i mit
am 1 NOV :m Beilagen
4«. Številka.

List ljudstvu v pouk in zabavo.
Uhaja vsak četrtek m velja a poštnino vred iti v hribom s pošiljanjem na dom :-a celo teto 4 K, pol leta 2 K in za četrt lete 1 K. Naročnina za Nemčijo b K, »a drage izvenavstrilsk* J«ltfe- * Kdor hodi sam po njega, p' « ua ieto ianio 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravnišivo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. - Udj( jKatoliSkegi Hakovrt* društva" dobivajo Uit br« ¡»osebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška ceste štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. - Upravniitvo Koroška cesta ite* S tpre'e«m
naročnino, inserate in reklamacije.
Z» Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, ! kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku .Mala aaznasfla*
stan* br-«.'d-.a S vin. Partf in zahvale v;.vka petitvrsta 24 vin.. Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Naš cesar bolan.
Iz Dunaja je došla vest, da je naš sivolasi v-ladar, cesar Franc Jožef, že nekaj dni bolan na malem nahodu. Kakor naglašajo poročila, ki prihajajo iz cesarske prestolnice, bolezen ni nevarna in so lahki kataralični znaki že začeli tako povoljno pojemati, da se sme po prepričanju zdravnikov smatrati, da je visoki bolnik izven nevarnosti. V nedeljo, dne 12. novembra, predpoldan so poklicali ce sarjevega domačega zdravnika dr, Kercla v Sen-brun, kjer se je tudi nastanil.
Da neposredne nevarnosti ni, spričuje dejstvo, da je cesar v nedeljo, dne 12. novembra in v ponedeljek, dne 13. novembra, sprejel več visokih oseb v avdijencl, V nedeljo, dne 12. novembra, je bil cesar, kakor navadno, ob 7. uri zjutraj v domači kapeli pri sv. maši. Prestolonaslednik Kari Franc Jožef, ki je bil te dni imenovan za generalnega polkovnika, je bil v nedelo in pondeljek vsakikrat delj časa pri cesarju/ Tudi nadvojvodinja Cita, nadvojvodinja Valerija, ministrski predsednik Korber in drugi so biii pri visokem bolniku.
Novejša poročila, ki so došla danes, dne 14 novembra., ko to pišemo, izjavljajo, da kataralični znaki še niso popolnoma izgini 1 i. Vendar bolezen cesarja ne zadržuje, da ne bi opravljal svojih navadnih vjtaidarskih oprajvil.
Dasiravno bolezen ni resnonevarna, vendar je pri visoki starosti cesarjevi — sedaj je t 87. let» treba opreznosti, zlasti v sedanjem jesenskem meglenem času. Slovenci bomo v gorečih molitvah prosili Boga, da nam ohrani cesarja Franca Jožefa čilega in zdravega.
liako živi naš cesar.
Madžarski list „Az Est" priobčuje poročilo, kako živi naš cesar v vojni. Po 4. uri zjutraj se poda cesarjev komorni sluga v cesarjevo spalnico, da pomaga cesarju, ko vstane in se oblači. Kakor hitro cesar vstane, pride drugi sluga, ki pripravi škropilno kopel in cesarja osuši. Trikrat na teden se oglasi dvorni brivec — sedaj kot črnovojnik v vojaški .službi; prihaja v uniformi, a na Tivoru si obleče tako salonsko suknjo. A že večkrat se je zgodilo, .'■ moral cesar čakati, ker je bil brivec na straži, Cesar je bil namreč odredU, da brivec zaradi njega i sme niti enkrat opustiti vojaških dolžnosti. Za prv: zajutrek ima cesar čaj ali čokolado, v prav redkih slučajih belo kavo, potem mrzlo meso, surovo maslo in pecivo. Ob 7. uri pride k vladarju prvi krilni po bočnik. Že preje popraša telesni zdravnik dr. Kerel po cesarjevem zdravju. Vladar navadno odgovori n kratko: „Hvala, počutim se dobro!" Ob pol 12. u je drugi zajutrek ia zvečar ob ol šestih obed. Drugi zajutrek je zelo skromen; goveja juha, kuhano goveje meso s praženim krompirjem in kuhanimi moč-natimi jedmi. Obed je nekoliko obilnejši: Juha, pečena kokoš ali kaka druga perutnina, pečenka in n zadnje šampanjski sladoled; pečenka je vedno obložena s špargli ali, artičokami. Prvi zajutrek traja 10, drugi 12 minut, kosilo pa četrt ure. Vladar je pogo sto zelo dobro razpoložen; v avdijencah sprejem došlece stoje ter jim ponudi prostor, ki je bil s; : sedel.
Slovenska politika v bodočnosti.
Galiciji je obljubljena samouprava. Toda uve-
'T*W'.I«
USTEK*
j- Francu Vraz v spomin*
(Piše njegov star prijatelj.)
Pad«! j« steber. — Zazeblo me je v srce, ko sem zvedel, da Franca Vraza ni več med živimi. Sel i sem ga kropit, molil sem za zveličanje njegove duše, spremljal ga — prijatelja — na zadnji poti in vendar se mi zdi, da so bile sanje in domači pravijo tako: zdi se nam, da so se oče kam odpeljali in da se vrnejo, kakor so se neštetokrat odpeljali, neštetokrat vračali. Toda, blagi mož, Ti spavaš ne\zdramno s-panje in se boš zbudil še le z nami vsemi k sodbi, Tvoja blaga duša pa uživa mir, ki ga tukaj na zemlji nisi imel, ker si ga nisi privoščil, na Tebe nam ostaja samo še spomin in ta spomin nam je drag!
O, kolikokrat si nam pripovedoval o svoji mla^ dosti, kako si hrepenel kot deček, da se izšolaš, da postaneš — duhovnik, kako si s svetim spoštovanjem govoril o svojih tovariših izza dijaških let: o rajnem milosti vem gospodu stolnem dekanu dr. Ivanu Kri-žanič in o rajnemu gospodu prof, dr. Francu Feuš: tudi Ti bil bi lahko prišel do enake časti, saj si bil kot dijak vedno med prvimi, kar pričajo še sedaj Tvoja spričevala, Tvoji zvezki, Tvoja darila za pridnost: toda po volii božji si moral odložiti knjige in jo zamenjati s plugom in motiko, ker nobena Tvojih sester, dasi rnzun ene vse starejše od Tebe, si ni u-pala rešiti Stanko Vrazovega in svojega doma dol-
sti se mora zakonitim potom, to se pravi, potom državnega zbora. Ker pa je treba za spremembo osnovnih zakonov dvotretjinske večine, za to še samouprava Galicije dolgo ni dovršena stvar.
Slovenci ne moremo načeloma biti proti samoupravi Galicije, ker hočemo Slovenci in Hrvati imeti v okviru Avstrije pod vlado Habsburžanov tudi svojo samoupravno ozemlje. Za to lx>do naši poslanci, ko se bo gališka samouprava zakonitim potom reševala v državnem zboru, morali glasovati za samoupravo Galicije. Predno pa bodo glasovali za gali-ško samoupravo, bodo morali izposlovati, da se vsa Avstrija preuredi tako, da bo na znotraj miren razvoj posameznih narodov zasiguran in da na zunaj Avstrija ostane neodvisna ter pravice naše habsburške vladarske hiše nedotaknjene,
Pred nami leži „Forderung der Deutschen zur Neuordnung nach dem Kriege", to se pravi \ našem slovenskem jeziku: „Zahteva avstrijskih Nomcev za preurecibo po vojski." Med temi zahtevam- se nahaja: 1. Nemška nadvlada v Avstriji, za to je tre' a zavedne nemške vlade in trdne nemške \ eč ne v državnem zboru; da se zadnje omogoči, se naj odcepi Galicija, Bukovina in Dalmacija. 2. Nemščina mora postati državni jezik, za to se mora nemščina «peljati v vse ljudske šo.e; za otroke neoiških uradnikov se morajo povsod ustanoviti nemške šoie; šole ne-nemških narodnih manjšin se smejo ustanoviti, ako zaprosijo za tako šolo starši,, ki stanujejo v občini že deset let, ako dokažejo za 50 let nazaj, da bi tako šolo obiskovalo vsaj 50 otrok in da 4 km naokoli ni nobene šole z zahtevanim učnim jezikom. 3. Nemcem se mora. narediti prosta pot do Adrije; v to svrho se morajo okrepiti nemški otoki v južnih kronovinah, u-stvarifi se morajo močna nemška opiraJišča na žele-zničnih progah, ki vodijo k morju, mesta v prometni
gov, v katere je oče Jožef po svoji dobroti in neprevidnosti bil zagazil. In Ti si se s skrbno in krepko roko Jotil dela m Tvoja blaga vdova — s Teboj enega srca in enih misli — je delala s Teboj od zore do mraka, od mraka do dne, in dobri Bog je vidno blar goslavljai delo Vajinih rok, dolgovi so ginili in blagostanje je prihajalo polagoma v Tvojo hišo; In ko si zrl božji blagoslov, se ni prevzelo, kakor tolikokrat, Tvoje srce, bil si svojemu Bogu hvaležen za vse, tudi za težave, katerih Ti ni manjkalo. Sam globokoveren — postavil si kapelico Matere božje na svojem posestvu — si si vzgojil tudi globokoverne o-troke: enega sina, ki se bori na soški fronti, in pet hčera, katerih starejša je skrbna gospodinja Stani-čevega doma na Hardeku — mož je v Rusiji vjet — druga pa pridno streže dobrim gostom v „zidu" pri Kapeli, tri mlajše pa svoji ljubljeni mamiki pomagajo pri gospodinjstvu in težavnem gospodarstvu.
Komaj si s krepko roko se oprijel gospodarstva, že se je videl napredek in možje občine so Ti takoj izročili žu uistvo, katero si opravljal dolgih 28 let, izvoljen vsakokrat enoglasno. Kot župana Te ie ljubilo vse, saj je vse poznalo Tvojo nesebičnost, in vse se je veselilo s Teboj, ko Te je obč na izvo-l'la za častnega občana. Kdo bi se čudil, da so Te volili v vse važne zastope? Bil si okrajni zastopnik v Ormožu, ud načelstva posojilnice v Ormožu do leta 1908, ko se je tudi pri Svetinjah ustanovil enak zavod, in si svoje moči in svoje bogajto znanje posvetil njemu, bil si ves čas svojega županovanja. ud kraj-nega šolskega sveta pri Svetinjah, večkrat tudi njega načelnik, vedno ud konkurenčnega odbora; pov- ; sod si o pravem času zastavil pravo besodo in tako
dobri stvari veliko koristil, Bila Te je sama ljubezen, v Tvoji občini ni bilo nikdar prepirov in tožb
med sosedi, Ti sam si znal vse lepo urediti doma, a sam si pa bil vedno gluh in slep, kadar je kdo hotel s Teboj spor.
Kakor si ljubil svoje otroke, tako si ljubil na sploh mladino; dobro vedoč, da je dobra mladina pogoj narodove sreče, bodrii si mladino s prijazno besedo in mladeniškim ognjem za doforo, vnemal dovzetna mladeniška srca za vzvišene ideale, lakjer ni nastopila mladina, da Tebe ne bi bilo poleg, priredil si mladeničem^na svojem domu shod; iz zaklada svojih bogatih skušenj si dajal najboljše svete vsar kemu, ki jih je iskal pri Tebi. Poznal sem Te dolgo vrsto let, vesel sem bil vedno Tvoje drpžbe, ker Ti n' zmanjkalo nikoli dobre vol,e, bil si izredno šaljiv, da smo se neštetokrat smejali cele ure, kadar si Ti odprl zakladnico svojih šal, ki pa so bile vedno dostojne, opolzle nisem slišal nikoli Lz Tvojin ust. Eno ljubezen pa sem menda le podedoval 0(d Tebe in to je ljubezen do goric; rojen v goricah, si imel celo življenje največ dela v goricah, največ veselja z goricami, seveda ob toči tudi največ žalosti z goricami; svoje si vzorno zasadil in tudi drugi so iskali pri Tebi sveta in pomoči in visokorodna obitelj grofa d'Avernas Ti je pokazala svojo hvaležnost za ves Tvoj trud z goricami s tem, da se je udeležila [Tvojega pogreba in položila krasen in pomenljiv veneo na Tvojo krsto.
Ali naj še omenim Tvojega strica, slavnega pesnika Stanko .Vraza? Kako si ga ljubil, kako Ti je lice zažarelo, kako navdušeno Ti ja tekla beseda, kadar si govoril o njem, nam na pamet pravil nje-
Stran 2.
SLOVENSKI GOSPODAR.
16. novembra 19UI.
službi se morajo zasesti z nemškimi uradniki, našel- , jevati se Nemci. 4. Tudi pri uradništvu mora dobiti j vodilna vloga nemškega naroda primeren Izraz, in j se morajo prevladaj oči drugonarodni uradniki ocl- j praviti. 5. Vojaška, politična in gospodarska združi- I tev z Nemčijo.
Nam Slovencem in Hrvatom je po teh iz\ ajan- j jih pač jasno, kaj morajo naši ljudski zastopniki za- , hievati, predno se da Galiciji zakonitim potom samo- j uprava: 1. Vsi narodi v Avstriji so enakopravni; 2. ! Član XIX. osnovnih zakonov o jezikovni ravnopra- , vnosti v uradu in šoli mora ostati nedotakljiv: 3. i vsakemu narodu se mora zagotoviti v okviru monar- i bije narodni in gospodarski razvoj; 4. Avstrija mo- j ra ostati vojaško in politično popolnoma samostojna, j pravice vladarske hiše Habsburžanov nedotaknjene; 5 katoliška vera je vera avstrijske države in so ji vsled tega dovoljene posebne predpravice.
Tretjina od 510 poslaniških mest je 172. Ne-nemških poslancev brez Nemcev in Poljakov je 199, za to je dvetretjinska večina nemogoča, dokler niso skupne zahteve nenemških narodov v Avstriji izpolnjene.
Za to gledamo z zaupanjem tudi v bodočnost. Glavo po konci, veselja do življenja ne smemo izgubiti,!
kot gospodar nadomeščal pri vodstvu težavnega gospodarstva, a je padel kot žrtev domovine, pravijo: ..Zakaj bi se trpinčila iu mučila? Kmetijo bova prodala in šla nekam na stanovanje, kjer bova v miru živela." In že prihajajo razbčni mešetarji, ki iščejo posebno v vinorodnih krajih posestva kakoršnekoli velikosti.
Prav resno svarim in prosim naše ljudi, naj ne prodajajo svojih domačij. Po dežju težav bo pri-sijao zopet prijetno solnce sreče'. -Rane, ki jih je v-sekala vojska, se bodo tekom časa zacelile in naš slovenski kmetski narod bo srečen in vesel živel na. naš:, slovenski zemlji. Vstrajajmo, bodimo trdni in ču-vajmo posest naših nradedov.
Ob tej priliki pa se obračam tudi do vojakov, ki imajo namen, po končani vojski zapustiti kmetski stan in si poiskati službe v kakšnem uradu, tovarni ali kje drugod. Opustite to misli! Vrnite se na rodne domove ne samo kmetski sinovi, ampak tudi sinovi viničarjev, najemnikov i,n drugih kmetskih delavcev. Na, kmetih bo vedno dovolj prostora, dovolj kruha in dovoli dela za poštene delavce. Na kmetih pa bo tudi v bodoče več zadovoljnosti, več kruha in več zdravja, kot v zaduhlih mestih, tovarnah ali ru-dokopih.
Ne prodajajte slovenske
zemlje«
(Piše kmet iz ljutomerskega okraja.)
V št. 43 z čine 26. oktobra t. 1. je „Slovenski 'Gospodar" prinesel me|d „Tedenskimi novicami" opomin, naj ne prodajamo slovenske zemlje. Prav ste i-moii, da ste naše ljudstvo na to opozorili.
Da moramo našo last, naša posestva, držati in ne prodajati, zato govori več razlogov: 1. Posestva bodo po vojski imela še večjo vrednost kot sedaj; 2. vrednost posestev raste dan za. dnevom; 3. pridelki s posestev bo|do imeli v bodoče vedno lepo ceno; 4. cena živini ne bo hitro padla, ampak bo gotovo tudi še nadalje vsaj približno na tej višini kot sedaj; 5. denar nese danes izredno nizke obresti; 6. na posestvih se še kljub vsem neprilikam vendar kolikorto-liko svobodneje in prosteje živi, kakor v mestu, kjer je vsak navezan samo na to, kar se kupi v štacuni za drag denar; 7. proti prodaji kmetskih posestev pn govori tudi dejstvo, da mora vsak, kdor ima le količkaj spoštovtanja do braniteljev naše domovine, skrbeti, da se vsem, ki se bodo po končani vojski vrnili domov, preskrbi dom za odpočitek; za to pa 8. govori nazadnje tudi naša narodna zahteva, da. si moramo našo narodno posest ohraniti in ne krčiti.
Lepa, rodovitna in ljubka je naša slovenska zemlja. Slovenski pesniki so jo že v starih časih o- j pevaJi radi njene izredne krasote, rodovitnosti, z- j drave lege jn raznolikosti. Posebno naša slovensko-štajerska in slovenskokoroška zemlja je vredna, da j jo čuvamo.	j
Marsikatera vdova,, ki ji je p&del mož na kr- f v a ve m bojišču, je radi pomanjkanja delavskih moči, j radi. raznih neprilik, ki dandanes tako pogosto za- i denejo in tarejo naše kmetsko ljudstvo, postaja ne- j voljna in pravi: „E, vse bom prodala!" In mnogi ; starši, ki so upali in želeli, da bi jih njih edini sin
V	času iti se daj«
Času primerno razmišljevanje; napisal Anton Kosi-
Ce bi nam bil kdo pred kakimi tremi leti prerokoval, da bo v kratkem izbruhnila svetovna vojska, bi mu menda to nekateri verjeli, a če bi nam ta človek dalje zatrjeval, da se bode ljudem za časa te velike vojske predpisovalo, koliko smejo na dan po iesti, če bi prerokoval, da bomo dobivali kruh, moko, sladkor, kavo in druga, živila le s posebnimi izkaznicami, če bi prerokoval sedanjo veliko draginjo ter trdil, da bode veljala krava od 1000 K naprej — tedaj bi takemu človeku bržkone vsi zabrusili v obraz besedo — bedak aH norec.
Navedenih reči sicer ni nihče v polnem obsegu prerokoval, a vendar je svetovna vojna povzročila preobrat, o katerem se prej nikomur niti sanjalo ni. Ako razmišljamo nekoliko o sedanjih razmerah, ter jih primerjamo s prejšnjimi iz dobe, ko še ni bil ves i svet v ognju, tedaj pridemo nehote do sledečih za-| ključkov:
V	mirnem času se je za kmeta le malokdo bri-; gal, a sedaj so oči vseh obrnjene na oni stan, ki | vse preredi, karkoli živi.
V	mirnem času je silila gospoda na deželo le \ zbok čistega, zdravega zraka, a sedaj tudi radi lju-j bega kruheka (t. j. zaradi živeža).
Prej so nosili mestni ljudje v svojih nahrbtnikih živila na deželo, a sedaj prihajajo s praznimi ! malhami med kmete in nosijo napolnjene zopet nazaj ! v mesto.
V mirnem času so sedeli mestni ljudje pri finem pecivu, pri prhkih rogljičkih in rahljih žemljah, ki jim niso bile nikoli dovolj bele, a sedaj so zadovoljni tudi s kmetskim črnjakom.
Pred vojsko so vabili trgovci odjemnike na vse pretege v svoje prodajalnice, a sedaj jim je ljubše, ako jim nikdo ne pride blizu. (Primanjkuje jim blaga!)	, .
V	mirnem času so trgovci agente ven metali, a seaaj jih sprejemajo z odprtimi rokami.
Prej je bil trgovec ves srečen, ako je uakupil kdo mnogo blaga, a sedaj se huduje, ako kdo mnogo zahteva.
V	mirnem času se je ocijemnik po trgovinah za blago glihal, a sedaj je zadovoljen, če le kaj dobi; denar je jx>stranska stvar.
Prej gospodinji ni bila nobena moka dovolj fina, ker se ni dala „vleči", a sedaj se da tudi koruzna moka za pogačo vdelati.
Prej smo vprašali vedno, „kakšna'- je moka, a sedaj vprašamo „kje" je moka?
Prej pogosto cela družina z gospodarjem in delavci vred na polju ni toliko opravila, kakor sedaj delavna žena in pridni otroci.
V	mirnem času se je marsikatera žena hudo-vala nad pijanim možem, zdaj se pa tuintam dogaja, dn celo sama popiva po krčmah ter se valja pijana po jarkih. (To velja zlasti za one, ki zaradi dobije-Mih podpor potratno žive!)
Prej so tudi nedorasli mlekozobi pušili tobajk, a sedai ga primanjkuje celo odraslim tobakarjem.
Prej je bil marsikomu en cerkveni post v tednu preveč, a sedaj mora za dobro vzeti še po vrhu par državnih postov,
Naše žrtve za domovino.
Dne 11. oktobra sta žrtvovala svoje mlado življenje za domovino: Josip Tov«naik, posestnik na Dvoru pri Planini, po domače Stamec, star 36 let, zapusiivši vdovo in tri nedoletne otroke, In Alojz Rauter, 201etni sin občespoštovanega planinskega cerkvenega ključarja Franca Rauter. Bii je vrl mla-denič, veselje občanov, ponos staršev; prvi ministrant pri prvem župniku na Planini. Obema obitel-jema iskreno sožalje!
Žalostno in pretresljivo poročilo nam je poslal vojni kurat č. g. Alojz Rezman, da je padel pri M. Rastu Martin Slana, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu. Poročal nam je tudi njegov prijatelj, da je Martinu kos sovražne granate predrl glavo in da ¡e bil obenem tudi z zemljo zasut. Ker ni bilo več rešitve za njegovo mlado življenje, se je po kratkih v-zdihih preselil iz te solzne doline. V 20. letu svoj© cvetoče mladosti je storil junaško smrt za domovino. Po njem močno žalujejo njegovi starši, sestri in brat, kateri se nahaja na istem bojišču. Sploh vsi, kateri, so ga poznali, ga obžalujejo. Eden brat pa je že 19 mesecev med pogrešanimi in ni mogoče poizvedeti za njegovo usodo.
K večnemu počitku je legel prijden mladenič J, Friš iz Zerkovcevpri Mariboru. Služil je pri c. kr. strelcih. Hrabro se je bojeval. Eno vročo željo je nosil v svojem srcu: Videti še enkrat svoje ljubljene starše in štiri sestre. A Bogu je dopadalu drugače. Na polju časti je dne 14. majnika izdihnil svojo junaško dušo. Naj najde v tuji zemlji sladek mir, ki ga mu svet dati ni mogel! Dobre domače pa naj tolaži, da se je njihov Janez preselil kot junak za blagor domovine v boljšo večnost i>o plačilo za svojo žrtev.
gove pesmi, s kojimi je slavil svoj dom, s kakim veseljem si. pripravljal njegovo stoletno slavlje, kaKO so Ti žarele oči, kadar si zrl njegov kip v sobi 1. nadstropja ali njegove spominske plošče na pročelju hiše.
In Tebe, moj Vraz, ni več med nami, oko se nam rosi za Teboj, toda počivaj v miru, saj si zaslužil počitka, ker življenje ni bilo Ti praznik, bil Ti je delavni dan!
Gornjegrajski potres«
(Poročilo iz Gornjegagrada.)
Ni ga prirodnega pojava, ki bi bil tako neprijazen in nedobrodošel, kakor je potres. Nič ne pozna obzirov do človeka. Tudi potres z dne 28. okt. t. l( je neprijetno presenetil prebivalce trga Gornji Grad in najbližnje okolice. Ljudje so v prvem hipu zdai v vojnem času mislili, da je na Meriini razpočila sovražna granata in povzročila tresenje zemeljske površine. To domnevanje je bilo zlasti onim, ki .so čutili potres na prostem, tem bolj prepričevalno, ker je bil sunek navpičen, pozneje sledeče tresenje pa niso več toliko čutili. Valovanje potresa čutijo mpiogo bolj liudje, ki stanujejo v višjih legah večnadstropnih hiš. Nekaj pa je ljudi za poznejše sunke, tudi lahko motilo dejstvo, da so včasih dobro slišaTi poke naših to-pev z laške fronte, posebno v noči od 28. na 29. oktobra.
S prvim potresom dne 28. oktobra se še notranjščina zemlje nikakor ni pomirila. Več ali manj
močni sunki so se dnevoma ponavljali. Do zdaj sem čutil ali od drugih zvedel sledeče sunke: 28. oktobra ob 9.25 dopoldne* 12—15 sekund, 29, oktobra ob
1 36 zjutraj* 3—4 sek., ob 1.41 zjutraj 1 sek., ob 5.37 zjutraj 1 sek., ob 11.45 po noči 1 sek., 30. oktobra ob 1.17 zjutraj* 2 sek., ob 3.30 zjutraj 1 sek.. ob 5.50 zjutraj 1 sek., ob 4.45 popoldne 1 sek., 1. nov. ob 12.18 zjutraj 1 sek., ob 4.32 zjutraj 1 sek.; ob 8.30 dopoldne 1 sek., ob 3.13 popoldne 2 sek., 3. nov. ob 3.30 popoldne 1 sek., 4. nov. ob 12.20 zjutraj 1 sek., nb 11. 30 po noči 1 sek., 5. nov. ob 3.50 zjutraj 1 s., 9. nov. ob 1.20 zjutraj 1,0—12 sekund. Z * zaznamovani so bili najbolj močni in so določeni po brzojavni uri, drugi le približno. Potresi trajajo po 1 sekundo, so bili sunki, ki so trajali k večjemu 2 sekundi. — Smer potresov je bila od jugovzhoda proti severovzhodu, kar se je natanko določilo pri vseh o-pazovalcih. Po prvem sunku se Je pri nekaterih potresih čutilo valovanje in tresenje, a ne pri vseh.
Prva dva označena potresa sta napravila precej škode. Porušilo so je več dimnikov ali pa je premaknilo. Hiše so dobile razpoke počez v zidovju. z-lasti pa ob skladih, kjer se dotikajo stropa, a tudi ti zadnji so razpokani. Odpadal je omet, ponekod tako debeli kosi, ki bi po noči lahko ranili speče ljudi. V nekaterih hišah so raz sten padle podobe in ogledala, ki so se razbila. V neki hiši se je prevrgla nastavna omarica ter se je. zdrobila porcelanasta in steklena posoda v vrednosti nad 50 K. Od streh je odletela opeka, pri Zagradišniku se je podrl v novem svinjaku zidan obok
Najbolj 'e potres poškodoval hiše v spodnjem trgu, na Produ, na Kropi in Križu. Tu je bilo sre-
dišče potresa. V gornjem trgu so se opazile le razpok e v stenah in stropih.
Potres, samo prvi, se je čutil še v Novi Stilti, Bočni, Smartnem, Mozirju, na Rečici, v Ksavjeriju, na Ljubnem in v Lučah, a le malo in ni napravil nikjer nobene škode. Na Kranjskem, kolikor je znano, niso čutili potresa. S tem imamo torej okoliš potresa določen. Ker so ga čutih najbolj v Gornjero-Gradu in najbližnji okolici, ga lahko imenujemo — „Gornjegrajski potres."
Prvi sunek je bil navpičei, za kar je več dokazov. S pročelja stolnice je padel na južni strani kamenit kip, predstavljajoč plamen, iz visočine okoli 40 m; težak je bil okoli 30 kg. Osebam, ki so čutila potres na planem, se je zdelo, kakor bi jih kdo udaril v podplate.
Potres je vplival tudi na zemljo. Voda v trškem vodovodu (iz Menine) in v Kropi, ki izvira is Menine tako močno, da kar kmalu žene mlin in žago, se je skalila v teku % uro. Kropa je imela vodo ono uro kalno, vodovod pa dalj časa. Tudi grič Gradišče je bil dobro pretresen. Vsi vodovo|di v Ceplah. ki dobivajo vodo iz Gradišča, so se ukalili. V južnem strmem pobočju Gradišča je potres skalovje tako močno zrahljal, da so se odtrgovale velike skale in orikotarale celo v blizu mimo speljano okrajno oesto.
Po sodbi izvrstnega zemljeslovca in poročevalca potresov g. prof. Ferdinanda Seidl, sedaj v Novem Mestu bivajočega, je bd ta potres tektonski. — Kdor se za to zanima, naj čita znamenito Seidlove knjigo „Kamniške ali Savinjske Alpe" in sicer oligo-censki oddelek tereiiarne tvorbe str. 154—155.
Fr. 'Kocbek.
t
iT ruskega vjetništva nam je došla vest, da je umrl vrl mladenič Franc Dušič iz Male g a k a i;. n a, fara Koprivnica, Vjet je bi dne 9, mar 1915. Rajni Franc je pisal večkrat svojim domaČ m A on je od njih dobil samo eno kartico, R;\j:.i Fran j6 bil zelo priljubljen in nam vsem v lej zgied. Pisal je, da bi rad bil vsaj še enkrat v krogu svodih domačih. Usoda je pa zahtevala drugače. Nemila in kruta smrt nam ga je utrgala v cvet u ; jegoegaži vljenja. Bil jo še le 24 let star. Služil je od začetka v vojski in se zelo hrabro bojeval za domovino. Pc ujein žalujejo njegovi domači in sploh cela župnija.
Došlo je žalostno poročlo iz daljne Češke, d je v .Martinih Varih umrl priljubljen in občespošto-van blag ' mož Janez Repolusk iz R u š pri Mariboru v najlepši dobi svojega življenja, star 43 let. 14 mesecev .o bil neprestano na bojišču, kjer si ie nakopal bolezen, katera ga je spravila v prerai grob. Bil je mož poštenja In lepega vedenja. Njegov zadnja volja je bila, videti svoje ljube domače v lepi slovenski domovini. Ko je odhajaC k vojakom, je rekel: „Domovina, moj slovenski kraj, lcer je zibka moja tekla, fcod gomila še kedaj." Rajn', zapušča obširno posestvo, žalostno in staro onemoglo mater, žalujočo ženo in pet nedoraslih otrok. 'Dva. njegova sinova sta v vojski, eden je bil že težko ranjen.
Vsem padlim slovenskim junakom naj bode trajen spomin!
Kaj je z mirom?
V nemškem državnem zboru, ki je bil te dni zaključen, je govoril nemški državni kancelar Beth' maninHollweg o vprašanju miru. Zagotavljal je, da Nemčija ni zasledovala osvojevalnih namenov, zlasti ne z ozirom na Belgijo. Nemški narod vod' obramno voJsko za varstvo svojega narodnega obstoja in svobodnega razvoja Angleški ministrski predsednik A-souith pa je na neki slovesnosti v svojem govoru po-vdarjal, da si tudi Anglija žeii miru i,n sicer takega miru. ki bo zgrajen na trdni poiilaigi in ki bo dal zagotovilo, da se bodo tudi slabejše države in manjši narodi v Evropi lahko svobodno razvijali. Značilno je, da sta oba državnika svoje govore zelo o-mibla. iz česar nekateri sklepajo, da je na obeh straneh dovolj razpoloženja za, mir, da pa ni nikogar, ki bi. resno in odločno pričel posredovati. Na Angleškem se večina stav glasi na. to, da se bo mir sklenil še pred enim letom. Bolgarski kralj Ferdinand pa je nekemu časnikarju, vnrašajočemu o miru, izjavil: „Pokažite mi moža, ki more napraviti mir!"
Mir 1919 ali 1920?
Pariški vojaški strokovni list „France Militai-re" piše:
Čeprav se že nahajamo pred tretjo zimsko vojno, še vendar ni prav nobenega upanja, dia bi bil konec bojev. Vojaške oblasti so že ukrenile vse potrebno za vojskovanje v letih 1917 in 1918. V tem času bomo izvojevali zmago, toda smatrati se mora. da bo sklenjen mir še le leta 1919 ali 1920.
Avstrijski državni zbor.
Kedaj bo sklican državni zbor, še ni določeno. Predsednik Sylvester je že posredoval pri ministrskem predsedniku Körherju, da se iz državne zboru i-ce odpravi vojaška bolnišnica in da se vse pripravi, da bi se moglo v državnem zboru zborovati. Nekatera poročila pravijo, da se bo naš državni zbor sestal koncem meseca februarja ali začetkom marc 1917. Sedaj se vrše posvetovanja strank in klubov z ministrskim predsednikom.
Volitve v Severni Ameriki»
Dne 7. novembra so se vršile v Združenih državah Severne Amerike, kakor smo že /.adujič kratko poročali, volitve volilnih mož za izvolitev predsednika severoameriške ljudovlade. Prvi dan po ve. litvi se je nagloma raznesla vest, da je dosedarj predsednik in zavzeti prijatelj četverosporazuma Vil-son (pristaš demokratske stranke) propadel in da izvoljen njegov tekmec iz republikanske stranke, sodnik Hughes (iT us). Pri natančnem štetju glasov ; ; se je izkazalo, ;'a je zmagal Wilson in sicer z neznatno večino. Natančen izid volitev) še do danes ni znan, vendar se sme smatrati za gotovo, da je ostal Wilson zmagovalec. Severna Amerika bo tudi v bodoče podpirala naše sovražnike z orožjem, strelivom in živili.
itaIiiao«ko boiišče.
2e nekaj dni čitamo v uradnih poročilih našega generalnega štaba: „Nič posebnega." Deveta o-fenziva je močno oslabila Italijane, vsled česar potrebujejo nekoliko odmora. Sicer pa italijanski listi napovedujejo deseto ofenzivo na Primorskem, za ka-
tero se Italijani obsežno pri,.ravnajo. Naši letalci so zad,;.i teden , ridno metali bombe na itatjat ska mesta. Ob.sk Ii so a. pr. tujdi Padovo.
1'red dometu s sko b t ..o.
List „Nene Züricher Nachrichten" poroča, da se genera.1 Kadorna skrbno pripravlja za deseto soško bitko. Zadnji (deveti) sunek je radi neuspeha in obilnth izgub povzročil v Italiji izredno pobtost. Vročekrvni Italijani so za gotovo pričakovali, da bo njiü armada v deveti bitki zasedla Trst.
Hrvat, v deveti italijanski ofenzivi
„Novine" poročajo:
„Milost božja in vsi svetniki, da je še kdo izmed nas ostal živ!" mi je rekel neki vojak. „Tukaj se je klalo cela dva dneva in dve noči: Vsi sveti in vseh mrtvih dan! Italijansko topništvo je prenehalo streljati, a naska(kovati je začela njihova pehota. njihovih polkov se je že izmenjalo pri napadu tu na nas, na naše tri bataljone, kateri so postali že kar i opolnoma gluhi od strašnega topništva. Začelo se je dne 28. oktobra, pa trajalo do dne 1. nov. Najpo-prej je prenehalo italijansko topništvo streljati na naše i ostojamke ter je streljalo le izza nas na cesto, <ia nam na ta način prepreči dohod vsake pomoči. Naše topništvo je v salvah streljalo na Italijane, ki so padali kot smopje. ItaIvani so vdrli v našo prvo črto, tja do bataljonskega poveljstva-, ter so od nas zahtevali, da se naj udarno. Seveda so naši na take klice ostali gluhi, in so v odgovor prav pridno mlatili po Italijanih. „Avanti fratelili! Avanti Savoja!" so vpili italijanski častniki. Ali junaštvo naših vojakov je rešilo položaj. Naš prva in drugi bataljon sta prešla k napadu. Tisti Italijani, ki so prodrli do bataljonskega poveljstva, so padli, a naša strojna puška. je pričela kositi Italijane. Italijani so pričeli bežati. Kar jih ni mogli uiti, so se udali. Sedemkrat smo ta dan prešli k protinapadu. Dost'i naših je padlo, ali Italijanov je padlo še šestkrat več. Posebno mrtvi dan je bil pravi dan mrtvih. Naš polkovnik :e bil izvanredno zadovoljen s svojim jiolkom, a prv', i drugi bataljon sta dokazala svoje junaštvo."
Ob začetka devete laške ofenzive.
(Izvirno poročilo.)
Ko smo prišli na dan Vseh svetnikov zjutraj v postojanko, nam je že začel Lah pošiljati mi.ne vseh vrst Bilo je strašno! Vmes pa je pošiljal granate in šrapnele, da je grmelo kakor v peklu. Mnogo prijateljev je tisti dan odšlo ali n^ oni svet ali pa v bolnišnico. Nas pa je varoval naš angel varuh in Mati božja. Bili smo srečni. Proti noči je ogenj malo ponehal in mi smo se začeli pripravljati za dostojen sprejem, ako bi nas polentar v naskoku napadel. A tega si ni upat To noč so je zadovoljil s tem, da je nas obstreljeval s šrapneli. Drugi dan pa je šla ta stara godba naprej. Pokalo je, da se je k r zemlja tresla. Ali tudi rui nismo držali križem rok in smo mu z vspehom odgovarjali. Bilo je še hujše kot po-preišni dan. Lahu pa se ni posrečilo niti za las priti naprej. Kjer nas je napadel, je bil vržen z velikimi izgubami nazaj. Mislimo* da si bo zapomnil, kaj so Slovenci. In tako bomo stali tukai, dokler še bo poželjivi polentar svoje izdajalske kremplje stegal po naši liubi domovini Vse za vero, dom, cesarja! Srčne pozdrave! Edvard Suntner. Jožef Meršnfk in Alojz Mešič, vsi od c. kr. prostovoljnih strelcev, 4. bataljona, 3. stotnije. vojna pošta Št. 381.
Dostavek uredništva: Priporočamo uredništvu ..Soldatenzeitung", naj pridno prebira in vestno zbira taka in enaka poročila naših junaških mladeni-čev in mož, ki stojijo kot branitelji avstrijske domovine vedno v j rvih vrstah in katerih ne nadkriljuje nikdo. Taka poročila spadajo v avstrijski vojaški ča snik, ne pa, krivični napadi na naš narod in njegova v okvirju Avstrije se gibliaioča stremljenja. Naklonjenosti ne potrebujemo, pravičnosti pa zah eva-mo!	i
Italijana smo že devetokrat wlbill.
(Dopis z bojišča.)
Po velikih naporih, a s sijajnim vspehom smo siavno porazili devetokrat našega klefcega Hesedolo-mneža-polentarja. Zaman je butal v naše nepremagljive postojanke na trdem Krasu, Vsi njegovi upi in nade po Trstu so mu splavali po vodi. S krvavimi buticami jo je moral odkuriti v svoj brlog. Mislimo, da ima sedaj za par tednov dovolj. Dobro smo ga u-čiii, kako so polenta meša po slovenskoštajerskem načinu. Na svidenje k praznikom! — Nebroj prisrčnih pozdravov od Soče Vam pošiljajo: Ivan Korošak, desetnik, Sv. Jurij ob Sčavnici; Martin Rantaša, desetnik. Hrast e-Mota: Emil Janežič, Celje: Andrej Krempuš. Liboje pri Celju: Franc Veršič, Spuhlja ri Ptuju: Jožef Meršnik, Ribnica na Pohorju; A-lo zij Mešič, Polzela; Franc Lešnik, Pobrežje p, Mariboru. vsi od prostovoljnega strelskega bataljona št. 4. vojna stotnija št. 3.
•
Strašne iz^iiho Italijanov.
Preko Ouriha se poroča iz Rima: Kadorna in njegova okolica je preplašena radi izredno težkih iz-
gub med zadnjimi italijanskimi napadi pri Soči. Cele divizije so morali vzeti iz bojne črte; poslali so jih v zaledje, da jih izpopolnijo. Zaloge streliva tudi za dal.šo ofenzivo niso zadoščale. Kadorna je nasprotoval novi ofenzivi, a ukazali so mu iz Rima, da naj napade. V Rimu so se baje prepričali, da se u-pi, ki so jih bili stavili na zadnji nastop, niso uresničili
Borba za Monte Cebio.
(Izvirno poročlo.;»
Iz tirolskega bojišča nam piše Franc . venšek jz Sedlašeka pri Ptuju sledeče:
Pretekle dni nas je sovražnik močno napadal, posebno se ¿e šlo za postojanke na gori Monte Cebio. Tukaj se bojujejo štajerski slovenski domobranci, katerih hrabrost Lahi gotovo ne bodo pozabili. Del postojanke so morali naši braniteti vsled strašnega ognja, sovražne artilerije zapustiti; Lahi so ga hitro zasedli. Naši pa, so s protinapadom sovražniku zaprli pot iz jarka. Z ročnimi granatami je bil uničen. tako da je bil jarek poln izdajalskih mrličev in krvi. Dva. dni po tem dogodku smo sestrelili tudi eno laško zračno letalo, katerega ostanki počiva/jo tudi na tej že prej, omenjeni gori. Torej, slovenski fantje se povsod odlikujejo in ponosni bodimo na naš mili slovenski narod.
Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem rodoljubom in bralcem tega lista, posebno pa Haložanom. Franc Svenšek in drugi.
Na grobovih padlih vojakov.
(Dopis z bojišča.)
„Blagor mu, ki se spoči.e!" Nikdar nam niso sle tako k srcu 'te besede kakor letos, ko smo stopali čez grobove naših predragih tovarišev na dan Vseh svetnikov in drugi dan; zakaj gledali smo njih preteklo trpljenje in svojo i o goto v o bodočnost. Pri pogledu na grobove tovarišev se nam je urivala m,sel: Prav kmalu bo lahko tukaj tudi naš dom. Zvest' si v vojski, zvesti do smrti in zvesti smo si drug drugemu še tudi po smrti. Kolikor nam je služba dopuščala,, smo molili za svo^e padle tovariše. 'Mnogi so prejeli sv. obhajilo in so ga darovali za blagor njih duš, zraven pa tudi prav živo mislili na s\oje domove, na svoje rajne in na naše Idrage, ki smo jim bit gotovo te dni še bolj v spominu, bolj pri srcu,, katerih prošnja za, svidenje je bila še prisrčaejša. Coreče hrepenimo po dnevu, ko Vas lahko osebno pozdravimo. Dokler pa se to ne zgodi, pošiljamo tem potom vsem naše prisrčne pozdrave. Kukovec Filip, četo vodja, Velika Nedelja; Mrevlje Ivan, četovodja, Dornberg; Gregorič Filip, desetnik, Vogersko p. Gorici; Podgorelec Franc, poddesetnik, Zvab pri Ormožu; Lešnik Anton, poddesetnik, Sv. 'Martin pr; Vurbergu; Strah Jakob, poddesetnik, Podplat; Trt-nik Ivan, poddesetnik, Zadvor; Sušnik Konrad, ¡desetnik, Sv. Rupert v Slov. gor.; Kocijančič Jožef, pešec, Dobrna; Ličen Anton, pešec, Rifenberg; Boš~ nak Matija, pešec, Braslovče.
Obiskal sem tovariša.
(Izvirno poročilo iz bojišča.)
Vsak dan sem govoril ž njim po telefonu, toda videl ga že dolgo nisem. Slišal sem samo n je go)v poznani glas in to mi je že zadostovalo^ da sem si ga mogel v (iu.hu predstavljati, kakor da bi stal tu pred menoj. Velikokrat me je že prosd, naj ga obiščem, zato sem se popoldne na praznik Vseh svetnikov n; potil na poljsko stražo, da ga obiščem. Veliko je bilo Robertovo veselje, kajti prišel sem nepričakovano. Čudil sein se, da so mu od tega časa, odkar sem g s zadnjič videl, zrastle tako velike brke. Na moje začudenje je odgovoril: „Veš, Franci, sneg postaja v< dno bolj debel, jaz pa vedno bolj kosmat."
Vsedel sem se v mali baraki k peči na zložena drva in med tem, ko je Robert kuhal črno kavo, sva se o marsičem pogovorila. Ni čuda, da je zašel pogovor tudi na njegovo nevesto, ki prebiva daleč proč od njega v lepi kranjski deželi. Pokazal mi je njena pisma in fotografijo, katero mu je poslala na bojno polje, da bi jo imel vedno v spominu. O, nesrečna usoda, kako jima nasprotuješ!
Govorila sva tudi o prazniku Vseh svetnikev, in se spominjala na najine tovariše, ki počivajo na raznih vojaških pokopališčih. V duhu sva videla lepoto tisočerih lučic po pokopališčih v domačiji, katere sva tolikokrat gledala, ko sva bila še doma. Spila sva kavo in se podala iz barake, da si ogledava nekoliko sovražne postojanke. Ne daleč od barake je zastarel grob z lesenim! do jx)lovice zlomljenim križem in napisom: „Tukaj počiva Italijan." — „Glej, France", je pravil Robert, „tukaj je pokopan naš sovražnik. Kdo neki bo okrasil njegov grob. Ko bi le vedeli njegovi domači, kje prebiva njih padli vojak, toda nikdar ne bodo izvedeli zanj, ker se ne ve za njegovo ime." — „Imaš prav, Robert", sem mu dejal na te besede. Robert pa je začel gledati naokrog in iskati belega kamenja. Takoj sem uganil, kaj namerava. Začela sva, popravljati padlemu vojaku grob, Nosil sem mu kamenje, on pa. je napravil lepo ograr jo. Nabral sem tudi koščeke granat in šrapnelov in Robert je naredil iz njih ležeči križ na grobu. Nazadnje sva še napravila nov lesen1 križ in napis.

Stran 4.
SLOVENSKI GOSPODAH.
16. novembra 1916.
i.,
! I
Ko sva bila gotova, sva bila oba vesela in zdelo se nama je, da sva napravila dobro delo.
Tako sem preživel ta dan, moj dnevnik ,pa je postal za par vrst bogatejši na vsebini. Prisrčne ;... zdrave I	Franc Bpčah.
C
Romansko bojišče.
Položaj na rumunsko-s e d m o g r a š k e in bojišču je za nas ugoden. Rumuni se, ojačeni oti Rusov, krčevito ustavljajo, pa se vendar morajo korakoma umikati. Naše čete so na j u ž u e m delu te fronte prodrle že do 80 km na rumunsko ozemlje. Premagale so velike oviro na prehodu čez dobroutr-jene obmejne prelaze in skalnato gorsko ozemlje ter sto..iao sedaj že pred vliodom v širno rumunsko nižino. Tudi pri Oršovi smo napredovali in so bili ru-munski napadi severno od tega mesta odbiti. Na s e-vero vzhod nem delu sedmograške ironte smo vrgli Rumune in Ruse že skoro na oeJ: črti iz SefcV. mograškega. Pri potoku Bistriciori (\v Karpatih južno od Bukovinej so bili Rusi zadnje dni, preteklega tedna celo občutno tepeni. Naša bojna črta proti Ru-munom je danes dolga okrog 550 km
Ob D o n a v i so naši monitorji pri Surjevem nasproti Ruščuka odvzeli Rumunom sechuu dobroob-loženih ladij,.
V	Dobruči je sovražnik poskušal z ofenzivo, katera pa najbrž ni imela kakih posebnih uspehov.
Naši uspehi proti Rumunom.
Dne 9. novembra so naše čete na obeh straneh doline Alute (južno od prelaza Orvena veža) in jugozahodno od Preideala vrg.e sovražnika iz njegovih postojank in vjele blizu 200 mož ter uplenile 4 strojne puške. Dne 10 novembra so naši zahodno od Fredealske doline z naskokom vzeli 6 rumunskih postojank) in vjeli 360 mož ter uplenili 2 strojni puški. Naslednji dan smo sovražniku v dolini Alute zopet iztrgali nekaj postojank ter smo pri Oršovi in južno od prelaza Szurduk pridobili na prostoru. Z naskokom smo zavzeli zahodno od ceste iz Predeala v Sinajo več utrjenih rumunskih postojank in uplenili 7 tojov ter vjeli 1000 mož. Dne 12. novembra smo severozahodno od Kampolunga vrgli Rumune iz žilavo hranjenega kraja Kandest.
Pri Oršovi so Rumuni že začetkom rumunske-ga vpada prodrli na zahodni breg reke Črne. A te dni pa so naše vrle čete vrgle Rumune z zahodnega na vzhodni breg reke Črne. Tukaj torej še držijo Rumuni v svojih rokah majhen del ogrske ozemlje.
V	Jurjevskem gorovju smo dne 10. novembra prekoračili severno Hollo-dolino in obmejni potok Bi-stricioro. Severno od tega potoka so naši v Tolgyes gorovju zavzeli goro Bitca-Arsurilor. Severozahodno od prelaza Oito (severozahodno od mesta Kezdiva-zarhely) so Rumuni naše postojanke osemkrat napadli, a so bili vsakokrat odbiti, Rusi in Rumuni se sicer trudijo, da bi izgubljeno ozemlje na tej fronti zopet pridobili, a njih trufl je zaman.
osko bojišč
'fin
Na rusicem bojišču so bili v Karpatih, ob Na-rajovki in na severu pri Baranovičih od časa do čar sa večji boji, zadnje dni pa vlada skoro na celi, črti od Galicije do morja večinoma mir. Rusi se na teh bojiščih največ omejujejo na obrambo, ker nameravajo svoje rezerve porabiti drugod, posebno v pomoč Rumunom. Posrečiio se je, da smo Rusom odvzeli nekatere postojanke ter smo jih potisnili nazaj. V Karpatih smo pri Dnrnivatri in južno od tam (ob reki Bistriciori) potisnili Ruse več kilometrov nazaj. Ob Narajovki polagoma prodiramo dalje proti vz-du Pri Baranovičih smo odbili vse ruske napade i razširili svojo posest. Ruska poročila tudi naglaša-jo, da naši prav močno obstreljujejo s težkimi topov ruske postojanke pri Stanislavu in Haliču. Švicar ski listi poročajo, da Rusi dan za dnevom pošiljajo močne Čete na rumunsko bojišče.
Poveljnika na vzhodu.
Prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef je zadnji čas prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi našimi četami, ki stojijo od Oršove do vznožja gališ-kih Karpatov. Ostali fronti, to je od Karpatov do morja, poveljuje bavarski princ Leopold.
Macedoasko bojišče.
Bitka za Bitolj postaja dan za dnevom. srditej-šp_ Srbi in Francozi napadajo bolgarske postojanke na črti vzhodno od železnice Bitolj—Florina—koleno reke Črno z izredno ljutostio. Srbi so se na južno-vzhodni strani Bitolja polastili vasi Polog in glavnega dela goro Cake (severno od Črne). Krog Bitolja je
napet močen lok srbško-frafcoskih čet. D-ei francoskih čet se trudi, da bi prijel Bolgarom severno od jezera Prespa za hrbet i,n bi tako napadel Bitolj tudi od zahodne strani: Bolgari se dobro brani.o m r,o dobiii zadnjo dni iz severa večjih o.ačenj. Tudi o-Vardar.u, ¿trumi in Ege.skem morju še vršijo artilerijski in manjši infanterijski boji.
i
iU
Francozi in Angleži ne odjenjajo, temveč z nezmanjšano žilavost.o zasledujejo svoj cilj. Sovražnik: pridobiva sicer polagoma toda stalno na ozemlju ter .¡e zopet zasedel nekaj porušenih vasi. Kakor se je Francozom posrečilo Nemce pregnati z južne.:a brega reke Somme in njenega kanala, tako se Angleži trudijo, Nemce pregnati južno od roko Ancre. V x -dnjem ix);U ob obeh straneh te reke so Angleži u. o-rablj.ali kanone največjega kalibra, baje kalibra 50 centimetrov. Odv zeli so Nemcem nekatere vasi bi z jeli, kakor poroča angleško uradno poročilo, '¡00; vojakov. Pri Verdunu nifi pomembnega.
rm
Naš prestolonaslednik imenovan za generalnega polkovnika. Cesar je imenoval našega prestolonaslednika generala konjenice nadvojvodo Karla Franc Jožefa za generalnega polkovnika avstrijske armade in za -velikega admirala naše vojne mornarice.
Imendan rajne cesarice Elizabete, Ker pade letos imendan naše rajne cesarice Elizabete na nedeljo, dne 19, t. - m., je naučna uprava določila,, da je ali dan poprej, to je dne 18. t. m., ali dan pozneje, t. j. dne 20. t. m. šole prosti dan.
Novi avstrijski generalni polkovniki. Cesar ' imenoval za generalne polkovnike: Nadvojvodo Jožefa, Karola barona Kirchbach in Samuela baron:», Hazai.
Duhovniške vesti. Prestavljeni so naslednji čč.
gg. kaplani: Ivan Vogrinec iz Braslovč v Gornji-grad, Jakob Bohak iz Gornjegagrada v Braslovče. Jakob Sajovic iz St. Ruperta nad Laškim v Ormož, Karol Malajner iz Trbovelj v Žetale, Jožef Petrovič iz Šoštanja v Trbovlje, Franc Slana iz Ormoža v St. Rupert nad Laškim, Jožef Krajnc iz Žetal k Sv. Barbari v Halozah, Ivan Baznik iz Sv. Barbare v Halozah v St. Ilj pod Turjakom, Martin Kožar iz St. Ilja pod Turjakom v Loko pri Zidanem Mostu. C, g. Ivan Slavič, drsedaj kaplan v Loki, je zavol jo bolezni dobil začasni dopust.
Duhovnik žrtev svojega poklica. Pater Metod Merka iz relda karmelitov je opravljal dušnopastirs-ko službo v taboru za gališke begunce v Gleisdorfu na Srednjem Štajerskem. Ko se je vrnil v Gradec, ga je napadla mrzlica. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so dognali, da je zbolel na pegastem legarju, k i si ca je nakopal med begunci v Gleisdorfu. Zdravnikom se ni posrečilo mu rešiti življenja; za dušno pastirstvo vneti redovnik je kot žrtev svojega poklica umrl dne 8. nov.
„Nedeljski evangelji." Kakor slišimo, je knjiga „Nedeljski evangelji" s kratko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom, že popolnoma pošla. Kadar se izda druga izdaja, bomo poročali.
Novice od ogrskih Slovencev. „Novine' poročajo: Župan z Tišine nam glasi, ka se je n j emi tožila Vučko Marija, 85 let stara sirota, mati z Lipovec, ka jo je deca pregnala z domi i si more z kol-divanjom kriih iskati. Pri tom žalostnom kriihi se je pa namerila na takše hiše, ka so dveri pred njo] zft-prli i je mogla na pokopališči na mrtvečem stoleci spati. Želemo znati od onih, šterih se tičejo te reči, če je istinska ta zgodba, ali samo izmišljena. — Be-lotinska veselica držana v grofovskom malom gradi je 2380 k. 30 fil. dobička prinesla Rdečemi križi. Veselice so se vdeležile grofovske družine naše okrog-line. — Okradnoli so v D. Lendavi g. Grašanovič Ottona, notariuša, Tat je skoz okna prišo v hišo, Š-tero ie odprto bilo zavolo zračenja hiše i odneso ž nje 4 pari obiiteli, t prstan i 1 ritekull. — Odskočo jo od vojske Berden Štefan, pešak 48. pp., rojen v T i loncih leta 1880. Po svojem opravili je bio kovač.
^Tujskanje „Soldatenzeltunge." Že v dveh številkah ' huiska v Bolcanu na Tirolskem izhajajoča „Soldatenzeitung" proti slovenskemu ljudstvu, katerega sinovi so prelili že potoke krvi za cesarja in Avstrijo. Zaradi teh člankov je zavladalo med Slovenci vsepovsod veliko razburjenje, kajti sedal prf1 ni čas za narodne hujskarije, ampak kako se bomo skupno obranili sovražnikov.
te-	• '	Kakor izvemo, je pisec
teh Mankov. ki kalijo na tako nevaren način jalvni mir, med Slovenci službujoči luteranski pastor. Zanimivo ie, da ie ta oforekovailec avstrijsko-mislečega slovenskega ljudstva, tujec, rojen i »ven Avstrre. Mi opozarjamo državno in vojaško oblast na t" javnemu miru nevarno početje lista „Soldatenzeitg."

Mladina v Gradcu. Graški listi se pritožujejo, da je tamošnja mladina zelo podivjala. Dno 10. nov. so zvečer ob 10. uri napadli neznani mladi pobnlini v sredini graškega mesta neko gospo, biii s pr.L-cami, jo suvali in izmaknili denarnico. Taki dogodki so ponavljajo dan za dnevom.
Slovenski vojak na Itusko-jfoljskem. l ise se nam: Ko potujem po svetu, vidim mnogo spominov te sirašne vojske. Solze se vlijejo vsakemu, kdor vidi skomine strašnega klanja v teh krajih. Jaz sem že sedaj več kot 9 mesecev tukaj in vidim, kako je tu. Rusko-poljski kmet nima ne polja in ne hiše, ki bi ne bila poškodovana. Ljudje se mi pritožujejo,, kako strašno je bilo za časa bojev na Rusko-Poljskem, in kaj so strahov prestali. Poljaki pravijo: Vse smo prestali; samo naj ljubi Bog usliši naše prošnje in nam naj da konec te svetovne vo.ske. Ti ljudje vroče pros;jo in moli.o za mir. Poleg tega pa romajo od enega svetišča do drugega in prirejajo procesije. A tudi drugače živijo zelo pobožno;- vsak teden hnajo post v petek in soboto. Na Boga pa verujejo bolj kakor na vse posvetne reči. Ko bi bilo po celem svetu tako, bi bilo veselo in ne bilo bi vojne. Pozdrave v-sem domačim, prijateljem in znancem! Jožei Kegl < Sv Ane v Slov. gor.
Na zasneženih planinah. Piše se nam: Dragi mi „Slovenski Gospodar".! Mi se Te že v soboto veselimo, ko nas prideš obiskat v daljne hribe in nam doneseš mno^o novic Tukaj nas
obiskal vi še smo
sneg. Kolikokrat nas še bo,
" '-.V '	^i-rv^-,."}-;-.-1
: if.; > : sHresi :*i,f mm
je že mnogokrat ne vemo. Zdra-tukaj vsi. Srčne pozdrave pošiljamo slovenski alpinci iz tirolske bojne črto, Joško Žlahtič od Sv. Urbana pri Ptuju, Marko Lapuh od Brežic, in Ivan Kranar iz Kranjskega
Naši strelci. Iz bojnega polja se nam piše G. novembra: Pozdrav iz bojnega polja od junakov, ki so se udeležili 8. in 9. laške ofenzive. Dosedaj smo še zdravi. Nam prav nič ne stori, četudi Lah še toliko strelja. Čeravno so nam ljudje pravili, da smo slabiči in premladi, vendar se hrabro borimo. Le sedaj jih poglejte, kako se hrabro za domovino i-a cesarja vojskujejo. Poglejte jih, kako se prša teh junakov bliščijo od hrabrostnih kolajn. Pozdravimo srčno vse domače! Desetnik Kač Fran iz Laškega trga, poddesetnik Regvart Ivan od Sv. Trojice v Halozah, pešci Jurij Centrih od Sv. Ruperta pri Laškem trgu, Henrik Vertič od Sv. Trojice pri Ptuju, Franc Stare iz Laškega trga.
Pozdrav gorskih topničarjev. Vroče pozdrave i ošiljajo slovenski fantje-gorski topničarji slovenskim fantom in dekletam: četovodja Albin Gračar, poddesetnik Kepe Anton, poddesetnik Dosedla Anton, topničarji: Jakob Zemljič, Franc Obran, Franc Klau-žar, Franc Gradišek in Martin Klemajer.
26. branijo Lahu pot v Tirole. Desetnik Fran Snuderl nam piše iz trolskega bojišča: Čeravno so o 26ih malo čita in sliši, si cenjeni čitatelji „Slovenskega Gospodarja" ne smejo misliti, da smo že vsi l>omrl . Še živimo! Mi zvesto branimo, da nam po-lentar ne ude v Tirole. Iskrene pozdrave v in: eno vsen slovenskih fantov domačega domobranskega pešpolka!
Pozdrav iz sneženih Alp. Dne 1. novembra se nam piše: Srčne pozdrave Tebi, „Slovenski Gospodar", vsem Tvojim naročnikom in bralcem pošiljamo slovenski fantje in možje domačega pešpolka iz visokih, s snegom pokritih Alp, kjer stojimo kot skala na braniku za svojo lepo domovino. Desetnik Janez Smon, Šmihel Smihel nad Mozirjem; Jožef Sagadi;., četovodja, Sesterže pri Majšpergu; Anton Ošlak, desetnik iz Vitanja in Karol Mauc, desetnik iz Slov.-Gradca.
Naši domobranci upajo na zmago. Naši domobranci nam pišejo: Srčne pozdrave pošiljamo vsem domačim prijateljem „Slovenskega Gospodarja." Nahajamo se skoraj že dve leti v prednjih postojankah Poprej smo se borili proti Moskalom in sedaj proti verolomnemu Lahu. Bog nam daj že skora4šen mir. Desetnik Franc Presker iz Rajhenburga, poddesetnik Florijan Voit od Sv. Križa, Jernej Koštomaj iz Trnovelj, Kozole Martin iz Koprivnice, Rumpler A. in Oton Klipstiitter iz Maribora, vsi telefonisti pri 8. 26 stotniji. Unamo, da nas bo Bog še obvaroval ter nam dal srečen vspeh do zmage in enkrat srečno vrnitev.
Italijan ne pride gledat Trsta. Slovenski mladeniči nam pišejo izpred Gorice: Vsem čitateljem pošiljamo pozdrave iz peklenskega hruma soške fronte. Italijan zmirom poskuša predreti pri solnčni Gorici našo 'fronto. Mi slovenski fantje pa Vam zatrjujemo, da ne pride polentar gledat Trsta. Slovenski možje in fantje pešpolka št. 87, 6. stotnije. Ivo Sepetauo, dijak-črnovojnik iz Bizeljskega,, četovodja Podgoršek Josip iz Gomilskega, in četovodja Martin Rothwein od St. Vida niže Ptuja.
Izmenjani invalidi. V vojaško bolnišnico v Lit-merice na Češkem so pripeljali 360 izmenjanih invalidov iz Rusije. Med temi se nahajajo tudi sledeči: Karol Teržan in Jane/, Božičnik od 87. pp., Fr. Go-rinšek' in Janez Goršek od 26. domobranskega pp., ler oešca Franc Bratuš in Janez Kraut od 47. pp.
J
Oprostitev poljodelsfrega in gozdarskega osob-ja od vojaške službe, \ o4no ministrstvo je doloöilo, da so vsi tisti firnovojnki-poljedBlci ali -gozdarji, ki so biß prvotno oproščeni cio 30. nov. 1916, za sedaj oproščeni do 31. "deo. 1916. Na prošnjo se jim sme to-zadevnu o rosi i .e v podaljšati do 31. marca 1917.
Odua^a vojaških predmetov kot čepic itd, Štajersko cesarsko namestni&tvo razglaša: Ker se še najde med nevojaškim prebivalstvom, zlasti v krajih, kjer je bilo vojaštvo nastanjeno, mnogo vojaških reči, kakor čepic, bajonetov itd., se nevojaško prebivalstvo pozivlje, da odda te najdeno ali drugače pridobljene vojaške predmete najpozneje do 20. nov. t. 1 vojaški upravi.
Položaj pismonoš na deželi. Deželni pismonoša nam piše: Marsikdo zavida nas pismonoše, češ, dobro se Vam godi, ko Vam ni treba k vojakom. Dan za dnevom prehodite določeno okrožje in ko pride prvi dan v mesecu, pa vtaknete v žep lepe desetake," Kdor tako misli in govori o našem položaju, ta je ali slep ali pa hudoben.. Ali veste, koliko plače ima ubogi deželni pismonoša? Celih 07 K na mesec. In od teh še mora odplačevati po več kron na mesec v bolniško blagajno, za pokojnino itd. Marsikateri mesec nam še niti 2 K ne ostane na dan. In od tega bi, se naj plačevala hrana, obleka, obuvalo, stanovanje, preskrbela družina itd, ¡Slišimo, da so se povišale plače Častnikom, državnim uradnikom, orožnikom i. t, d. Vsi drugi dobijo večje plače in dravinjske do-klade, le na nas uboge pismonoše nihče ne zmisli. Pomislite samo, koliko si raztrgamo obleke in obuvala. ko moramo v dežju, blatu i.n snegu prehoditi hribe, gore kr doline. Ko nam ne bi dobri ljudje sem-patje dali kaj brezplačnih okrepčil, bi sploh ne mogli vstrajati pri tei draginji. Mogoče pa se le bo na-Sel kdo, ki se bo za nas malo potegnil — Pismonoša
Grde navade. Žalostno za sedanji resni vojni ftas je, da se najdejo na kmetih ljudje, ki nimajo sedaj nujnejših opravkov, nego da pišejo prazne ovadbe na oblasti, letajo od glavarstva do sodnije in o-rožnikov in vsako malenkost izrabljajo proti svojim neprij!ateljem in zahrbtno mnogokrat, celo proti svojim sosedom in prijateljem. Iz gotovega vira verno, da imajo sedaj žandarji, okrajna glavarstva in sodnije mnogo opraviti samo vsled ovadb — ki so nar vadno brez podpisa — raznih zahrbtnežev. Tako se je n. pr. zgodilo, da je nekdo naznanil ubogo vdovo, da ima na hlevu skrite velike mndžine žita. Cela truma ljudi, med katerimi so bili orožniki, vojaki, uradnik iz glavarstva in občinski možje, so prišli nekega dne zgodaj zjutraj iskat „skrito" žito. Preme-tali so vse seno in slamo, a našli niso ničesar. Nek brezvestni sosed je iz gole hudobije napisal ovadbo in napravil ženi toliko žalosti in uradnikom popolnoma nepotrebnih potov. Ljudje božji, spametujte se vendar! Tare nas itak dovolj vsakojakih težav, zakaj bi si še sami svoj položaj obtoževali?
Železnica Konjice—Zreče se bode začela grabiti najbrže še meseca novembra, če dobi . podjetje povoljno število vjetnikov in delavcev,
Gospodarske aoftce.
Urad za prehrano prebivalstva. Za prehrano avstrijskega prebivalstva je ustanovljen s sedežem na Dunaju, poseben urad. Za predsednika tega urada je cesar imenoval nižje-avstrijskega deželnega finančnega ravnatelja Oskarja Kokstein. Na novo u-stanovljeni urad za prehrano prebivalstva je podrejen ministrskemu predsedniku in je neodvisen od o-stalih ministrstev. Z ustanovitvijo tega urada se neha delokrog notranjega ministrstva, poljedelskega in trgovskega ministrstva, kar se tiče preskrbe s hrano in krmili. V vodstvo tega urada boste še tudi poklicani dve drugi osebi kot podpredsednika. Naloga nanovo ustanovljenega urada bo: Izdajati odredbe in določila, kako izdelovati in po(delovati živila, krmila in sirovine, kako živila in krmila zbirati, jih porazdeljevati, urejati uporabo istih, kakor tudi določevati cene. Nadalje bo imel tudi nalogo, da dože-ne množino zalog živil in krmil. K sodelovanju za dosego nalog tega urada se tudi lahko prisilijo občine. Dan, ob katerem bo začel poslovati nanovo ustanovljeni urad, bo določil ministrski predsednik. — Predsednik novega urada, Oskar Kokstein, je bil rojen leta 1860 v Varaždinu na Hrvaškem ter je deloval v finančni službi*v Pragi, Crnovicah in od let 1807 na Dunaju.
Oddaja žita. Od sedaj do jdne 1. decembra se bode pustilo za osebo in leto 85 kg žita, od 1. dec. naprej 80 kg žita, od 15. dec, 75 kg žita, od 1. jan. naprej 70 kg žita Kar pišemo, je zanesljivo res.
Javno vprašanje na mariborsko okrajno glavarstvo. Iz severnega dela mariborskega okraja se nam piše: Posestnikom severnega dela mariborskega okraja se je od okrajnega glavarstva določilo, da naj vozijo svo'e žito v mlin g. Ehrlicha v Kaniži. A ta mlin pa sedaj radi pomanjkanja bencina večinoma stoji. Torej nimamo mlina. Nekateri so poskusili peljati svojo žito k Scherbaumu v Maribor, a tam se je reklo, da kmetskega žita ne sprejmejo v zmletje. Prosili smo, da bi smeli svoje borne zaloge žita zapeljati v bližnji mlin ob Muri. A dasiravno se je že sam cesarski namestnik izrazil, da nima nič proti temu, če hi se iz bližnjih obfin ob Muri vozilo žito v
kak mlin ob Muri, vendar okrajno glavarstvo toga no&c dovoliti- Kam naj dumo svoje žito v zmletje? Da bi ga peljali na pohorske mline, za to nam primanjkuje živine, primanjkuje nam pa tudi dragega časa. Vprašamo okrajno glavarstvo, zakaj se nam revnim, ubogim posestnikom niti take malenkost^ da bi smeli j ('Uiti svoh žito v bližnji mlin ob Muri, ne dovoli? Brez moke smo in brez kruha. Nadalje vprašamo še: Zakaj se mora ravno v mariborskem okraju i-meti tudi za phanje prosa uratino dovoljenje, ko tega v drugih glavarstvih, n. pr. v radgonskem, ni treba? <;Opomba uredništva: Sploh nikjer! Za to ni nobenega cesarskega ukaza, niti iministerialne ali na-mestniške odredbe!,) Vprašamo tudi? Kako to, da dobijo nekateri vse sladkorne izkaznice, ki jim gredo, drugim pa se jih od osebe, ki jih deli, vrže samo le nekaj? Zahtevamo za vse jednake pravice! — Več posestnikov iz severnega dela mariborskega okraja.
Moke, kruha, sladkorja, kave in petroleja je danes težko dobiti.. Kdo je kriv tega? Porazdelitev blaga na posamezne kraje je nepravilno urejena. Večino blaga dobijo trgovci v mestih, trgih In industrijskih krajih.. Na deželo le malokedaj zaide kaka troha tega blaga. Ako pa pride kmetski človek v mesto in hoče kupiti sladkor ali kavo, se mu kratkoma-lo reče: „Mi prodajamo samo za mesto." Zelo veliko časa dandanes zapravijo ljudje samo s tem, da hodijo od kraja do kraja, od trgovine do trgovine iskat gorej omenjenega blaga, Naj bi okrajna glavarstva, prehranjevalni uradi, razne osredne družbe i t. d. vendar Ca položaj upoštevale in blago, s katerim razpolagajo, tako razdeljevale, da bi dobili trgovci na deželi vsak za svoj okoliš potrebnega blaga. Tedaj bi bila cela zadeva glede preskrbe prebivalstva mnogo bolj pravično urejena. Mestni trgovci pa skrbijo za „svoje" ljudi in tako navadno ubo; > kmetsko in delavsko ljudstvo ne dobi niti najpotrebnejšega blaga.
Kaj je z mlekom? Gotovi ljudje v Mariboru širijo neosnovane govorice, da se bo smelo odslej mleko pošiljati in nositi v Maribor samo mlekarnam, in da se bo cena mleku znižala. Mi smo se na uradnem mestu informirali o tej zadevi in smo izvedeli sledeče: Kadar bo okrajno glavarstvo gotovo s svojim načrtom glede dobave in preskrbe mleka za Maribor in okoliške občine, bo odredilo, da se bo odvišno mleki po občinah na določenih krajih oddajalo in vozilo \ Maribor, kjer se bo pasteriziralo in nato takoj do stavljalo strankam. Nikogar se rie bo sililo, da bi moral oddati mleko, ki ga rabi sam za svojo družini ali za svoje stare domače odjemalce. Oddati se bod; moralo samo res odvišno mleko. Po občinah se bo;le mleko ob gotovih urah zbiralo Ti:'*z vozom spravljalo v mesto ali na železnico. Cena mleku se ne bo zr.i-žala, ampak na vsak način zvišala. Cas, kadar s bo v mariborskem okrajnem glavarstvu pričelo zbiranje mleka, se bo javno razglasil.
Uporaba in oddaja koruznih strokov. Koruzni stroki so dobro krmilo za govedo in svinje. Stroki se morajo na drobno stolči ali zdrobiti in se jih lahko potem, ko se jih v kotlu skuha ali pa polije s kropom, poklada živini. Kdor pa strokov ne rabi sam za krmo živini, jih mora oddati vojn o-ži t n op r o met u e i m i zavodu. Dobro posušeni stroki se plačujejo po 12 1 -kg. Prepovedano je koruzne stroke zavreči ali ž njimi kuriti.
Živinske cene. Posestnik iz celjske okolice piše: „Prosim, da se obelodani najvišja cena za pitano govejo živino, posebno za vole I. razreda, Jaz sem šel dne 5. novembra ponujat vole v nakup uradno določenemu nakupovalcu. Ta mi je rekel „Sedaj se ne plačuje volov več po 3 K 1 kg, ker so jih vojaki v Rumuniji veliko število pridobili." To se mi čudno zdi, ko mesarji, n. pr. v Žalcu, še vedno prodajajo meso po 6.30 K in drugod po 7—8 K. Torej je meso več kot polovico dražje kot živina. Prosim, razjasnite nam to zadevo in natisnite uradno določene cene za vole in ostalo živino." — Odgovor: Mi smo se na uradnem mestu poučili o zadevi in m nam je povedalo, da je cesarska namestnija z odlo kom z dne 29. avgusta 1916 nastavila sledeče najvišje ceno za 1 kg žive teže:
Pitani (klavni) voli i vrsfe . . . do 3 K ".0 v
„ II. , ... do K K 20 v.
„ III. „ ... do 2 K 90 v.
Plemeni (vprežni) voli.....do B K 60 v.
Pitar.e (klavne) krave I. vr=te . . do 3 K 10 v.
„ II. „ . . do 2 K 80 v.
„ III.	. . do 2 K 10 v.
Močnobreje plemene krave in telice
od B K 20 v.......do 3 K 40 v.
Krave z novim mlekom od 3 K 30 v do 3 K 50 v. Teleta ..........uo 3 K.
Nakupovanje živine v ljutomerskem okraju. Dopis iz ljutomerskega okraja v zadnji številki „Slovenskega Gospodarja" je imel vspeh. Oblast je bila opozorjena na dejstvo, da je v ljutomerskem okraju več živine na razpolago, ki bi jo posestniki radi oddali. Kakor izvemo, se bo prihodnje dni nakupovala odvišna živina v ljutomerskem okraju, da se tako drugi okraji, kjer se živino le težko dobi, za nekaj 8asa Bčifijo. Naj naši ljudje izražajo svoje želje v
„Slovenskem Gospodarju", da tako pridejo v javnost. Kregati se in na tihem zabavljati prav nič ne pomaga.
Nap»avljajte kompost! Jesenski čas je najbolj
pripraven; da se napravi kompost, to je mešanica' gnoja in j)rsti ter raznih odpadkov. Kompost, ki se v jeseni ali zgodnji zimi napravi, se. že dr. spoml.tdi rabiti pri sajenju sadnega drevja ali trt. Dobro je, ako se pripravljeni kompost po zimi večkrat polije z enojnico.
Delajte praiie! Imamo ugodno jesensko vreme, ki je kakor nalašč da sprašimo njive. Na spomlad bo radi pravočasnega obdelovanja njiv zelo huda, ker bo primanjkovalo vprežne živine. Naj se torej sedaj vsak potrudi, da bo še pred zimo sprašil švoje njive. Sta"r slovenski kmetski pregovor pravi: Pred zimo orati je toliko kot polovico gnoja.
Hmelj. Tudi v pretekli dobi so cene za, tuj hmelj nekoliko poskočile in so se gibale med 125 do 135 K za 50 kg, Popraševanje po tujem hmelju je b.-lo zelo živahno, toda hmeljski špekulanti so vse zaloge pokupili za slepo ceno ter sedaj čakajo, da bodo cene za hmelj zelo visoke. V Savinjski dolini je poprodan skorodane ves hmelj.
Lesne cene v Nemčiji naraščajo. Železniško ravnateljstvo v Hauoveru na Nemškem je razpisalo dobavo lesa za železniške potrebščine. Ponudniki so zahtevali za suh smrekov les za 30 do 40 pfenigov za kubični meter več, kakor prejd enim mesecem, za borov les so narasle cene v enem mesecu za 25 in za hrastov les pa za 30 mark za kubični meter
Milo se naredi. Na 2 kg loja vzemi pol kile jedkega natrona ali milnega kamna, ki se dobi povsod v drogerijah Namesto loja so dobri tudi kakor-šnikoli mastni odpadki, tudi mast, ki plava na vrhu pomij zlasti po kantinah in drugih velikiih obratfth. V deževnem vremenu si nastrezi deževnice. Na 2 kg loja in % kg jedkega natrona je treba vliti 61/« litra deževnice. To pristavi na ogenj. Kotel se smo naliti samo do polovice. Mešaj, dokler ne zavre; potem pa kuhaj še dv uri tn mešaj pridno, da ne gre čez.' A-ko bi pa hotelo kipeti, prilij, kar je še ostalo vode. Ko se je kuhalo dve uri, primešaj še soli in sicer na tri litre maščobe desetinko kile soli; končno mešaj še par minut. Ko pride sol v zmes, se vzdigne milna gošča in plava na površju Juga. Poberi goščo iz plitve posode tn jo pusti tam do driigajgia dne. Nato razre-ži strjeno milo in ga deni na" zračen kraj, da se posuši.
Zakaj je usnje tako drago? Usnjarska tovarna Adler & Oppenheim je dosegla v drugem letu svetovne vojske 5,426.354 K čistega dobička. Prej je tovarna že plačala vse davke in vojne doklade. Tovarn:, je razdeljevala 20% dividende.. Prvo leto vojske jo tovarna dosegla celo 8,454.246 K čistega dobička.
Za izkoriščanje neobdelanih zemljišč. Vojro-pomožni urad pri cesarski namestniji naznanja, da namerava poskrbeti, da bi se vsa neobdelana zemljišča obdelala in napravila rodovitna, da bi se tako dobilo na domačih tleh dovolj žita, krompirja in drugih pridelkov. Kdor ima močvirnate travnike, pašnike, njive, .posekane gozdove, ki bi se dali uporabiti za njive in bi jih lahko odstopil vsaj v enoletno o delavo gorej imenovanemu uradu, naj to naznani n,: naslov: „Vojno-pomožni. urad pri c, kr. namestnij, Gradec." Ta urad bo z drenažo in skrbno obdelavo ii> sicer s pomočjo vojnih vjetnikov zemljo izsušil, v spomladi pognojil z umetnimi gnojili ter jo obsejal.
novice*
V vjetništvu sta se sprijaznila. Iz Prage se poroča: Blizu Pardubic sta pred vojsko živela dva mala posestnika, ki sta se celin 10 let radi neke ženit-ve smrtno sovražila. Oba sta bila ob začetku mobilizacije vpoklicana. Pri Grodeku so ju v jeseni leta 1914 Rusi vjeli in spravili v Sibirijo. V rudniku Ce-karinskaja ,,sta skupno kopala premog med samimi Madžari. Po dolgem molčanju je začel, kakor poročata, Vaclav Hornik govoriti s svojim osovraženim sosedom Josiponi Živilom. Materni češki jezik ju je v daljni tujini med samimi tujci zopet spravil. Postala sta prijatelja.
50 narodov v boju proti Avstriji in Nemčiji. Ruski list „Ruskoje Snamja" našteva sledeča imena narodov, 50 po številu, ki se borijo ob četverospora-zumovi strani proti Avstriji in Nemčiji: Francozi, Maročani, Kabili, Senegalci, Arabi, Malajci,, Ana-miti, zapadni Indijci, Madagaski, Tonkitajci. Daho-miti. črnci iz Konga in Kamboče, Monakovčani iz kneževine Monakovo, Angleži, Soti, Irci, Hindostan-ci. Zelandijci, Avstralci, Kanadijci, Buri, TaponcT, Kaplandijci, Indijci, Rusi, Finci, Poljaki. Litavci, Tatari, Kirgizi, Kalmiki, Tunguzl, Turkmenei, Gru-zi. Armenci, Burjati, Srbi, Rumuni, Italijani, Esti, Portugljci in še več drugih.
Volkovi raztrgali čredo ovac. V Hercegovini se je že sedaj, Čeprav še ni padlo v nižavah veliko snega, pojavilo toliko volkov, da so postali velika nadloga za prebivalstvo. Ne daleč od gorovja Veles je napadla tolpa volkov Čredo ovac in tudi tri pastirje. Pastir:i. Čeprav oboroženi, si niso mogli drugače pomagati, r.ego da so splezali na drevesa, da se rešijo. Volkovi so raztrgali celo čredo ovac. Te zve-
«Iran 6.
horsssn íwsihhiaíí.
16. novembra i Stil
ri so letos posebno drzne; še celo v dvorišča in hleve kmetij uderejo in ugrabijo ovce. Raztrgale so že tudi veliko psov. Cele vojaške čete so napravile lov na drzne roparje.
Velika železniška nesreča. V bližini mesta Wilhelmskaven v Nemčiji je dne 11. t. m. dopoldne zavozil balkanski brzovlak v delavke, ki so stale na progi in so pozdravljale vojake, ki so se pedali i a dopust. Nesrečnice niso opazile, da je pripeljal n drugi strani balkanski brzovlak. 19 delavk je bilo pri priči mrtvih, 3 pa so težko ranjene.
Hudi viharji v Sredozemskem morju. Dne 7. t. m. so razsajali v Sredozemskem morju posebno hudi viharji. Na angleškem otoku Malta je vihar povzročil na pristaniških napravah mil jonsko škodo, isto-lako na italijanskem otoku Sicilija. V mestu Taccia je vihar razkril 30 poslopij. Tudi iz Tripolitanije in južne francoske morske obali se poroča o velikih viharjih. Viharji so na odprtem morju zasačili veliko angleških, italijanskih in francoskih trgovskih ladij, o katerih ni nobenih poročil. Izgubljen je baje tudi veliki italijanski parnik „Sabio", kateri se je razbil ob južni sicilijski morski obajli.
Velike povodnji v gornji Italiji. Vsled desetdnevnega deževja so nastale po vsej gornji Italiji velike povodnji. Reke Piave, Taljamento, Livenza in Pad so izstopile iz svojih strug ter poplavile vse ni-žave. Povzročena škoda znaša baje okrog 18 milijonov lir.
Divjega mačka, izredno velikega, ki je vrgel blizu 3 kg same maščobe — dokaz, da se zverinjadi ne godi tako hudo kakor nam — je ustrelil dne 4. t. m. v hosti pri Gornjih Sušicah na Kranjskem Ivan Sitar, gostilničar in posestnik v Toplicah. Redek je tak slučaj in posebno še, da ni bil maček ustreljen na drevesu, ampak so ga ponili psi.
Zaklan« perutnino natlačila s papirjem. Neka branjevka iz dunajskega, predmestja je prinesla na dunajski trg za perutnino 10 puranov in 7 gosk. Ta perutnina je bila skrbno osnažena in navidezno dobro rečena. Blago je bilo v naglici razprodano. Gospa, ki je kupila enega purana, in dv4 ¿roški, je, bila posebno vesela, ker se ji je zdelo, da je'kupila blago poceni,. Ko je doma postavila zaklane živali! na mizo, je bila radovedna, ie-li se nahaja med drobovino veliko maščobe. Ko je pogledala v. notranjščino, je bila nemalo presenečena, ker je našla namesto drobovine in masti v puranu in goskah vse polno z-močenega papirja. Na Dunaju so najraznovrstnejša sleparstva z j dili na dnevnem redu.
Bogastvo rib v Volgi. Kako bogata je Rusija na ribah, dokazuje statistika za leto 1915. Tega leta so namreč nalovili v Volgi 1.630,000.000 raznih rib v teži 7,000.000 met. stotov.
Morski som — žrtev vojne Pri otoku Visu je vrglo morje na obrežje mrtvega^ soma, ki je bil dolg 7% m. Maščobe je imel v sebi toliko, da so nalili iz nje ribjega olja za 3 meterske stote.
Posojilnica n Narifeoru
(Na^dni dom)
sprelema urila^e za
peto avstrijsko vojno posojil»
ter daje poireoni pojasnila vsak del vnik od 8. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. are popoldne. 730
Dopisi.
Maribor. Dne 11. nov. je umrl vpokojeni nad-učitelj Jožef Šeligo, star 76 let. Služboval je v 1 'š-
kem okraju. Pogreb se je vršil v ponedeljek ob uri. — V soboto je nagloma umrl, zadet od k; 1 vši gostilničar v Mlinski ulic« J. Frangež. Naj počivata v miru!
Maribor. Mestni magistr i naznanja, da morajo tiste stranke, ki bi si rade same lioma pekle kruh in si ga ne želijo kupovati, pri peku, to javiti ustmeno ali pismeno najdalje do dne 20. novembra v pisarni za izdajanje krušnih kart v Hamerlingovi ulici.
St. Ilj v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo uljudno vabi k predstavi v Slovenskem Domu v nedeljo, dne 26, t. m. Igra „Junaške Blejke" se ponovi na občno željo. Je pa tudi res podučna, vspodbudna in pristno slovenska. Zavedamo se popolnoma silno resnega časa, ali taka izprememba dnevnega reda bo vsakemu v prid. Dobiček se podari oslepelim vo-iakom. Igro „Prepirljiva soseda" predstavljajo fantje. Upamo, da nas Jareninčani in drugi sosedje zopet posetiio v obilnem številu!
St. Ilj v Slov. gor. V Dobrenju je umrl star posestnik F. Kolarič. Bil je naš voli.lec. Naj v miru počiva!
Fala pri Mariboru. Tukaj nameravajo že v bodočem letu zgraiditi tovarno za izdelovanje umejtniih gnojil.	$
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 8. novembra sc nam zaveli zvonovi žalostno pesem in ndm naznanili, da vzamejo od nas slovo. Najbolj pa smo s težkim srcem poslušali glas velikega zvona, knlteri je bil
posvečen presv. 'Trojici sami, da mora tudi 011 od nas. Ta zvon je bil! našo največje veselje. Kadar so prihajali romarji, so z občudovanjem poslušali njegov milodoneči glas. Za zrečen pot in iz hvaležnosti, da je bival 29 let v naši sredi, so ga dekleta obdarovala z venci in šopki..
Sv. Benedikt v Slov. gor. Umrl je v Gradcu pri usmiljenih bratih Jakob Lempl, tuk¡a.'¿ni organi st. Rajni je bil zvest čitatelj „Slovenskega Gospodarja." Ko so oznanili zvonovi pri Sv. Treh Kraljih in župni cerkvi Sv, Benedikta žalostno vest o smrti blagega organista, bilo je vse ljudstvo od žalosti zelo potrto, kajti ranjki je bil jako priljubljen vj cel župniji. Blagi ranjki je zapust 1 vdovo s 5 nedoraslimi sinčki, N. p. v m. !
Nego va. Četo vodja Perko Franc je bil že drugič za posebno hrabrost na laškem bojišču odlikovan s hrabrostno srebrno svetinjo II. vrste. Priboril si je tudi bronasto hrabrostno kolajno Odiikova-nec je vrl narodnjak.
Sv. .jucij ob Sčavnici. O priliki poroke veleposestnika Franca Krajnc v Bolehnečicih z gospodično Jožefo Terstenjak iz Cakove se je nabralo 14 K 30 v za avstrijski Rdeč križ.
Sv. Jurij ob Sčavnici. V Sovjaku je po daljši bolezni umrl 741etni Jlernej Cernel, sprev^dein s sv. Po pogrebu se je nabralo dne 24. oktobra v prid vrlim vojakom na bojnem pol¡u za Rdeči križ 6.04 K. Rajni ie bil zelo priljubljen in veren mož, Naj počiva v miru!
Sv. Križ na Mursitem polju. Naša Dekliška Zveza je začela nabirati ojd svojih dohodkov sklad za domače vojne pohabljence. V ta namen je naložila pri križevski posojilnici prvo svoto 50 K kot polovico čistega dobička od svoje zadnje prireditve „Cesarju za god."
Sv. Križ pri Ljutomeru. Iz ruskega vjctništva se je oglasil Anton Heric iz Borec. Domači so ga že prištevali, med mrtve, ker celih 17 mesecev niso dobili od njega nobenega poročila. Te dni pa je nenadoma prispela dopisnica iz Rusije. Naznanja, da je zdrav in da. zelo želi videti še enkrat drage domače. Veselje, da še Anton živi, je pri domačih in celi rodbini zelo veliko. Ta slučaj spet jasno kaže, da. se bo marsikateri, ki se ga smatra za mrtvega, vrnil nekdaj iz tujine.
Središče. V nedeljo, dne 19. novembra, popoldne po večernicah, slavi naša mladina desetletnico, kar je umolknil „goriški slavec" Simon Gregorčič. Na sporedu so: govori, dekla,macije in pietje lepih Gregorčičevih pesmi. Vsi prijatelji Gregorčičevi so prijazno vabljeni in dobrodošli!
Leskovec. V soboto, dne 4. novembra, zvečer, je v Veliki V ar niči 'pogorela posestnica Marija Hvaleč. Radi vetra nismo mo<di rešiti ničesar. Zgorel je tudi štiriletni fantek, vsa živina, ves živež in obleka. Par dni po tej nesreči je žena. dobila brzojav v/ Dunaja, da je tam v bolnišnici umrl njen mož Martin Hvaleč. Pač hudi udarci v teh hudih časih! — Tudi roparji strašilo po hišali. Pred kratkim so hoteli vdreti v trgovino Fani Kranjc in Katarine Rudolf del Negro ter v mesnico Friderika Vreg. Bila jih je cela tolpa. V isti noči so oropali i,n umorili pri Sv. Barbari Vida Emeršič, posestniku Kodriču pa so vzeli denar, ki ga je prejšni dan dobil za. vino. Težko je priti na sled tem zlikovcem, ker takoj pobegnejo čez mejo. — Tudi zvonove so nam isti dan odpeljali.
Štuki pri Ptuju. Za hrabro zadržanje pred laškim izdajalcem je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo druge vrste Anton Kranjc, doma, na Stukih pri Ptuju.
Studenice pri Poljčanah. Mi imamo skrbnega dušnega pastirja. Vsak dan se opravlja molitev za vojake in enkrat na teden se daruje sv. maša., v ne-de.jo pa so daljše vojne mo'itve. Fa.ntom-voja.kom, ki so na. bojiščih zališali grobove padlih, pa se iskreno zahvaljujemo.
Sv. Martin na Pohorju. Pokopali smo na Verni hduš dan 22 let stnro Heleno Frin, Deklica se je ponesrečila dne 31. oktobra pri podiranju dreves tako. da je na ranah fakoj umrla. Bila je priljubljena novsod. Zato jo je tudi Bog rad imel in jo poklical k seibi. Bog ji daj večni mir !
Prihova. Krajni šolski svet je v svoji zadnji seji soglasno sklenil, da se izreče č. g. župniku Ka-rolu Kumer najiskrenejša zahvala za znatna podarjena zneska, ki sta se uporabila v nakup obuvala revnim učencem in šolskih potrebščin. Bog povrni obilno!
Sv. Jurij ob južni žel. Podružnica c. kr. kmetijske družbe v St. Juriju ob južni žel. ima. v nedelo, dne 26. novembra, ob 9. uri dopoldne, podučno zborovanje v domači ljudski šoli. Vspored: 1. Predavanje ravnatelja deželne kmetijske šole, kako se bo cepilo trsie brez gumija in o nekaterih dnevnih vprašanjih. 2. Predavanje o pomenu kmetijske organizacije z ozirom na razmere v sedanjosti in bližnji bodočnosti. 3. Sprejemanje naročil in raznih želj udov.
Celje. Vsled velkega deževja je zadnje dni Savinja na mnogih krajih prestopila bregove. V letošnji jeseni ie Savinja že tretjekrat poplavila bližnje njive in travnike
Planina. Dne 8. t. m. je tukaj umrla dolgoletna gosnodinja in sestra rairoga č. g. Matija Vrečko, bivšec?a župnika v Jurkloštrn in na Ponikvi, Marija
Vrečko, po dolgi in mučni bolezni na nogah. Kaj v miru počiva!
St. Ilj pod Turjakom Mohorjani so darovati z& Slovensko Stražo 25 K. Bog blagoslovi njeno plemenito delo!
Zadnja pomik, doli a v četrtek, 16. nov.
Cesarjeva bolezpn
Dunaj, 14. novembri.
Uradno se razglaša: Cesar, Če gar zdravstveno stanje je zadovoljivo, je danes, kakor običajno sprejemal obiske.
List „Neuigkeits-Welt-Bl,att" poroča: Cesarjevo zdravje je, hvala Bogu, že skoro docela popravljeno. Po izjavah zdravnikov ni o nahodu skoro noboae slefdi več. Cesar dobro izgleda, dobro spi in ima tudi izboren tek. Opaziti je le čisto majhne znake nar hoda.
Majiio^ojšo avstrijske
uradno porodilo,
Dunaj, 15. novembra.
Uradno se razglaša:
Vzhodno bojišče.
Frontfr generalnega polkovnika nadvojvoda Karla: V severni Valahiji (Rumuniji) se je bof vspešno nadaljeval, Rumuni so pustili 23 častnikov, 1800 mož in 4 topove v naših rokah. V vzhodnem obmejnem prostoru in zasneženih gozdnaitih Karpatih nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Položaj nespremenjen. Vzhodno od Gorice so zavzele naše čete italijanski jarek, vjele 5 častnikov in 475 mož ter uplenile 5 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl 'Idler, podmaršal.
Dogodki na morju.
V zgodnjih jutranjih urah dne 14, novembra je zelo vspešno z bombami napadel oddelek našega pomorskega zračnega brodovja) sovražne postojanke pri Ronkah, Vermeljanu in Doberdobu. Sovražni napadalni oddelek zračnega brodovja je bil pognan v beg.
Mornariško povaljsivu,
Hajnofejie nemško ur ¡»dn o porodilo.
Berolin, 15. novembra.
Francosko bojišče.
Bitka severno od Somme traja dalje. Od jutra do večera trajajoča borba je uvrstiti tudi 14. novembra v vrsto velikih bojnih dni. Upajoč, da bodo mogli izrabiti prvotne vspehe, so napadli Angleži z močnimi silami znova severno od Ancre in večkrat med krajema Le Sars in Guendecourt, Posrečilo se jim sicer je, da. so zavzeli vas Beaucourt, a na vseh drugih točkah široke napadalne fronte se je silni naval njih napadov pred našimi postojankami, pod velikimi izgubami ponesrečil. Močne sile so uporabili Francozi pri priborenju gozda Saint P'erre Vas. Napadi so bili brez vsakega vspeha, Končali so se v krvavih porazih.
Rusko bojišče.
Fronta, maršala bavarskega princa L e o p o 1-d a: Na vzhodnem bregu Narajovke so naperili Rusi proti našim pred kratkim zasedenim postojankam pri Folvs—Krasnolesje divje napade, ki pa so bili vsi s protinapadom odbiti.
Rumunsko bojišče.
Položaj nespremenjen. Trdnjavo Bukarešto so letalci obmetavali z bombami.
Macedonsko bojišče.
Srditim francoskim napadom so se bolgsrsfce čete, med njimi polk Balkanski Ni. Vel. cesarja., v ravnini pred Bitoljem nepremakljivo ustavljale. Ob kolenu Črne se je sovra^mku posrečilo zavzeti nekatere višine. Da bi zabranili obkolitev v svojih postojankah v nižavi, so se naše obrambne čete vzele nazaj.
Uitnifs urednlitti
Fr. 9t-»lec, pr.dmoistsr, vojna pošta R08: K i ne mrmijet« imeni prijs t,.,a I?*na, ne mor nrn priobčiti. Pri padlih se noj vedno zapiše pop'1 o ime in kraj, odkoder je dom». — V. U 91 r men: Ne sm°m>; l>i nss zaplenili. Pozdrave! — P. V. Iločko Pohorje: Bi radi spr-jeli, a pinno se nanaša na dogodke ki so ž«- davno mi« noli. Pišite hram, uai up še svoje no'ejše doživljaje. Bodite nam pozdravljeni! — .T K. Eucersdorf pri Do naju: Pišite domačim, naj Vam sestavijo prošnjo *.a dopnst, katero naj občina potrdi ProS-njo naj pošljejo na Vaš naslov, da jo predložne pri raportu. Naslovljena naj bo f>r< šnja na Vaše vojaško poveljstvo. — J H. Sv Križi Volna je zaplenjena in se mora oddali uradno doloieuim caknpoval-ctm. V Mariboru se o 'em na ančneje zve pr uakncovalcu v Gosposki ulici št 7. — ihova v Slov. goricah: Navadni tobak r a pipe se ne sme dražje prodajati kot zavojček po 9 vinarjev Mladoletnim pa je prodaja tobaka prepovedana — Gradec: H^ala! Pride v „Stražo". — Št. Ilj v 91. gor.: Takih slučajev je vedno več. Pati s» dnevom dobusmo pritožbe, da posestniki po M dni do ? tedne ne dobijo vp slanih kvrt z» mlin. Prit« žito e ¿m«n<>«t na "-esrsko n»-me«tnijo. O upp-hu nam poročajte. Pozdravljeni! — 9 r. Urban, Si-kolje i. dr.: Prepozni r.a to številko.
Ooteritsba Starti».
Gradee, dne'8. novembra 1916: 62 89 27 25 86 Liae, dae 11. novembra 1916: 61 74 65 <6 66

MRWWlKSfläR

Ena beseda stane 6 vinarjev, petitvrsta 18 vin. Mrtvaška oznanila in sahvale vsaka petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 36 vinarjev. Za večkratno objavo znaten popust. Inserati se sprejemajo le proti predplačilu. Zadnji čas za sprejemanje inseratov torek opoldne.
Kapi te Malo posestvo v bližini j Celja osiroma v celjskem sodnem [ okraja. Tozadevna pisma na uprav- j ništvo Slov. Gospodarja pod „Plačilo takoj".	725
Posestvo z zidanimi poslopji, eno-nadstropno hišo z lepim prostorom z gostilniško kuacesijo in zemljiščem, se takoj prod». Cena 16.000 K. Naslov pove: JantzAr-beiter, posestnik v Zabovcih p. Ptnj.	727
v	'
Zenitna ponudba.
Kmetski sin, 28 let star, vojaščine prost, lepe inncjnosti, s kmetijsko šolo in 4000 K gotovine, želi se po novem letu priženiti na kmet-sko posestvo, oz roma trgovino ali gostilno Vdova ali dekle, kateri je padel mož ali ženin za domonino, ima prednost. Grem v vsak okraj, bodisi na hriba ali v dolini in na vsa pisma takoj odgovorim. Ponudbe, ako je mogoče s sliko sprejme iz prijaznosti do 14. dec. t. L ter jih izroči do-tičniku t« ko j Ferdinand Franc Pavlič, Ptuj Gosposka nI. 4. 728
Zsnesljiv, trezen, marljiv, oženjen viničar, brez malih otrok, se s 1. janun-jem 1917 sprejme pri A. Faleschnijivih špargeljnovih in sadnih napadih v Libni p. Videm na Štajerskem. Letne plače 600 K v gotovini, 1 n;iva, stanovanje, kurjava, mleko, na leto 1 prase in pijača. Viničaika ima skrbeti za vrt in živino.	729
Posestvo, želi v najem vzeti. Barbara Lubej v Rošpshu št. 64 p. Gornja Sv. Kungota pri Mariboru.	»	730
KmeSki fant 17 let star, želi priti h kaki gospodinji ali gospodarja, da bi ga imela za svojega. Naslov Jurij Golob, Pobrež St Vid pri Ptuja.	731
Močan učenec se sprejme. Mizar stvo, Kaiserstrasse 18 Maribor. 732
Posestvo na prodai, meri okoli 11 oralov, sadonosaik, lepe njive, travnik. Blizu Pesnice. Naslov se izve v upravništvu pod „Posestvo št 7SS."
Šmarjeta poleg Rimskih toplic! Proda b« «nonadstropna hiša, s hlevom, ki spada zraven, lepa ujita, travnik, hosta z lepim lesom. Lahko se redi krava in nekaj svinj. Hiša stoji tik okrajne ceste bliža kolodvora in je za vsako obrt pripravna. Več se izve pri Karlu Ulaga, organistu v Šmarjeti pri Rimskih toplicah.	73!)
Knpi se takoj d7e prazni poBtelji, malo mizo in štiri stole. Naslov: Josipina Kruljec, Mc^partstr. 61, vrt 6 Maribor.	737
h\m v! d iiapeslflice!
niklaRte aii iz jekl» K 10'—, 14 — in 18 K, t radium svit-lobno ploščo K 14 - 18"— 22., z Ia kolesjem K -4' — 30 —, z radiuru svitlobno ploščo K iSS' SS'—, 36 —, z precizijskim kolesjem K 50 —, »rebrna ura z nategljivo zapestnico K 26'—, 30'—, zlata ura z nategljivo zapestnico K 90 —, 100'- 3 letno jamstvo. Zamenjala divo-ljena, ali pa denar nnsaj. Po šilja »e proti povzetju; na bojišče proti prejšnjemc nakazilu denarja poleg 30 ' poitnino.
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
e. i. k. dvorni dobavitelj v Brfixn 800 na Češkem. 2 D
Iščem učenca (kateri ima veselje do trgovine) od poštenih starišev, zmožen slovenščine in vsaj nesaj nemščine. Lud. Kuharič, trgovec Ormož.	738
Mlinar se išče v novi mlin na stalni vodi v Bkofjivasi pri Celju. Vpraša se pri lastniku Franc Kline isto-tam.	697
Viničar s 3 do 4 delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji takoj sprejme pri Karlu Worsche, trgovcu manufakturoega ;Jaga v Mariboru, Gosposka ul. 10.	739
Jaboika kupuje tvrdka M. Berdajs, Maribor, po najboljši ceni. 686
Priiea učenec
se sprejme takoj v trgovini pri trgovcu Alojziju Vršiču
v Ljdtomeru. 710
Pozni*! Cepljene trte!
Dveletne zelo močne od vrst; laški riliek, bela žlahtnina, muškatna žlahtaina, šipon, portugalka, beli burgundec, modra kapčina in iza-bela, cepljene oa različnih priporočenih podlagah. Dveletne divjake Gothe štev. 9 prodaja Anton Slodnjak, trtnar in posestnik, p. Juršinci ri Ptuju, ntaj. Cena po
Sprejme s« takoj učenec pri g. Duhek medičar, Maribor. 642
Dvonadstropna
hiša
zraven še drugo poslopje, novo-zidana za pekarijo. Peč z paro se postavi z glavarstvenim dovoljenjem. Na prav dobrem prostoru, tudi na dan do 200 hlebov tujega kruha. Stanovalci plačajo na leto 4600 kron. 8e pod lahkimi pogoji za 60.000 kron proda. Vpraša se v Mozsrtstrasse 59, Maribor. 657
Kdo ima na prodaj kaj lovskih iiber (svinčenih zrn), naj mi naznani : Franc Ferlinc, župan in zakupnik lova v Selnici ob Mori, p. Št. Ilj v Slov. ger.	620
„Solzna Avstrija.1
Knjigo pod naslovom „Solzna Avstrija" g 25 krasnimi pesmimi, okrašeno s slikami, pošlje Matija Be-leo pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko, vsakemu, ki mu pošlje zneBek 1 krono 20 v v denarja ali pa v novih neporabljenih poštnih znamkah. Ta Bpo-min na svetovno vojno, naj ne manjka v nobeni hiši! — Nova krasna Romarska Marijina pesem
za 30 vinarjev. Na brezplačna naročila se pa ne-mormo ozirati!	639
vse ¿vrst Kup tua star»
A. II M E T,
||,G-sfitanj. &mll\)
t Pridna viničarska družina 4 do
|	5 oseb, z dobrimi dohodki, se nuj-
'	no išče. Vpraša »e: v upravništrn.
702
1	Priden učenec, ki ima veselje do
j	čevljarstva, se takoj Bprejme. Hra-
:	na iu stanovanje v hiši. Vpraša
]	se v čevljarski trgovini J. Berna,
'	Celje, Gosposka ulica št. 6. 674
I Kdo bi lei
streho in na deJo
na Slovenskem Štajerskem pošteno j slovensko rodbino iz Primorskega j z več delavskimi močmi, naj piše i na sledeči naslov: Valentin Svara, Wagna, baraka 109, p. Lipnica. Mož je izvežban mizarski mojster in dober kmetovalec ter živinorejec iz Gorjanskega na Krasu. Vzel i bi tudi kako poseBtvo, viničarijo J ali kaj takega r najem, ali pa bi vzel v obdelovanje kako posestvo.
i:
Vila
novoeidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 huhinje, z vodo. Veliki vrt v Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč troja. Več pove apravniitvo pod „Vila 172".
Krepak in priden učenec iz poštene hiše se sprejme v špecerienjski trgovini Milan Hočevar, Celje. 706
Zahvala,
Prečastiti knezoškofijski pisarni v Mariboru se sloveuski črnovojniki prav iskreno zahvaljujemo za brezplačno doposlane knjige „Nedeljski evangelji," katere smo prejeli v vojnem gorovju, kamor ne sega glas zvona, kjer se pa tndi cerkveni zvonik ne vidi. V tem pustem, sedaj z vojaki obljudenem kraju nam je to darilo blagodejno raivedrilo v prostih urah. Prisrčne pozdrave pošiljamo vge»i sotrpinom na bojišču, pa tudi svojim dragim v domovino, pa tudi vsem čituteljem „Slov. Gosp." in „Straže." Jožef Miško, Svetinje pri Ormožu Štaj., Ivan Plaveč, Bi kov« s v Rožni do-(Koroško), Matevž Debeljak, J«si brdo, Poljane-Kranjsko. Vsi smo v zasneženih gorah, pri štabnem trenu, črnofojniški bataljon št. 10.
MUZEJ

Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zatj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne sooaiiae.
van Ravnik
Sä
dogevoru.
688 |
Knonadstropna hiša z 9 sobami, 6 kuhinjami, lep vrt za zeleajavo, svinjski hleri, drevje in brajde, je na predaj. Več se izve jiri lastniku v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica 9.	722
Zeli se sprejeti deklica brez staršev revna in uboga za svoje od 14 let naprej. Piše 8e na naslov: Feliks M. Kožar, arar p. Sv. Anton v Slovenskih goricah. 724
iKAVAi
5O°/0 cenejša:
Ameriška gospodarska kava, viso-koarematična, izdatna in varčna, 5 kg za poskoAnjo v vrečici, s potrebnim sladkorjem vred same j 28 K po poštnem povzetja pošilja 5 A. Sapira, razpošlljalnlca kave J Galanta 496, (Ogrsko). 520 '
trgovina špecerijskega kolonialne gs blaga barv in saloga mineralnih
voda
Celje «Graška cesta 2?
kupuje po najvišji dnevni ceni vin ski ka men k umno janež pristno 3trd in vosek.
Kaj delaj«! frapisti?
O tem lahko izveš v mični novi knjižici: „Brat Ga briel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgn." Dobiva se pri trapistih v Rajhenburgn, v Katoliški bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nasl. in Urban Horvat v Noven; mestu in po vseh d;ugih knjigarnah. Broširana knjiga velja K 2 50 in v platno vezana K 3 50, po pošti pa pri obeh po 20 vin. vež. Ta ne samo vseskozi zanimiva in s primernimi podobami okrašena, ampak ravnotako podučna in zabavna knjižica bi ne smela manjkati v nobeni šolaraki in društveni knjižnici. Sezite tedaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse šolske, farne in izobraževalne knjižnice - ter knjižnice Marijinih družb itd.!	691
KN4I2HVMS} NOVOSTI.
Koledar za slovenske vojake za leto 1917 je
ravnokar izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civilnim osebam silno prikupil* Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo skoraj 2 meseca močno poprašuje. \jegova vsebina je: a) Organizacija naše vojske tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, o) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov., e) Preskioa invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik". ki Dbsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Vaše svinje
morajo biti hitro debele in mastne, krave mor a; o daii več mleka, kokoši morajo leči mogo jajc. ako jim redno dajete
Btir(helii#r<i llajnt ngmo.
primešano v hrano. 5 kg za poskušajo K 4~b0 od Dunaja. 50 lig K 38 od skladišča v Maribora proti predplačilu. Cene niso ob ve; ne, Mihael Barthel&Cc. Dunaj, X/I. Siccardsburggasse 44 (Tvrdka usianovlj. 1781.)	M oese.
Prošnja do rojakov na Slovenskem Štajerju.
Kdor ima kako posestvo, ali del posestva dati v najem, ali rabi pridnih slovenskih delavcev, naj se obrne na naslov: Ivan Merraolja, Tacen pri Lju-blani, želez, postaja Vižmarje.
ara ;
in slani
kupuje Zadruga v Kačah,
646 i
m j
Na j irM I
Hiš
.«s
(eno nadstropna) se proda. Obstoji iz S lokalov, sposobna za vsako obrt. Lahki pogoji. Naslov pove upravništvo Slov. Gospodarju.
712
MMOMMKMI
S. «
SOU
reg. zad, z ncom. zav.
mj*	mnmmmmmim
Jožef Martini, Maribor
(ustanovljeno 1860) razpošilja:	701
galanterijsko, igralno, pleteno blago in drobnarijo
po najcenejših dnevnih cenah. Naročila in vprašanja se točno rešujejo.
*	_X
J».
■itmmmmamnmmmmmmmimmmum
iiriilni> \r\t\m> 3	cf.	rc m obrestujejo• navadne p« 4*l/fm P1'**1 »¡»««»čsii sdjwvedi to 4V»'/r Obresti w prtpuwi»<?"> i
Ali. aiuiliv v lliyir i, -.¡¿v., ,, a, .. jvjij,	äew,. Hnwii«« kniiäiee m ^r^jtiwaja fest gsto- ar, srn da hi ?« W- ohi».a*un&i* ka« ^wA.*»»».
Z» «ÄUfaxfe !* <f**t- »» 'nein«	¡p-irtz'it w: «	E».«tei davek »Jjv!» ^wa^K1^» nos».


P.«\sniil^l ■iti* ¡HS r»	^ k««» ^^ •»-■«	ki-j-ww fm »w »» «ai1"" 'W**** a> -tj ;
rj»ujii<i »i «»«ti? m* a** ^ y«a*b» tuimni t>
jmwui» j«a»j5nica <	fev*i ypamtk tiatSk*. '4	l****<f*.t* l&w».	»a» «toJK1»»
t» ante*«	i«)- -s^.	»2**waÄ

Uradne ur^ ** ^ . M	^-j*1* ^op«^u m	... ^ ^ ^««Ma»* »--t««« r ^»«»ifc u.«»» s««^«
PoiüSTlil/l CO H ?) i 79 i O in P«inje p'tsjea^o vsa» daiavaik a. d» '.i. ».m ^joJdn» ar o« r!. m J. «aii twjlK>iin« r VPJtflöllAic* o* MtAJcllw	jj^j. ipcojilnl^a ima ioäi aa rsutpoiaso domač« žsrattUti« nabiralnike.


Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo,
JiTjiiBn iii«flillj« i iiTff—^ miri M »I-------~i iiTTTTTir— mm——:------rT——:..... ..... »a—Mii—......■H.ii»««Mnmirn>nm^».-iii»n ■ n in ii ril»—».....migi t» »t ii m—........
Manufakturno trgovino J. FAIJLAND v Ptuju
se najbolj priporoča
¡¿t 'r. rt >Ur<.,
\**m«Sram»* e


iudska hranilnica in posojilnica v Celi
resistrovana zadruga z ne« m. uveio,
Obrestni© Hre^itef viose na 11 0 14 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentiii davek plača posojilnica sama.
4
Dale pesoiils
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno. stranka plača !e koleke.
ure
za stranke vsak ielavaik od 9 io 1*2 ure dopoldne.
Posojilnica daje tudi domaČe hranilnike '
lastni Hiši (H#iei «pil belem tolu'} * Cehu, Gm&ka cesta 9* I n&dst»
Vinogradniki pozor!
Na suho cepljene trte so na prodaj.
Najboljše kakovosti in sicer I. vrste. Vse trie so cepljene na Rip. Portalis in na Gohe št. 9. Trte se dobijo jako lepe in dobro zaraščene in lepo vkore-ninjene. za kar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trie posebno močne (L. 1915». Cena trtam je po dogovora. Franc S!odnjak, trtnar v Rotmanu poš!a Juršinci pri P uju.	02
Kapljice za svinje.
Cena 1 steklenice je 1 K. 0 dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo prisnalnih in pohvalnih pisem. F, Prull, mestna lekarna „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št. 15
Zahvala
Sinem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sera »« prepričal, da res pomagajo, Vam izrekala lepo hvalo ter pripono»!* to zdravilo vsem svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kap jjio za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 »teklenio. 8 poadrav«» Ivan Škorjanc
Srednja na, dne 6, avgust» 1916.
Prage (švelarje)
bukove in hrastove za državno železnico kupuje po najvišji ceni in pri večjem števcu preskrbi tudi j delavce
Rudolf Dergan, Laški trg, štajersko. «»s ,
Premagali smo velike težave,
da smo se mog i preskrbeti s surovinami, Čeravno v omejeni množini.
Svoje h t are odjemalce še torej lahko «edaj postrežemo.
One so od 1 novembra:
I	originalna steklenica 100 gramov7 Lysof >rma	K 160
1	„ 250 „ "	K 3 20
1	kos Lys form mil a	K 4 —
1	steklen ea Ffefferminzlysoforma	K 2 50
Z ozirom na omejeno uporabo surovin, naj se vsak oskrbi, dokler je še kaj zaloge, pravočasno s tem, v vojnih časih tako \ažnim razkuževalnim sredstvom.
Dr. Kelefi & IWuraiiyi|
kem ¿na tovarna, Ujpest, Ogrska»
Kupim vsako množino
starega in novega lina
po najboljših cenah. Avgust Štelcer, gostilničar, >Narodni dom< v Mariboru. Vino grem tudi osebne poskusit.	ii' <
a
Apno
prodaje Kmetijska Zadruoa v Racah.
n-¡J
iižajo se veliki dnevi sreč m
t
Dne 11. t. m. ras je zapus il naš
ljubljeni oče, o aroma soprog, gospod.
Jožef Scheligo,
nadučitelj v p.
v 76. letu svoje dobe. spreviden s sv. zakramenti. Pogreb se je vršil dne 13. t. m. ob 724. uri popoidne.
S . m ¿a zad šnica se i o brala d
i 4. nov. ob uri /jatraj v fraučiš kanski cerkvi.
Maribor, dae 11. nov. 1916.
V ¿as« d« 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki »ledaiih iabor k srečk:
Novih srečk Avitrij. rdečega krita 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3*/. zemljiških srečk iz 1. 1H80 90.000 in 90.000 K 3*/t zemljiških srečk iz 1. 1889 60.000 in 100.000 K
17 irebanj vsako l«tel Srota javnih dobitkov 1. 1917:
3,230.000 kron oziroma frankov. Bm~ Mesečni obrok samo K 7'— oziroma K 375. r»» Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je ieguba denarja kakor pri loterijah v slučaju ueizžrebanja izključena! — Zahtevajte br*i-plačno pojasnilo in igralni načrt, hitit« z naročilom!
Srečkovno zastopstvo 16, Ljubljana.	«90
726
Globoko žalnjoča rodbina.
i ... r * ifc

Izberuo st )• obnasl« 2» vo|ak« v v»|skJ ta splafc s*
vsakega kot najbolji«
boi oût^tiio^ fliažanje
pri prohiajwja, rtvaatisau, protiau, prsni, vratni in bolesti v hrbt»
Dr. RihMr-ja
Sidro - Un meut.
cap»ici compos.
Nadomestilo Sidro - Pain - Exp«Het
Stekleaiea kron. —'80, 1-40, 3—.
Dobiva se v lekarnah ali direktno	■7T*.-
v Dr. Richter-ja lekarni „Pri ilatem levo", Praga, I., Elisabetoo, cesta B.

Dnarno i-ntpoiUlaat«.
.....< iwi'i H*H»»|—|.


S Friedrih,
trgovec v Ptujll, kupuje proti takojšnjema plačila v gotovini po najvišjih cenah
vinski kamen, suhe jedilne gobe,
sveže svinj ike kože, svinjske ščetine,
in konjsko dlako.
K. MJpkjga

tudi za, najhujše kile, trebušne obveze, suspeozorije, podlage ;a ploske noge, brgle, umetne ude kakor roke in nog», i. t d. ter pokončne držaje in druge različne stroie proti telesnim »oškodbam po zdravniškem predpisu izdeluje izvrstno in dobro staro-znana tvrdka
F rane Podgo kk»
bandažist,
wo Maribor, Bur^-se 7,
-K
',;■ S, -, « V*	IfJIf.
Odgovorni urednik: Vekoalar Stupan.
Tisk tiskan« «v, Olrflii ■» Maribora»
/