s kterimi se v kletih (keldrih) poročilo prilastuje lastniku celó oblast napačno ravna y cena vina avstrijskega poprek vzeta pokončati gozd. Predlog njegov je, naj se sporočilo nazaj dá odboru, da stvar iznova v prevdarek vzame y sila nizka, in se more na gold. 30 kr. za vedro dr Deželni gl dr Wurzbach se sklada z 80 gold, vedro P1 ceniti. Se vé, da to vzeta; so pa vina, ki se po 40 do daja, kakor dobra (avstrijska) Voslavska, Gumpold kirchnerska, bolja (ogerska) Ahačičevim sporočilom, da ni treba okrajnih cena le za vsa vina skupaj logarjev in to tem manj, dokler servitutna obravnava ni ska Nezmelska, Somlavska (štajarska) Ljutomerska, Radgonska itd Budinska, Meneška, Jeger in Sopronska, in močneišg končana. Prvo je7 da se določi: to je moje, to je tvoje; las tni na gozdov mora pred vsem biti rešena. Sicer je tudi on za to, da gospodar sme gospodariti, kakor mu to občni državljanski zakonik pravico daje. Proti temu Temu dodamo pa, da bi se gozdi tako pokoncavali, da bi obnebj to kraj y y za dobra vina prav ugodne da naša kranjska dežela ima žele itd. škodo trpelo, imamo postave e de Vitez Gut dober kraj j en pogoj za dobro gojev y m ta sta P vino ; treba rava trta je še dveh druzih po mansthal se sklada z Dežmanovim predlogom Gosp c. kr. deželni predsednik poprime besedo in P J z m v kletih (keldrih). To dvoje se mora pri nas drugač zasukniti, da dobijo naša vina višo ceno. Smolíka pri konjih kot ud družbe kmetijske , in pravi, da ni skor nikjer toliko različnih misli kakor o gozdarstvu. Res, da svobodni duh Časa hoče svobodno gospodarstvo tudi z gozdi; al od druge straní se glasijo hude tožbe o pokončevanji al gozdov Avstriji imamo dobro gozdno postavo r • w ii < um iji jiuituiu uuwi v gvauuv ^uonavy , ai spolnovati se mora, zato bi ravno okrajni logarji bili se je přetekli mesec prikazala po vec krajih na Kranj- pravi organi. Ministerstvo kmetijstva je s pohvalo spre skem in je še zdaj. Brž ko ne je mokro zimsko vreme jelo Dim spis o okrajnih logarjih Gosp. Peter 432 Kozler povdarja potrebo, da se na Kranjskem skrbi za varstvo gozdov. — Gosp. L. Dimic ni zadovoljen z dr. Ahačicevim sporočilom in statično dokazuje, da je treba varovati nik ) se poslovenil dr. Jan. Bleiweis", in da drug polnila po današnjem sklep Je pa vsk i želja Poddružnica želi i/a vsv>aav/aaj iu ovmv1uuv \j c* u l»j v^, v*c* j y x jj c* * oaa acii , naj Se Ictílilia od U gUlU. úLll^čt Ui* gozde, iz kterih se vsako leto okoli 50 kr. Letnina je tako nizka, da gledé na potrebe gold zmža na naše 160.000 sežnjev lesa vec poseka, kakor ga gozd izredí. družbine se ne dá brez škode znižati Tudi jaz sem svobodoljuben svobodo ljubim tako, pravi Dimic al Gosp D m ktera ni na pogubo gozdom. Potem kaže na Francosko, Spansko, Svedijo in Norvegijo, kako slabo stoji ondi z lesom, ker vsak svobodno gospodari se pritoži, da gozdarski odsek ni porajtal spisa drevo zarad lesa njegovega o črnem borovcu, ki je z gozdom kakor mu drago. in smole Gospoda in želi > da se pozornost obrne na to drevo Gosp. pl. dr. Wurz- rata ta predlog Kozler in vitez Gutmansthal podp Ker je čas že zeló pretekel bach odgovarja in kaže na slabo gospodarstvo cesar- ročilo o gospodarstvu družbeneg t y in o spo skih grajščin, in ker tudi okrajni logarji bi bili cesarski podk i n dra vil ski pa ste zeló obširni uradniki, se po takem ni nadjati dobrega gospodarstva, se je opustilo branje njuno s tem pristavkom da y se Gosp. Dežman nasprotuje pl. dr. Wurzbach u ter natisnite v letniku praVÍ , ua i_ii i gucuu , vac* uaicvjui av/^m.aj a ui iiiviaii wu. ^v/ v auigu v v vyj ci CI C u a 1\ 1 (VUJ O Cl C LU lu uao V CbUJ * uradniki biti, marveč deželni zástop mora skrbeti za naj družba kmetijska prosi si. ministerstvo za 1000 gld da ni rečeno da okrajni logarji bi morali ces. povzdig Potem priporoča gosp. dr. Orel čjereje na Kranjskem in nasvetuj take organe Gosp. c. kr. deželni predsednik misii y da skrb za varstvo gozdov bi se najprimerniše da der) se kupi žlahnejih ovnov, zlasti jezerskih (Seelán y y Predlog je bii sprejet. (Drugi pot prinesó izročila okraj nim zastopom, kajti na vsaki način je treba, vice" ves govor), ravno tako govor g. Š o 11 maj da gozdna postava mora imeti posebne organe yy No ki f Tudi deželni glavar pi. dr. Wurzbach je naredi dežel kteri nasvetuje, naj se družba prizadene za to, da se izvrsuj ej o za to, da se spolnuje gozdna postava y al ozir na nek- tič post y in da se mladež v danjo kresijsko logarstvo v Postojni ne daje upanja, da Dr. Bleiw misli za brambo koristnih podučuje o tej koristi bi se pri okrajnih logarjih gozdom bolje godilo. Gosp. zaželeni da taka postava, ako hoče imeti r" — ——j— ©---~—---0------ — ~* —*—---, dr. Orel po svojih 621etnih skušnjah nasprotuje trdit- PI. dr. Wurzbach želi d in konec, bi morala biti mednarod vam Dimica, da je kranjska dežela zgubila toliko na mi lij oné postavo y — , v— «----j ~^— . . gozda; ako bi to res bilo, ne videli centov šote brez porabe in vrednosti. m, ne Dr. pa pravi, da nobena postava ne koristi, ako se polnuje, in to vidimo v Ljubljani na tičjem trgu. We is predlaga, uuu^ nuuuu uvouui AU. v j^a comujlj vy U i c u c i ll cl J_u c u a Hl ni- kol Zato tano vitneg ne se ni meril > z k gospoda moja m m ker dom, zato y ne ? Nem ker je Schmerling sp baron Beust (Ausgleich) iskal z kmetijstvo spadaj oče struke najmanj 5 goldinarjev Ob 12 uri poldn zbrali smo se vsi prostornej kemičnej sobi c. k. politehnike učitelj v To Avstriji dovinsk pa je je iskal z Magj y y gospoda moja, pa nikakor ni prava mera v tudi druga kralj est maj P a ne samo y nam je rali tudi drug Magjari, in ker bi mo baron Karol Weiss vpričo vseh profesorjev govoril o p prevelikej važnosti gospodarsko-kmetij skega poduka, ki Je bil za tednov odmerjen ljudskim učiteljem, da se ker ni po volj a ne samo Nemci S tem pa je dvalizem obsoj di imeti popolnoma d jim v kratkih a najboljih obrisih pokaže pot, po kterem ki bivaj v naj se vsaki sam na dalje izobražuje in ta prevažni tistih, ki bivaj edanj yy nauk v svoj ej domovini po najboljih svojih močéh tudi ne y ker je lik novo Translajt bsoj en je zato č ijd d y y yy u Cislajtaniji niti tistih niti u 9 y y m zakaj Zato dnost njih tù in tam v vedni nevar- pospešuje trikratim gromovitim slava-klicem Njiho- nosti. To pa, gledé na razmere državne avstrijsk vemu Veličanstvu cesarju Franc Jožefu I. in s cesarsko pred vedeti, ni bilo treba preroku biti In y ze gospoda pesmijo končala se je prva šesttedna kmetijska šola za moja, jaz nisem prvi, ki v kranjskem deželnem zboru ljudske učitelj v letu 1868 J 7 J uzu wm a / i uu ig jl\ \j jlLA UviivlUvlii JL ne poje hvale dvalizmu. Gotovo se še spominjate da UUXbClJO V ÍOIU XUVJW. " ~ r J " ' w I uuuuiui » v wv rav UJJV1ULU jCHU J VU Bog daj, da ta početek ni zadnji, in da bi hvale- jp grof Anton Auersperg že pred menoj définirai dva vredno podvzetj obilo želenega sadů obrodilo To je površen popis osnove prve kmetijske sole listično Avstrijo „državo na dveh bergljah' rekši za telje, iz kterega častiti bralci lahko idij in koliko se je učilo in kako je šola vredj Mislim, da mi bode vsak rad pritrdil, ako rečem > kaj bila da taka država ne more stati Auersperg se je sicer y da sodba njegova ostane, kakor skušnj trdnem štalu. Grof Anton 1 tej svoji britki sodbi , vendar kaže 9 resnična (KI Res je !) Dvalizem ni okrepčal celotne lT.llSlli.Ll , LlcL UJÍ UUUC V ocv rv iau ^/iibi un , «au icvcui^ ua * u ** . . hvp jv.y v auů^xu ui vaicpuai ie bila šola v obče tako osnovana, da si je ljudski Avstrije, nam pa je naložil še mnogo brem Ir _ • ^ a « a a « a « « * a 1 â % ^ a 1 ^ ~ tt a. _ a in učitelj (ako je le imel dobro voljo in ljubav do kme t h u j o naklonil narodnosti naši. tijskega znanja) tudi mnogo koristnih naukov iz nje Decemberska t ijel. Kar se mene tiče, priobčiti hočem časoma, hvale vredneg ^ w il» t «t v • V • _ . 1 • •• ______• lahko kakor sem že obljubil, vse važnejše mrvice, ima marsikaj dobreg ki dosihmal je večidel vse to Je nam dobro in hvale vredno zdi 9 kar in se tal lu uvaiu y i v/uuu uui, vr o i> a i vs ic Qâ u <%• pel jalo se ni! (Dobro, dobro ! na levici in sem na tej šoli pridobil, a častiti bralci naj je preso- pirj y jujejo in to, kar je dobrega, tudi na svoj lastni prid m^d poslušalci.) obračajo. Po tem potu mislim, da bodem tudi ustrezal ^ želj Deželni zbori so „paladium" svobodě, zato moramo ministerstva, ktero za velike stroške, ki je je mi ravno na tem mestu izreci, da zahtevamo djansko imelo pri tem sila težavnem podvzetji, od nas učitelj peljavo o bistvenih ustavnih pravicah nič druzega ne zahteva, nego to, u« , *** o^ JO — . smo na Dunaji pridobili, tudi med prosti narod kar treba ni bilo. Obžalovati pa ijbolj mogoče razširjujemo. da nauke, ki se Je je že y saJ se nekterih drugih rečéh izvrševanje začelo, kterih moramo prav posebno, da so se mnogoterim drugim homatijam dodale še verske Spomini na deželni zbor kranjski. kterih celó treba ni bilo. Ne tajim, da je nemški libe 9 ralizem — po , r" y owxij«! Ill 11 ^m o rva, ZJ auv Aa n eno stran, kar je drugi všeč. In če vlada sama bere mnoge nemške časnike, ilustrirane in neilustrirane, kteri na vse kreplje črnijo duhovščinoin žalijo katoliško ob tjih pil al Avstrij ni mš k zato žali Razprave vpeljanji slovenskega jezika šolah in urađnijah. za Bog — da mora vlada sama zaklicati: Moj Bog, Obravnavalo se je o ravnopravnosti narodni v 20. varuj me mojih prijatlov: „Herr Gott, bewahre mich 9 seji deželnega zbora. Ker je stvar važna na vsaki na- vor meinen Freunden!" (Gromoviti smeh.) Čin potrdi naj vlada potrdi zborove sklepe ali naj jih ne in ker stenografični zapisniki ne vsem rodoljubom v roke 9 bojo pridejo Gospoda moja k vi vsofsvvta uiuja , v v; i o rv a pOStava je urava j. au* dorina puška, iz ktere so skočili veliki hudiči pa mali je prava Pan yy Novice" prinesle govor hudički, ki letajo po nekterih časnikih ilustriranih in dr. T omanov, Kramaričev in fe v et ce v in kon- ne ilustriranih, pa tudi po nekterih deželnih zborih čaj o letošnji list z govorom poročevalčevim. (Dobro dobro! na levici in med poslušalci.) # 134 Gotovo bi narod naš zadovoljen bil, ako bise bile namesti te postave dale izvršilne postave o narodni ravnopravnosti. (Dobro, dobro ! na levici in med poslušalci.) Nas, slovenskega naroda zastopnike v tem deželnem zboru, mora v srce žaliti to, da se mu ne pri-vošči ravnopravnost in da bi resnica §. 19., kakor smo slišali danes, morala na Kranjskem ostati prazna beseda, ako bi v tej hiši še tista stranka imela većino, ktera jo je do zdaj imela, in ktera še danes misli, da je za narod naš slovenski §. 19. le puhla fraza brez velj ave! (Klici: Res je! Dobro, dobro!) Pa poglejmo še, kako se godi drugim bratom našim po Slovenskem. Stirski Slovenci se zasmehujejo, kedar pošteno tir-jajo narodne pravice, in tišti preblagi mož Kaiserfeld-Blagatinšek drzne se celó reči, da krivico delà Slovencem, kdor zahteva slovenski jezik v šole! (Cudež.) Ali se ne zavzame po pravici vsak rodoljub, ako čuje take besede od možá, ki sedi na visokem stolu državnega zbora dunajskega! Glejmo dalje, kako se godi primorskim Slovencem? Ti so se tako „angeljsko dobro" počutili med Italijani, da so tržaškemu zboru slovó dali in domů šli. (Smeh.) In koroški Slovenci? Koroški Nemci so tako ljubeznjivi, da so za to skrbeli, da Slovenci ne enega poslanca nimajo v deželnem zboru (dobro! dobro! smeh), in da ne bi kakošna huda sapa zahtev slovenskih pihnila v deželni zbor koroški, so celó tabor pre-povedali, ker ni 10 do 20, ampak le 5 milj oddaljen od deželnega zbora. (Dobro! smeh na levici in med poslušalci.) Tako, gospoda moja, se godi ravnopravnosti naroda slovenskega. Ali ni tedaj želja popoinoma opravičena, da se Slovenci združimo v eno politično celoto. (Gromovita pohvala na levici in med poslušalci; — predsednik opominja poslušalce, naj mirni bodo, sicer bi jih moral odpraviti iz dvorane.) Poročevalec dr. Bleiweis nadaljevaje: Poslušalci kažejo veselje, ako slišijo izraziti to, kar tudi njihova srca čutijo. Želja po z e dinje nj i Slovencev v eno celoto klije v srcu našem že 20 let. Že 1848. 1. sem jo raz- odel na cesarskem dvoru na Dunaji svitlemu nadvojvodu Jovanu in ponovil jo v prvem deželnem zboru našem, zato so me takrat časnikarji pikali moža „mit dem blutenden Herzen." (Veselost.) Ista vroca želja me navdaja še danes in me bode navdajala tako dolgo, dokler ne bode spolnjena. To zedinjenje Slovencev, gospoda moja, je naša panslavistična ideja, to je naš avstrijski panslavizem, ki objema pokrajine tistega naroda, ki je nekdaj zedinjen bil. Slovenci Kranjci in Primorci so že nekdaj zborovali skupaj, — o letih 1780. Imeli smo Stajarci, Kranjci in Korošci gubernijo za „Innerosterreich" v Gradcu skupaj ; do leta 1850. smo imeli v Celovcu skupno nadsodnijo. To tedaj, kar že-lijo Slovenci dandanes, ni nič po vsem novega, in nobeden nam ne more zavoljo tega očitati in podtikati kakih politično nevarnih namenov. Nam je cilj in konec, da se zberemo v eno skupino, le ta, da si z a var u-jemo narodnost svojo. Al to ne bilo bi samo naši narodnosti koristno, na srećo bilo bi tudi Avstriji sami. Od severa bučijo valovi germanski in od juga valovi italijanski; ce ne bode slovenski narod tu vmes trdna skala, na kteri se razbijejo ti valovi, Avstrija pogine. Po vsem tem tedaj je želja zedinjene Slovenije na vsako stran opravičena in ponavljala se bode ta želja tako dolgo, dokler ne bode vec klic vpijočega v puščavi. Gledé na govor cesarskega gospoda namestnika tudi jaz z veseljem konštatiram, da je odločno izrekel, da vlada stoji na našem stališču, da je njena resna volja narodom varovati pravice; hvalo za to sta mu izrekla dva moja gospoda predgovornika, in ponavljam jo tudi jaz; vendar obžalujem, da ga v tem trenutku ni tukaj, da bi mu povedal, kar imam na srcu. On je rekel, „die Beamten werden dieses Gesetz mit dem-selben Eifer handhaben, ob es in Form eines Landes-gesetzes erlassen, oder ob es ihnen im administrativen YVege zur Pflicht gemacht wird." Gospod cesarski namestnik nekako predobro sodi, kar se godi v cesar-skih pisarnicah naših; on misli, da uradniki že vsi delajo po danih ukazih; al jaz mu morem zagotoviti, da poznam zunaj Ljubljane in v Ljubljani politiških in sodniških gosposk, od kterih ne en slovensk odlok na deželo ne gré. Saj tudi ni davno, kar smo v časnikih brali, da je rodoljuben župan na Notranjskem javno zahteval od gosposke Planinske, naj vendar dopisuje slovenski! Naj vlada pošlje komisijo po pisarnicah naših, da pozvedá po registraturah slovenske spise, — in pokazalo se bode, da so le — bele vrane. Gospodu Kromerju je že gospod Svetec tako obširno odgovoril, da meni ne ostane nič druzega, kakor to, da se za gospoda dr. Fuxa bojim, da bode kmalu imel prepolno bolnišnico: kajti slišali smo danes od gospoda Kromerja od „von tràumerischen Utopien an-gesteckten", „mit dem siïssen Klange der Mutter-sprache undderenBedriickungangesteckten", „durch Sirenengesang angesteckten" oder „durch čitalnica angesteckten." (Smeh.) — Gospod Kromer je tudi rekel, da utegne po slovenskem uradovanji več stroškov in potem ljudem več davka priti. To isto je tudi neki kantonsk predstojnik rekel, slišal sem to iz zanesljivih ust; to pa se pravi le ljudstvo naše be-gati! Za slovensko uradovanje ni treba nič več ali posebnih uradnikov ; naj so le ti sposobni. Tù ne gre za veče davke, ampak za več vednosti slovenskega jezika pri uradnikih — kdor gane zná, naj se ga uči, ali pa naj ne jé slovenskega kruha! Gospod Kromer je, kakor pravi, 24 let služil na Kranjskem in Štajarskem, al naj mi pové, ali je ves ta čas že ktero vrstico v slovenskem jeziku pisal ? — In ker je danes celo moj sin s svojimi otroci přišel v debato , moram gospodu Kromerju naravnost reči, da moj sin in njegovi otroci bili bi nesrečni, ako bi imeli takega očeta, kakor je gospod Kromer, kar se tiče ljubezni do národně ravnopravnosti. (Smeh.) Gospodu Dežmanu bodem samo eno povedal (veselost), zato, ker je gospod Svetec mu že več povedal. Gosp. Dežman je govoril o neki deklici „ein Mâd-chen vom Lande"; jaz bi to deklico gospodu Dežmanu želei, da bi jo za ženko vzel in da bi ta deklica bila vrla Slovenka pa bi gospoda Dežmana navdehnila s tako živim domoljubljem, da bi nam še drugo pesem zapel od „prokletih grabelj." (Velika veselost.) Gospod Zavinšek se je posebno za „hauzirarje" po-tegaval, da bi na ljubo hauzirarjem padel §. 19. (Veselost.) Lepo prosim slavno vlado, naj si spomni, da celó havzirarje kliče naspotna stranka na pomoč, da bi odbila § 19! Gospoda Kalteneggerja spoštujem za zmernega možá, za moža logike; al Nemec je skozi in skozi, kadar pa Nemec sodi o S loven ci h, prestopa logika rada v sofistiko. To je očitno pokazal, govoreč o tem, da bi narodna naša pravica se spreobrnila v „Unrecht," vstopil se je po vse na stališče konstitucijonalnega društva, ktero toliko zasluži to ime ustavnega društva, kakor „lucus a non lucendo." Konečná moja beseda je ta, da tudi jaz želim, kakor je gospod Svetec rekel, da bi se vsi sprijaznili v 435 spoznanji, da se dá vsacemu narodu, kar mu gre, ïn le še to rečem, ako bi jaz za cesarstvo Avstrijsko snoval temeljne postave „Grundrechte," napisal bi jim za prvi paragraf to-le: „Oesterreieh ist nationslos; keine Nation ist die herrschende in Oesterreieh!" noben narod ne sme gospod biti v Avstriji). Dolga in živa pohvala.) Mnogovrstne novice. V solinah v Ve lički še niso našli pomoči proti povodnji podzemeljski, ktera je že pred božičem raz- topila soli za več kot 800.000 gold, vrednosti. Al vse to bi se dalo še pozabiti, da bi se le popolni pogubi otéle soline, sicer država naša zgubi posestvo nad 200 milij oni gold, vredno. Dve reči ste, zavoljo kterih so te soline velike vrednosti: ena je ta, da so v teh solinah neizmerni zakladi kamne soli tako čiste, da se le kar zmelje in je ni treba čistiti kakor se mora čistiti sol iz druzih solin ; druga prednost pa je ta, da vsa poljska dežela in velik del zahodnje Rusije noter do Moskove po lahki poti iz Veličke dobiva sol. * Vec let zaporedoma je mnogo romarjev o veliki noci potovalo v Jeruzalem. Nemirni Časi v Turčiji so vzrok, da se letos opustí to potovanje. Sedanji predstojnik romarske hiše g. Franc Hrovat (bivši fajmošter St. Jakobski v Ljubljani) ostane v Jeruzalemu. * Gospodarska akademija v ogerskem Starem gradu (Ungar. Altenburg), ktera je dozdaj ces. kralj, akademija bila, je 15. dne t. m. postala ogerska. Učni jezik ostane (kakošna milost!) vendar Še nemški. * Nova šolska postava pravi v §. 27., da vsaka nova šola se mora tako zidati, da vsak otrok ima prostora za 8 do 12 štirjaških stopinj. * Davek od kuhe žganja je lanskega leta v vsem cesarstvu znesel 2 milijona in 261.859 gold, * Ogersko je z davki zaostalo za 40 miiijonov goldinarjev. Uradni dunajski časnik ,,Wien. Abendpost" zagovarja ta zaostanek s tem, da pravi, da se ta zaostali davek vleče že od 1850. do 1867. leta. — Tedaj vendar-le zaostanek — in nič druzega! Pa kaj mara „ogerska država"? — če bi jej domá zmanjkalo denarja, pa pride po-nj k „avstrijski državi." dopisi. % lz Koroskega. / (Premisljevanje v Božicu.) Čudne reči se godé skozi povsod. Vojska žuga svet zgrabiti, slabo pa še stoji v srcu domovine. „Izobraženost je moč"; pustite nam tedaj prosto pot, ne ovirajte našega naroda, dajte mu svete pravice, ktere uživajo tudi drugi narodi, da 19. §. ne ostane mrtva črka. Tam na Ogerskem se razširja „Magjar-orszag" in se raduje nad obi-lostjo, ki jo je dosegel, ker dobil je vse in še to, kar se pred leti še nikomur sanjalo ni, — Slavjan pa še zmiraj milo zdihuje, in se le raduje nad svojimi vod-niki, kteri so mu dosihmal um bistrili in na blagor narodu delali. Pa upanje še živí v nas, upanje do pra-vičnega cesarja, upanje do voditelj ev naših, da ne ope-šajo trkati na duri, da se narodu slovenskemu odpró pravice njegove! — Čitali smo v časnikih, da na Ogerskem roparjev mrgoli a da je predrznost njihova taka, da celó železnice nimajo miru. Pri nas ni sicer razuz-danost tolika, — al tudi pri nas se ne manjka ljudi, ki tujega blaga ne pusté pri miru. Kmalu tu kmalu tam se sliši o ropu in kraji. Gospodje tatovi si pa tudi že vse popred pripravijo , da potem lože kaj odnesejo. Tako so v eni vasi v malo dneh vsi psi poginiliy in potem, ko ni bilo čuvajev, se je veliko pokradlo. Tù pa tam se ljudjé zopet s pismi brez imena strašijo s požarom itd. Ce ne bo kmalu bolje, bomo še skoro morali s tatovi prav lepo ravnati, da nam vzamejo, kar jim je drago, da nam le po življenji ne strežejo ! Iz Idrije. (Vabilo.) Da se izvoli nov odbor in reši več društvenih zadev, bode v tukajšnji čitalnici občni zbor 3. dne januarja zvečer. Vljudno vabi vse častite družbenike v zbor odbor. Iz Planine 24. grudna. — Ko se je zadnjikrat čitalo iz našega trga v „Novicah" o čitalnici in neugodnih njenih razmerah, zbralo se je kakor navadno (vendar ne smem reci, zarad dopisa) v neki gostilnici precej gospodov in pričel se je živahen razgovor. Poslušal sem mirno sedé, ter sklepal iz vsega, da se bo na raz-valinah nekdanje osnovala nova čitalnica; kajti sešteli so že ude — se vé da „in spe", napovedali zbor, in vse je enoglasno pritrdilo nasvetu, da se naročé časniki in poišče stanovališce. Viktoria! sem si mislil, vendar bo nekaj. Al, ne vriskaj prezgodaj — veli stara prislovica. Kakor je bilo, tako je tudi zdaj. Vse je po-tihnulo, dasiravno se je o začetku znani rodoljub jako trudil, vsaj malo društvo napraviti ; brž ko ne še ni vedel, da veje tukaj kos one burje, ktera hitro plašč zasuče. Slo je tedaj vse „ad acta", kakor pri nas mar-siktera reč. Vendar še zmiraj ne obupamo, da ne bi — vsem oviram vkljub — iz rajnke čitalnice kakor Fenis iz pepela oživila se pomlajena nova. Duh narodni se ne dá v „pano" djati, in kdor to hoče, delà v roke le onemu „liberalizmu", kteremu cilj in konec je vse nivelirati. Prostoslav. Iz Gorenskega 26. dec. — „Tagblatt" je v štev. 107. pa le zopet laž po svetu nesel, kjer trdi, da slovensko ime „Fužine" za „Weissenfels" je novo, še le zdaj od knezoškofijskega konzistorija skovano, našemu ljudstvu čisto neznano imé. „Tagblatt" je to ali sam s trte izvil, ali pa se je komú na limanice vsedel, češ, naj nese z drugimi lažmí tudi še to po svetu. — Treba mu je tedaj zopet poduka. Na ga tedaj ! Slovensko ime „Fužine" za nemški trg „Weissenfels" je zgodovinsko in ljudstvu v dolini sploh znano ime ; vsak otrok, ki je pri pameti, ga tù vé in njegov pomen pozná, da izvira od tukajšnih fužin (Hammerwerke), v kterih se že od starodavnih časov izdeluje železo in jeklo. Ce na Gorenskem v dolini koga poprašaš za pot v „Fužine", nihče ti je ne odkáže čez Koren proti Beljaku, ampak vsakdo proti Ratečam v nemški trg „Weissenfels". Tega se je Tagblatovi prokurátor gosp. Dežman, če je kedaj v natoroznanskih zadevah ondi popotoval, sam lahko prepričal, saj je naravno, da so Nemci besedo „Fužine" za „Hammerwerk" za pripravno spoznali. Saj je tudi slovenska vas v Bohinju „Stara fužina" v nemški „Althammer" prestavljena. In tudi ta ima od starih baron Zoisovih fužin ime, o kterih se železo izdeluje. Tudi „Kalt en bru na" menda noben preprost človek ne pozná, „Fužine" pa vsak. Naj bi se naša do ma ča imena pustila, kakor jih je Bog ustvaril, kajti „vox populi, vox Dei", in ne imeli bi tistih pokvék, ki so lepemu slovenskemu jeziku na sramoto ; ostalo bi v vseh jezikih „Selo" in Nemec bi se gotovo čelusti ne izpahnil namesti da nam je lepo to besedo pokvaril v „Zellach", „Visoko" v „Waisach", „Javorje" v „Afriach", „Luze" v „Lausach" itd. Naša lepa Sava mora biti „Sau" in naš velikan Triglav celó „Terglu." Mar mora vsako slovensko lastno ime po prestavi nemško klofuto dobiti, da postane pokveka? — Po pravici je pel že pred leti naš Koseski: „Dajte sosedu nazaj, kar je najetega v njem!" Zato imajo prav pisatelji, ki tudi v nemškem ali latinském jeziku rabijo 436 lastna imena tako, kakor jih rabi narod, čegar lastnina so. ? ' v Á m % _ Iz St. Jurja 22. dec. (Izvrstno ,,konstitucioneli( !) 25. novembra mi pošlje borovniški g. župnik 20 gold. 20 kr. po pošti. To pismo je romalo noter do Beljaka. Dobil sem ga 28. novembra s to-le opazko: „Comis-sionell eroffnet. Betrag von 20 fl. 20 kr. richtig, wieder âmtlich verwahrt. K. k. Fahrpostamt Villach27/n 1868". Podpisana sta lastnoročno pošten uradnik in pa kondukter ; njunih imen ne morem na tanko brati. — Borovniški g. župnik to izvedši prijazno popraša dotični poštni urad, kako da se je to zgodilo, in Georg Widter, c. kr. poštni oskrbnik v Beljaci, mu z „Eingesendet" v časniku „Suddeutsche Post" odgovori, v kterem se prav po žabje napenja ter med drugim pravi: „Ich verbitte mir aber die Ehre meines Amtes und der konstitutionellen Regie-rung so leichtfertig zu verdáchtigen, wie Sie in Ihrer Zuschrift von 5. d. gethan. Sie drohen mit der Verôf-fentlichung" itd. Ljubljanski „Tagblatt", kteremu gradiva manjka in tedaj v vsako reč svoj nos vtakne si iskaje tvarine, tudi ta klasični „Eingesendet" v svojem 102. listu priobčuje. Ker je že prebrskal to mravljišče, lepo ga prosimo, naj bi mi z g. Widter-jem vred povedal: zakaj je omenjeno pismo z enim pečatom od znotraj zapečateno, od borovniškega poštnega uradnika sprejeto in še s poštnim pečatom zavarovano, v^Beljak romalo, ker se napis prav razločno bere „v Sentjur poleg Kranj a" inje (zavoljo „gleichberechtigung-e" !) še nemški pripisano „St. Georgenbei Krainburg?" in ker menda pečati med potom niso poškodovani bili — saj to ni bilo poznati — zakaj se je to pismo „kom-missionell" odprlo? Mi nikogar nismo sumljali, in bi tudi besedice ne bili o tem omenili, ko bi „Tagblatt" ne bil svojega dolzega nosů vmes vtaknil. Zato Drago- tine, ki povsod radi vohate, razjasnite nam, kar nam ni jasno, da saj od prepisa onega „Eingesendet" v Vaš list kaj koristi imamo. Simon Robič. Iz Postojne 28. nov. — Da naša čitalnica ne umira, kakor je „Tagblatt" debelo lagal, temu je zopet živ dokaz bila veselica 27. dne t. m. z godbo, Vilhar-jevo igro „Župan", in s tombolo. Vsi igralci so svoje naloge prav dobro izvršili, posebno pa „nevestica An-čika"; v tej roli seje gospica Stegu-tova posebno odlikovala, akoravno je prvikrat na javni oder stopila. Po igri je bila tombola, in ko so nas še pevci s pes-mijo „Naglo bratje" razveselili, smo se zadovoljni domů vrnili s srčno željo, da nam odbor kmalu sopet napravi enako veselico, kar zdaj tem lože stori, ker imamo lično igrališče, za ktero sta se posebno trudila blaga gospica Fabijanova in prijazni gosp. Herman. Očitno jima izrekujemo za to pripomoć srčno zahvalo! Skoda le, da bomo domoljubnega gospoda kmalu zgubili. Iz Kranja. (Vabilo k dobrodelni „besedi" v citai-nici v nedeljo 3. janunrja 1869.) Načrt: 1. „Tuga", samospev za glasovir od Lisinskoga. 2. „Na razhodu" zbor od Riharja. 3. „Troisième fantasie par J. N. Lemoch za glasovir. 4. „Domovina", zbor od Nedveda. 5. „Servus Petelinček", šaloigra v 1 delu, poslovenil M. Vilhar. 6. Tombola. Dohodki te veselice so namenjeni za blagó, iz kterega delajo milosrčne gospé in gospodičine zimsko obleko za revno našo šolsko mladino , ktera se bo potem na sv. treh kraljev dan ob V212. dopoldne v čitalničini dvorani slovesno obdarovala. V ta namen je stavljena vstopnina za vsako osebo na 30 kr., pa hvaležno se sprejme tudi vsak veči dar. Castitim čitalničinim društvenikom se tudi naznanja, da bode ravno tišti dan ob 4. popoldne v čitalnici občni zbor, kterega dnevni red je sledeči: 1. Sporočilo taj- nikovo. 2. Sporočilo blagajnikovo. 3. Volitev pregledo- valcev računov. 4. Predlogi posamesnih udov. 5. Volitev predsednika, blagajnika in odbornikov. Odbor. Iz Ljubljane. V nedeljo dopoldne je odbor družbe kmetijske imel sejo, v kteri so bila pravila določena, po kterih naj se premije v denarjih delé za govejo živino, s kterimi se bode prihodnji mesec maj začelo ; določena so bila tudi pravila, po kterih naj se biki za pleme prepuščajo gospodarjem. Da veljavo zadobé te pravila, jih je odbor poslal c. k. ministerstvu v potrjenje. — V poduk našim kmetom je odbor sklenil, da se popis, če bo mogoče po podobah razjašnjen, v veliko iztisih natisniti dá in med ljudstvo raz-deli, da poznajo posebno dobra goveda iz Murzthal-a, Mariahofen-a, Mollthal-a in Pinzgau-a, ktera bojo pri delitvi premij prednost dobivala mimo drugih. — (Nova svetovalca c. kr. deželne sodnije ljubljanske) sta imenovana gosp. Schmidt, bivši okrajni svetovalec v Celji, in gosp. Jevnikar, bivši c. kr. okrajni sodnik v Postojni. — Trgovska in obrtnijska zbornica je v sejah 17. in 28. t. m. mnogo važnih reči řešila, o kterih poro čujemo prihodnjič. — (0 novi mestni godbi.) V nedeljo 27. decembra ob 11. uri dopoldne se je zbralo v redutni dvorani 40 gospodov, med kterimi tudi gosp. c. kr. deželni predsednik pl. Konrád Eibesfeld in gosp. deželni glavar pl. dr. Wurzbach v posvèt, kako bi se nova ljubljanska godba uredila in za trdno ohranila. Pokazala je že sedaj pri koncerti v reduti, pri produkcijah v gostilnicah svojo izurjenost tako, da jej moremo prerokovati srečno prihodnost. Zahvaliti se moramo pa posebno gosp. Peter Kozler-ju, dosedanjemu, načelniku in pa tajniku g. Ed. Pour-ju za njuni trud in delavnost o tej mestu našemu potrebni stvari. Predsedoval je tej skupščini gosp. Peter Kozler; v govoru svojem je izrekel željo in upanje, da bodejo vsi prijatelji muzike podpirali novo napravo; da se pa še vspešnejše na to delà, nasvetoval je iz voliti 15 odbornikov , ki bi načrtili pravila, prevzeli vodstvo godbe in sklicali o pravem času zbor vseh podpirateljev. Predlog bil je sprejet in izvoljeni so bili gospodje: Baumgarten Janez mlajši, dr. K» Bleiweis, Burger, Frolih, Forster, Peter Gili, Hartman, dr. pl. Kaltenegger, Petričič, Peter Kozler, Pour, Ravnikar Franjo, dr. vitez Stokel, Aleks. Dreo in Vojteh Valenta. — Gospod Pour je poročal v denarstvenem stanju godbe in kažal, da je le še malo podpore treba? da se godba trdno ustanovi za mnogaja leta. Upamo, da vsi prebivalci glavnega mesta pod pazduho sežejo tej lepi napravi in da djansko podpornike zagledamo tudi na oni strani, ktera je dosihmal še malo novcev donesla. — „Danica" naznanja, da pravil za katoliško družbo kranjsko c. k. deželna vlada ni potrdila; v oddelku d. pod št. 2. (ki odločuje skrb društva, da se odvračuj ej o katoliški veri protivni časniki in knjige) je bil spotikljej. Da se čas ne trati, se zacasni odbor ni hotel do ministerstva obrniti, temuč je vso vrstico izpustil in pravila zopet předložil v potrjenje, nad kterim zdaj ni več dvomiti. — Ker „Tagbl." silno roji zoper to društvo , pravi „Danica", da blezo čuti, da bode tù kaj dobrega. — (Dramatično društvo) je na korist svoji blagajnici na sv. Stefana večer v dvorani čitalnični dalo 3 glediščine igre. Prepolna dvorana bila je znamenje pri-ljubljenosti tega društva, kteremu se je ob tej priliki izmed občinstva poklonil lep cvetlicin venec. Vse tri šaloigre so bile pohvalno sprejete in to po pravici, ker gospodje in gospodičine so svoje naloge hvalevredno vršili. V igri „gospod regisseur" je gosp. J. Noli 437 îmel dosti težko nalogo, da zadrege „regisseurjeve a niso lz Dalmacije. Ciga v a bo Dalmacija? to je prvo bile dolgočasne; v igri „Ženin od gladi" smo v mla- veliko vprašanje, po kterem se utegne dunajsko in demu gosp. Horak-u videli novo in prav izvrstno ko- ogersko ministerstvo razpreti. Ogri trdijo , da je del du- mično moč; hvalevredno ste zvršile naloge gospodični „trojedne kraljevine", da po takem je ogerska M. Horáková in Jakova, pa tudi vsi drugi so storili, kar najsko ministerstvo pa bode se na to opiralo da SO lllUgll , OV KV UlMiV UVjMUUU \J , ^VIUU AJ. V VJ i - kJUllLLlCl 11. ? etno s ti, dobro končali. Opereta „Advokata" je spet zbornico. <9 _ « « % ft.^ V .AAA A« A A mogli J V^V** ^^ ^O lltijDlVU UJI 11 IO Lvšl OtV kj Ijot hjkjkjlkš UC* hvj UjJUaiW y ua J ^ da so to malo nejasno igro, polno never- Schmerling Dalmacijo posadil v cislajtansko državno poslušalcem prav dobro došla: trije izvrstni glasovi in « • • 1 I • 1 • j • V , 1 • • 1 ti V Hrvaš ko. Prihodnji mesec bo inštalacija novega ročno igranje pridobili so opereti, ce tudi je bila ze bana hrvaškega barona Raucha; časniki pravijo, da Nj. večkrat slišana, živo pohvalo. (Letni zbor čitalnice ljubljanske) se je v sabo to začel s tem, da je predsednik dr. Jan. Bleiweis zbor začel z ogovorom, v kterem se je ozrl na pretek- Veličanstvi cesar in cesarica prideta takrat v Zagreb — Namesti „Dragoljuba" izhaja prihodnje leto z Ma tiČno podporo beletrističin list „Vienac." lih njega leta, ter se vimenu odborovém zahvalil zazdatno ogerski Ogersko. Ker bodo po preteku 3 let prihodnje let čitalničnih in še posebno na delovanje letoš- jeto nove volitve deželnih poslancev za deželni zbor se že razlicne stranke pripravijajo na boj vo-podporo pevskemu zboru in dramatičnemu društvu, pa litni. Ďeakova stranka je imela zdaj večino v de-tudi trgovcu g. Bernardu Jentel-nu za marljivo opravo želnem zboru in Magjari so dosegli, kar se še samim sanjalo ni pred 3 leti; vendar še niso vsi zadovoljni s družbenega blagajništva. Spomnil se je tudi milodarne božićnice, s ktero se je čitalnica prikupila srca vseh meščanov, kteri imajo ču tje za ubogo šolsko mladino. Potem je tajnik g. Žagar na drobno poročal o delo- Magjarov, je s tem," da trdi tem; Ogersko hočejo imeti kot „államo" (državo) na tanki nitki osebne unije vezane z Avstrijo. Deak ? glava da „na Ogerskem je le i UliCUi I ^ KMjui«. ^ ^ ^ v ** aa v v JJXagl <*i U V , JO O LO ILI , WOt vi UI , «.C* „LÍC* IO vanji čitalničnem preteklo leto, in kazal, daje storila en političen narod in to magjarski", vse druge nalep korak naprej : udom svojim je stregla z obilnimi rode ogerske zoper sebe na upor pozval tako, kakor časniki; „besed" je napravila 16 (sporočilo našteva zna- je ranjki cesar Jožef II. si Magjare hude protivnike menitejše med njimi posebno in imenuje najizvrstnejše nekdaj s tem vstvaril, da je rekel: ,,v mojem cesarstvu moči, ki so pomagale); sklenil je gosp. poročevalec z veliko pohvalo sprejeto sporočilo z besedami: „In tako Je složni napredujmo tudi prihodnje leto! Zbor en političen narod in to nemški." Francosko. Cesar Napoleon si je izvoli! nekoliko je po- novih ministrov. Kakor je obledéla glorija Napoleonova, tem željo izrekel, da se imeniku prihodnjega leta tako tudi ministri njegovi nimajo toliko premembe, ka dodá to sporočilo, vrh tega pa tudi programi posamnih kor nekdaj; sploh morajo plesati kakor jim on gode. Gosp. Bernard Jentel Lavalette, minister vnanjih oprav, je iskren prijatel besed" letošnjega leta. je objavil potem račun preteklega leta, proračun prihodnjega in natančni inventar čitalničin čegar Prusiji in Italiji. vrednost je cenjena na 1313 gold. 65 kr. Proračun z izvzetimi časniki, ki jih čitalnica brez plačila do- in odbija vsako konferencijo (posvèt z drugimi vladami), Turčija. Turško-grške homatije se ne bojo z lepo razvozljale. Sultanova vlada glavo zeló po konci nosi biva 44 kr. kaže, da se bo za časnike potřebovalo 305 gld. ki so ne opira na zadnjo besedo (ultimatum) , ktero Je za besede" 267 gld. itd. — Zbor je zahvalno izrekla proti grški vladi; da bi Kreto dala iz svojih sprejel trojno delo g. Jentei-na, ín ker nihče ni nobe- rok, ni misliti, kakor tudi tega ne, da bi le stopiňjo nega predloga stavil, so bili gospodje Brus, Kušar svoje zemlje odstopila. To isto pravilo — to je celoto in Gutman soglasno izvoljeni za preglednike računa Turčije — trdi tudi lord Clarendon, novi angleški mi-1868. leta. — Podpredsednik g. dr. Costa je naznanil nister. „Zukunft" pa naznanja osodepolno novico zboru veselo novico, da je zopet bilo 10 akcij van i h društvu in da po takem odpade srečkanje. aro- turška vlada trdi, da ima gotove dokaze v rokah } } da da ste Rusija in Prusija v zvezi z Rumunijo in Srbijo zo-Ker ni bilo od nobene strani nobenega posebnega pred- per Turčijo. Za tega voljo je brž spet 10.000 novih loga, JO v \j i x v vy T v W puoiv jJUOlčtlč* O V UJ GULI U. V UJ O IVU Y U UJ U V/LUtJlU jJUfcii , HI U Čt je bil per acclamationem voljen spet za predsednika, si ne upa zdaj z vojsko naprej se pomekniti, ker bi in ravno tako trgovec g. Karl Cvajar za blagajnika; mu Tesalija za petami gorela. Po vsem tem novo leto je volitev končala sejo. Dr. Jan. Bleiweis pušk poslala svojemu vojskovodju Omeru paši ki pa za odbornike pa enoglasno ali z veliko večino glasov ne bode přineslo oljike miru. gospodje: deželni odbornik dr. Costa, trgovec Jož. 1 • V • hisni De be vec, trgovec Iv. Vilhar, dr. Zupanec posestnik Grazelli, deželni blagajnik Ravnikar, kontrolor deželne blagajnice Zagar, dr. Po klu kar, dr. Drag. Bleiweis, podpredsednik kupčijske zbornice Horak, trgovec Jam šek, prof. dr. Vončina, mestni učitelj Andr. Praprotnik, trgovec Anton Jentl in pravnik Gutman. Listnica vredništva. Gosp. „Domoljubu" iz Ipavskega: Ker gospod K. trdi, da je Vas dopis po krivi poti přišel v „Novice", prosimo, da mu sami v prihodnjih „Novicah" odgovor daste. V Novicar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Postava od 23. dne t. m. oklicuj 3 fl. 20 f da Žitna cena v Ljubljani 26. decembra 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 60 3 fl. 60. ajde 2 fl. 40. banaske 5 fl. 20. tursice 3 fl. 20. sorsice rži jeČmena 2 fl. 50 prosa 2 fl. 40. ovsa 1 fl. 80 Krompir 1 fl. 20 se imajo davki od novega leta do konca sušca pobe rati po sedanj men svoje 2 dr. Banh Ministra dr. Giskra in dr. Berger sta za asluge přejela red železne krone prve vrste; pa si z državnim poslanstvom zaslužil Kursi na Dunaji 29. decembra. 5% metaliki 58 fl. 75 kr. Narodno posojilo 64 fl. 10 kr. Ažijo srebra 117 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 68 kr. visoko službo v ministerstvu Ces. kralj, najviše sodnije dunajské svetovalec Schwab dil goljufij m v drug na aj višem mest s o- na e bil unidan zarad hudodelst leta v težko ječo obsojen. Loterijne srećke: V Trstu 23. dec. 1868: 39. 60. 47. 7. 37 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 9. januarja 1869. 438 JWa / net Kadar staro leto slovo jemlje od novega, izprašuje se vsak, kaj mu je dalo, kaj mu na dolgu ostalo? želi dolžnost tako se bode spolnilo cesarjevo zagotovilo: „Enak ? si, da bi novo leto mu přineslo y Dandanes pa je kar mu je odreklo staro. k „Novice" želé, P da a se položaj svetá tak, da omikan čio- pot y po kteri se usta novi vek ne stavi tacega vprašanja samo gledé na privatno dostoj ton o m ij a posamnih dežel avstrijskih krepčá y svoje življenje, temuč da interpeluje tudi državo, kteri žrtuje blagó in življenje. ktera jih život, a ne razrušuje v potrebnih Samoupravnim srenjam in de- Kaj SI tedaj yy Novice" želijo od novega leta? rečéh državne celote želnim zborom naj se tedaj izroči mnogofero opravi! 1861. leto je Avstrija po prenehu več let zopet ki so dosihmal v rokah uradnij država, v kteri vladar na cas, ki se gubi y pa so drag > z ozirom , in na denarje, ki jih zahtevajo. Po postala ustavna država, to je vladuje z ljudstvom vred. — 8 let je veliko let. Ozrimo po ti poti pomoglo bi se financijam našim dosti zdatno takem bo treba manj opravilnih rok, uradnikov, in tudi se v pretekla ta leta nazaj , dosegli v dolgem tem času? da vidimo, koliko smo y> list našega časnika 1862. leta zapisa! je želje naše na čelo novemu tečaju. Naj oni sestavek bode zrcalo, ki „sine ira et studio" kaže, kje smo stali takrat, in kje stojimo dandanes. Tako-le se je glasila ova novoletnica: Prišlo je leto 1861. Začelo se je s tem, da nov pa so tudi strijo. To so želj e „Novic" o ce loti naše države To kega Slovenca, ki želi močno Av- „A1 „Novice našo imajo še posebne želj za 1 našla bi v željah u domovino, ktera pa že tudi svoje zdravilo izpolnjenih gori rečenih občnoavstrijskih » Novice' í zdravnik globokeje ogleda stan državni; al elij y da se o novem letu krijejo se globoke rane; državna prašanja porodé se pri tem od- o čemur so v starem letu se trudile in znojile pol vse Žel > velike važnosti y velike teže; politična administracija tedaj y da bi v letošnjem letu tudi pred prag 81 y sodnija, nauk, zakonodavstvo: vse to še ni celo na po- ravne pravice, ki jih imajo drugi narodi cev milejše solnce prisijalo, da bi se jim spolnil želij na- tedaj UUUU1JUJ LV IX , UU11.VUVUI.IUUIV« » UV «V uv lil VW1V J^« * V» » u v |/1UÍ>1VV, J J ^^ O iidlUUi j ZJ 11 I \J bC U aj < četku razvitka. Med samimi udi avstrijske države hudo da se slovenskemu jeziku dodeli pravica v urađnijah je razkolništvo; na vseh stranéh zapadne in iztocne, kakor v šoli, da bo mogel vsak razumeti severne in južne Avstrije pravda med prevladajočimi o njem, kaj se dopisuje in potlačeními narodi. Bog nas obvaruj nesreće in po- našega naroda njemu; in , kaj se piše tako, da se otročiči litičinega ognja ! K temu prištevaj najhujšo rano, iz- virajočo deloma iz vseh ravno omenjenih težavnih za- naroda v svojem jem maternem jeziku kakor mladina bodo ravno tako podučevali v svo kega druzeg dev y stroški državni pri tolikih zunanjih in notranjih škega jezika iz Preganjale nikdar niso „Novice" nem da k starim, ko- tegobah povzdignili so se tako silno, maj strpljivim davkom treba novih dodajati, ako ho- ščina p šol, več kakor je treba U»^"1 JVXJ1UI, Ít-i UVI , » W JV UV/UC», lt tirjalc CU da naj si v srednjih in viših šolah nemščina in sloven so > y čemo, da se cela zgrada državna mora vzdržati kot velika oblast evropejska. Ros jo dovelj ran, da se trici bote; nobena več > nobena manj clovek Ker pa nam tega ni dalo staro leto, želimo to od novega ll. Novice želijo, da komaj upa pregledati jih!" u yy yy Pa kaj tedaj želijo „Novice" od novega leta? Vzájemná sta blagostan ali pa nesreča Avstrije ; govarjamo pošteni naši zoperniki spoznajo pravičnost naših prizadetev, ter da jim zasveti pa glavah, da naš namen ne sega dalje, kot kar očitno za- poštenim Nemcem ne more med nami želeči, da nam zacelijo se rane domače, moramo živo nikdar prepii biti ; ker to y kar oni živo želeti Avstrije. y da nastopi mir med narodi cele velike limo tudi mi za-se, sicer pa oni elij se ze „Zato „Novice" želijo y da vodji državni in tisti da „kolikor jezikov kdo zná, toliko ljudi VUI, liVUIV ACI'OV , CC" kot mi dobro spoznamo. velj a yy možje, ki krmilo državne ladije v svojih rokah imajo, venci edini izklj Tištim rogoviležem pa, ki hočejo, da bi mi Slo bil ta v n i h najdejo najboljo pot za rešitev teh zadev, da bode iz P sedanje puhle lege porodila se država, v kteri bodo pobirali da bi kakor pan krti sedeli in od njih drobtine zadovoljni vsi narodi, ne pa > samo eden, ali kar y ton vdihnj tištim, kterih sistematično ali po zlobni na- ali pa pl in dinj k bi še hujše bilo, samo dva. Naj ne reče se v Avstriji: delstvo je, vsaki dan zvijače in laži trobiti po svetu vsi ste po klica ni, pa eden ali dva sta i z vo- lj ena , aujpan. vv,íjcíh uiuia v, 11 a. rv a> v o ua , ua lovvi uu ovvt bojo tedaj ravno tako zadovoljni Slovani in Rumuni kot je pravo. Naj ampak veljati mora enaka pravica vsem da přišel tištim, naj so tujci ali domači, pa pravimo > le to, da bo sodni dan, ko se bo odkrilo, kaj je laž y kaj Nemci, Magjari in Lahi. Po takem ne bo treba, štenega člověka ne moti si bodo v svesti, da vse njih lajanje po y kakor sedaj ljudjé pravijo , vojske zoper notranje do- sveta nalog še manj pa „Novic", kterih mače nezadovoljnike, ampak ljena Je y v vrsti z drugimi domačimi časniki naša na lego, v kteri vsaka vojska biti mora, da brani vojska bo postav- ktere vse edina misel vodi, braniti pravice si y domovino le tujih napadnikov. Po ti poti olajšali bi se stroški državni, in treba bi ne bilo povikševanja davkov." „Taka politika mora biti glavno geslo tistih mož, kterim Njih Veličanstvo izročuje državno krmilo, ker k eg d a, ktereg stoj v vrsti narodov avstrijskih tudi Bog ustvaril in ki To kako bil yy Novic" prvi dan 1862. leta Je daj o prestopu v 1869. leto? . . In listinah letošnjega tečaja v Avstriji po pol stoji zapisano. Te kažejo, da se svét suče po pošti za celo po pošti za pol 5} leto leta Novice1 gold gold gold z oglasnikom" vred veljajo 20 kr 20 kr, 15 kr, v tiskarnici za celo leto v tiskarnici za pol leta v tiskarnici za četrt leta gold gold, 60 kr 80 kr, 90 kr. po pošti za četrt leta Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 36 kr., za prenaredbo napisa med letom 10 kr. Narocnina se pošilja tiskarnici Blaznikovi v Ljubljano. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani.