T e é a j XXXV. podarske y obrtniške m narodne f > zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tískarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. ammama I Ljubljani v sredo 4. julija 1877. O b s e g : Se ena torbica podukov našim volilcem na pot 7. in 10. dne t m litvi poslancev. nemški liberalci na Štajarskem Pogovor dveh kmetov o sedanjih volitvah Kranjskih. Da se krvotok goveje živine odvrne Košček poduka volilnim komisijam o vo- Kranjci poslušajte, kako gospodarijo Gospodarska novica. skušnj Naši dopisi Novičar Gospodarske zbor volili Se ena torbica podukov našim volilcem na pot 7. in 10. dne tega meseca. Volitve volilnih mož, ki bodo poslance v deželni deru so imeli neko imé zapisano, pa ga sem brati voliti i Dali menda imé tistega gospoda, ki so ga bili mogel oij so tudi pravili, da so zjutraj vsi vkup bili pri sv. maši v ta namen , naj jim volitev srečno iziđe Slišal sem po tem, da so pri volitvi res zmagali. Slava To se nam auui vunu , SO - j\.un tvur u a lu jc uuauaj auauu , n»au ť^yV/U"11 p» mwuuju a u u u iu t w x c rv , ua uaucs ic- srečno se izvršile, da moremo pričakovati popolne den moremo svetu oklicati veselo novico, da so zopet kolikor nam je dozdaj znano tako pc^eda za prihodnj potrebno zdelo y našim volilcem V se boto in torek. da d te zmage pri volitvah kmečkih občin pri h od njo soboto. Tudi v mestih in trgih se nadjamo , S y to » dom da zmagali na Kranjskem se nam v torek ne izneverijo tišti kraji, ki so dozdaj naši bili. Ker ie po takem vse dobro pripravljeno za zmago , je treba našim volilcem še nekaj podukov na pot da se na zadnje ne skazí, kar je zdaj dobro pri- kamor gledajo zdaj vse druge dežele Avstrijsk in nasi bratj na Hrvaškem in v Dalmacij naso dati pravljeno. Hošcek poduka volilnim komisijam Ti le so Volilni možje ene občine naj si dadó besedo ) da vsi vsi na odločeni dan ob pravi uri pridejo na Po o volitvi poslancev. 38. volilnega reda za deželni zbor se na 1 • v v volisce izkaznico ; da vsak prav gotovo seboj prinese svojo vsakem volišČu ustanovi volilna komisija, ki si i ù u a ù u i u u j to tero je od c. kr. okrajne gosposke prejel, in da gla- komisiji : župan ali njegov namestnik pooblastnico, da sme voliti, ka- izmed sebe prvomestnika izvoli. m e s t i h so v tej odbornika in y suje primaruha ! naj si bo kar rado za izvolje- drugi > katere postavi ces. volitveni komisar ) na nega kandidata. Dobro je tudi, da se bolj oddaljeni volišču kmečkih občin pa postavi cesarski komisar > volilni možje ž e zvečer pred volitvijo, bolj bližnji volilni možje pa izmed sebe izberó 4 možé v komisijo, zjutraj z beró v posebnem, za nje odločenem kraji— Ta komisija ima zeló važne pravice, med ka- bodi-si kaka kavarna, gostilnica ali kaka druga bolj terimi posebno važna je ta, ki jo daje §. 40. volilnega prostorna hiša. Kdor je bil priča pri kaki volitvi, videi reda po katerem ona precej razsodi in zoper ka- JÔ, Kaj U^âDj SJ O XJU UJ C?^ UĆI U lil U 11 I I il! l W X\ l o v I I I L \J íM^OVUUU iil p I l jy u O V U U « U u u C U a p X l t U /J M Ckj naše volilce in jih spravili v svojo mavho. Tu se delijo ako kdo še pred glasovanjem na noge stopi in ljudje, da bi zmotili in prekrstili tero razsodbo ni pripuščena nobena pritožba cigare, tam teče vino ; tu se trgajo volilni listići in nujajo novi ; tu govonjo po- slôvensko taki škrici, ki dru- gikrat nimajo za Slovenca in slovenski jezik drugih besed trdi, da ta ali uni je v volilskem imeniku vpisan pa nima volilne pravice ) ki > Na to morajo paziti posebno volilne komisije kmeč-kakor ,,sauaprachea; tam se prilizuje ubogim kih občin, kajti sliši se, da so se v nekaterih obči-kmetičem gospod z dolgimi muštacami in drago cigaro, nah volili nekateri taki za volilne možé, ki niso ki drugikrat toliko mara za slovenskega kmetiča, kot občan i v občini in po takem tudi v dotični občini medved za jagnje. Tako se delà in tišči na volilce in volilne pravice nimajo res posebne zavednosti in posebne moči je treba y da člověk ostane zvěst in stanovitém Toraj je neobhodno vsa druga pa volilnih mož. Vedet je treba, da vsa druga je volitev posla ncev treba y da volilci naše stranke vkup ostanejo y vkup ve- Volilni možje morajo glasilo biti tište občine čerjajo, vkup na volišče korakajo in odličnejši rodoljubi v kateri^ davek plačujejo itd. in imajo volilno prae med njimi jih nadzorujejo. Stal sem na Štajarskem tičnem katekizmu za Slovence' dvoru in čakal na železnico. yy tako beremo v i poli- vico. Ce bi, na priliko, občina A. volila svoje voliln možé deloma ali vse iz druzih občin, ne bi bila ob- Tu mU Mei tž juli \j v ? j puii' iu yjâjvj u^iuiJia au v ou i u u i ka u a jli vjkjkjilij u v/ m í u i i a u neko jutro na kolo- čina A. potem več namestovana, ampak druge sem videl ; kako so občine bi namesti nje volile. Tega pa postava noče y vozovi natlačeni sami kmečkih korenjakov; imeli so ki hoče, da vse občine, ki imajo postavno število možaki bandero in godbo pri sebi. Grodci so nadělovali, volivcev, imajo po volilnih možéh svoje zastopnike. kmetje so peli, vse bilo dokaj lepo, veselo in pošteno. Volitev volilnih mož je tedaj o mej en a na dotično Popraševaje, kaj to pomeni, zvedel sem, da so to vo- občino po §. 15. volilnega reda deželnega zbora, ki se il ni možje in da gredó ravno danes volit. Na ban- skličuje na volilnega reda občinskega zastopa 212 Vsa druga pa je z volitvijo poslauca. Ta se sme voliti iz cele dežele ali še celó zunaj dežele, če ima lastnosti, ki jih §. 17. volilnega reda předpisuje. Gospodje , ki se sklicujejo na §. 17. in s tem tr-dijo, da se smejo tudi volilne može zunaj dotične občine voliti, ne poznajo §. 17., ki se glasi tako le : „AIs Landtagsabgeordneter ist Jeder wâhlbar" (v deželni zbor se sme vsak voliti itd.). Će pa §.17. poznajo in se pri volitvi volilnih mož sklicujejo na-nj, sami sebe sleparijo ali pa hočejo druge slepariti. Zato pozor, volitvene komisije! da take, ki so se v vašo ob či no nepostavno vsilili kot tujci, izključite od pravice volitve. Pogovor dveh kmetov o sedanjih volitvah Kranjskih. Vsled dopisa po pošti Banjaloški. Martinč: Si li v „Novicah" une dni bral, sosed zuolar! kaj se očita deželnim poslancem zarad njibovega slabega gospodarstva? Razvidel sem sicer na prvi-pogled iz razjasnil „NoviČnih", da le iz sovražne luknje ta veter piše, al to se mi pa vendar ne zdi prav, če Ljub-Ijančanje gledišče imajo in da tudi mi na kmeti h moramo krvavi svoj denár donašati. Zolar: Za eno stran imaš prav, na drugi je pa vendar stvar vsa drugač. Němci v Ljubljani imajo že od nekdaj gledišče, za katero so naši stariši že davno nekoliko cvenka dodajali; če pa Nemec kaj ima, zakaj ne bi imel Slovenec tudi od tega kaj, in jaz Ti povem, da sem po naključbi že dvakrat naletel na slovensko gledišče v Ljubljani in sem prav vesel bil „Županove Micke" pa „Dimeža". Kar se pa glediščinih stroškov za Ljubljano tiče, bi jo pa Lj ubij ančanj e lahko nasproti zasukali in bi rekli, zakaj pa se iz njih denarja delajo ceste na doljnem Dolenskem in gori na Gorenskem, za katere se vsako leto dá več tavžent goldinarjev iz deželnega denarja, pa jih Ljubljančanje sami nič ne potrebujejo. Tako se kmetje pobotamo z mesčani, vsaj tudi eden od druzega živimo. MartinČ: No, to naj že bo, ker za gledišče stroški niso tolikšni, al nova norišnica, ta me grize, ker bo neki čez 150.000 gold, stala. Zolar: To je res veliko denarja, al če se zdaj kakih 400 norcev leto in dan v norišnico mora spraviti, ki so nevarni drugim, kam pa ž njimi, če v starem špitálu imajo le za kakih 40 norcev prostora. Pa kakošen je še ta stari brlog! Jaz sem pred 2 letoma obiskal bratranca moje žene v tej bolnišnici, pa povem ti, da bi sam znorel, ko bi moral le en dan v tem brlogu biti, tako so norci razsajali in tulili na desno in levo okoli mene. Eno žensko sem videi tudi skor vso nago, ker ni trpěla obleke na sebi, in v svojem last-nem blatu se valjati po tleh, da je smrdělo krog in krog po mostovžu. Bežal sem iz tega brloga in miloval nesrečne ljudi, katere so imeli tukaj zaprte, pa tudi zdravnika, ki z vso svojo učenostjo in dobro voljo ne more ozdraviti tako zaprtih nesrečnih ljudi. Tako morajo leta in leta nesrečneže imeti v teh brlogih, namesti da bi se v pošteni bolnišnici morebiti ozdravili v enem letu ali še popřej, in po takem bi se deželi za vsacega norca prihranilo več sto goldinarjev, ker bi popřej přišel iz norišnice. Po takem moramo našim narodnim možém hvaležni biti, da se jim smilijo nesrečni naši ljudjé, katerim se je pamet zmešala, od druge strani pa, da 8e jim smili tudi deželni denar, ki se je dozdaj zastonj trosil, ker so nori ostali po veliko let v tem brlogu. Zato mene ne morejo oslepiti nemčurji, ki ljudém, ki nič ne vedó od teh razmer, le prah v očí sipijejo za svoje nakane. Vrh vsega tega pa se gotovo tudi Ti sosed, spominjas, kako smo morali v prejšnjih letih norce sami domá po kehah zapirati in velike težave z njimi imeti, zdaj pa jih labko koj v Ljubljano oddamo v norišnico. Martinč: O norcih si tudi meni, sosed, oči odprl, al s špitalarskimi otroci (najdenci) ima dežela vendar-le preveč stroškov; to ni prav. Take vlačuge, ki se rip-sajo po svetu, naj bi vjeli in v delavno hišo dali, da si ond[. same kruh služijo. Zolar: Kakor vidim, ti tudi ta reč ni prav jasna; oslepili so te tudi tišti krivi preroki, ki so po svetu zatro-sili listeČ, ki mu je imé „Kmetje", v katerem je toliko debelih laži, da bi lahko hiše nosile. Ce uboga ženska — vlačuga aii delavna dekla — otroka dobi, pa nima hise, kjer bi ga spočela, kam pa hoče ž njim? Ali ga hoče zadaviti in v vodo vreči? Mislim, da temu tudi Ti ne boš pritrdil. Po takem mora deželna hiša biti, kamor gredó take ženske otroka porodit. Ai leta 1871. — če se ne motim — so nas naši narodni poslanci — in zato moramo najbolj hvaležni biti gosp. dr. Bleiweisu — oprostili velikega davkovskega bremena s tem , da so postavo naredili, po kateri nimamo zdaj v Ljubljani nobenega najdenca več razen malo tistib , ki so še iz prejšnjih let nam ostali, ki po preteku 4 let vsi pridejo iz deželne skrbi, in pa tistib, ki nam jih v tuji h deželah, kakor v Trstu, na Dunaji in drugod Kranjske babúre ležejo, kjer niso še najdenisnic od-pravili. In to vse so take dežele , kjer Nemec ali pa Lah gospodari. Iz tega, ljubi sosed, vidiš, da so te nemČurji tako po očéh namazali, da crno vidiš namesti belo! Ravno naši rodoljubi so najdenišnico v Ljubljani odpravili, in hvala Bogu in njim, da so to storili, zakaj unidan mi je někdo v Ljubljani pravil, da med onimi ženskami, ki v cigar-fabriki delajo, jih je nad 100 v drugem stanu, ki bile bi vse svoje otroke v najdenišnico prinesle in deželi na glavo nakopale. MartinČ: Kaj zlodja! ali je to res? Zolar: Slišal sem to iz verjetnih ust; ali je število res tolikošno, na to ti ne morem ravno priseči, ker nisem nobene take babe vizitiral. Martine: Skor se Ti bom moral umakniti s svoji mi krivimi misli, ki sem jih zajel iz tište šrifte „Kmetje". Ene mi pa vendar ne boš odbil , namreč te, da nam ni treba popotnega učenika za kme-tijstvo, ki bi deželi kakih 2000 gold, stroškov priza-djal. Kaj neki bo on kmete učil , ker kmet več zna kakor on ! Zolar: Martinč, Martinč! O tem se pa tebi še najbolj čudim, da kaj tacega govoriš! Ali res misliš, da kme-tijstvo ni vednost, katere se je treba učiti? Vsaj se še čevljar, krojač, kovač, mizar in vsak drug rokodelec mora učiti, če hoče dobro znati svoje rokodelstvo. Kme-tijstvo je pa še le prav težka vednost. Kmetijstvo napreduje po vsem svetu; dobrih novih skušinj in novih znajdeb je čedalje več; kdor od vsega tega nič ne ve, zaostaja in je revež vse svoje dni. Potrebščine in davki so čedalje veči, svojega polja in boršta pa kmetje ne moremo raztegniti, tedaj se moramo le učiti, da na kosu sveta, ki ga imamo, kaj več in boljega pridelamo. Ce ostane dandanes kmet trdovraten pri starem kopitu, zgubljen je! Da se pa res med nami ne manjka kmetov, ki nobenega zapopadka nimajo, kaj je umno kmetovanje, to nam je pokazala med drugim ta-le sramotna skušnja. Pred kakimi 5 leti menda je bilo, ko je bilo tako sila veliko belih metuljev, ki zaserjejo na milijone škodljivih gosenic, da je družba kmetijska, od-vrniti to škodo, razpisala v denarji darila — če se ne motim po pol goldinarja za mernik — vsacemu, kdor 213 jej prinese belih metuljev. In kaj smo takrat morali res niso vračunjeui. Ako se gori omenjena svota razdeli na sramoto nam vsem slišati od nekaterih naših ljudi? na vse prebi válce enakomerno, potem zadene vsakega kaj misliš? to da so se norca delali iz tega in Štaj area, bodi berač na cesti, bodi dete v zibelji f rekli: čemu nek bodo imeli metu 1 je, da jih davek 10 gold. Ta silna silna svota se nabira iz k u p u j ej o? Ali ne misliš, Martinč da Je dan- da\kovskih vrst; 4 milijone in 233.606 gold, znasa ce- dane8 takih in enakih jurčkov veliko med nami? Pod- sarski davek, 3 milijone in 519.324 gold, gre za potrebe uka-je tedaj kmetovalcu kakor vsacemu druzemu stanu srenj okrájev in dežele, 1 milijon in 408.935 gold, daje treba, in če potrebujejo popotnih učiteljev celó take de- vžitnina od vina in mesa, 219.208 gold, od žganjice žele, ki so v kmetij3tvu daleč pred nami, moramo tudi milijon in 354.930 gold, od piva (píra). ? mi še le prav veseli biti, če ga dobimo. Popotni učitelj Leta 1871. pri zadnjih volitvah so nam liberalni kmetijstva je učen mož, ki tako rekoč pred hišo pride poslanci, na pr. Seidl, obetali zlate gradove. Ljudje s svojimi nauki h kmetom po deželi, da ga poduk in so mislili, da bodo sedaj davki zmanjšani; ali grozno ogled novega kmetijskega orodja , ki ga sabo ima vinarja ne stane. ne so se ukanili. Davki ^se niso zmanjšali, ampak Ijotvcga Ul UUJ Ck , CVA g» oouu lUia , uu o\j ov» uomuiiu m^t a » ni ^ o ujov ůiu ouj Ali ni to veliko vredno? In zato na izmerno povečali. Stevilke nam to n e- deset kmetov skupajvše cel sold ne pride davka. Martine: Lej ) Žolar ! tudi to reč sem si vso dru- prevec jasno dokazujejo in liberalno gospodstvo obsodujejo. Cesarski davki so leta 1871. na Stajarskem znašali 4 milijone gače mislil. Zdaj se vidim, kako morejo hudobni in 565.439 gold., leta 1874. pa že 5 milijonov 349.777 ljudje člověka zmotiti. Skor da me je sram. Hvaležen gold. sem Ti za razjasnila; zdaj pa tečem koj k svoji ženi, ostali, tudi Al ob enem so ljudje čedalje več davka dolžni je bilo treba zavoljo izrednih nesreč mnogo da tudi njej povem, Žolar: Sosed, le še eno besedo. V kako sva bila oba šlepa. Z Bogom! davka odpisati. To je naposled celó ministre na Dunaji pogovoru najinem prestrašilo in so torej leta 1875. cesarski davek spustili si eno besedo rekel, kakor da bi pri poslancih šio na milijone in 233.606 gold. Vse drugače pa je za- za službe, s katerimi si svoje žepe polnijo. Našega stran doklade za stroške i srenjab, okrajih in de- kraja poslanec P. ima precejšnje posestvo domá in velik želi na Stajarskem. Tukaj se je najbolj poka- mlin ljano 5 ko pride čas zborovanja, hajd ! mora v Ljub- zalanesreča, da so ljudje pred leti 1 z V 0- A J QUU j Û &J |6 kosti] íij Z G 16 V Mil K? VS I V T y jj Mí UiVl %* ^ ^V^UWI/IIIA * • • • f w v • v* v * M ^ ^ m«w* j U Vf V» UUW UV MV domá vse gospodarstvo ženi in tujim rokam. Ce mu v so ove doklade strašno narašČale. Le pomislimo:!. 1871. ali setev, pa mora^popustiti lili večidel same liberale e. Kajti od tište dobe Ljubljani za čas zborovanja plačujejo po gold. na dan za stanovanje in za živež, mu od teh 5 gold, pri sedanji dragini pač nič ne ostane, pri gospodarstvu pa Po 58 odstotkov od cesarskega ima škodo, če ga cel mesec in še več domá ni. so znašale vse doklade davka, leta 1872. so pa že pobirali 68 odstotkov, leta 1873. celo 79 odstotkov, leta 1874. že 81 odstotkov, in leta 1875. celih 85 odstotkov, tedaj od leta do leta več. krivem se tedaj sodi, če se od žepov govori pri po- Ni čuda, da so pri tako napetih stroških ces. kr. dav-siancih. Jaz ne bi nikdar hotel poslanstva prevzeti in karije ces. kr. glavarstva začela nenavadno oštro davek gospodarstva domá tujim rokam pustiti, če mi zraven iztirjevati in mudne davkoplačevalce rubiti. Izvoljeni stanovanja in živeža v Ljubljani še veliko povrh pla- liberalni župani, šolski svetovalci, okrajni zastopniki čajo. V zboru pa, kjer gré včasih za važne reči, tudi deželni poslanci so od leta do leta dovolili več stroškov poslanec ne more z mislimi pri svojih konjih domá in njihovi volilci so pa morali plaćati — češ ali nečeš. Od na svojem polji biti. ? ) Martine: Tako je, če človek zmirom ne bere kar leta 1871—1875. je pri nas bilo zarad zaostalega davka 286.114 rubeženj, to je, vsak četrti človek, če se je se po svetu godi in vsega ne vé na drobno. v Lahko se poprekračunimo, je bil rub lj en, da mu potem marsikaj na nos obesi. Idiva ga, Žolar, zdaj liberalnih poslancev dovoljeni davek iz ljudi iztirjal. en poliček pit na zdravje našim narodnim poslan- od << No ) » .Tagblattovci", kaj pravite k temu gospodar-cem, katere sem zapeíjan po krivem sodil. Jez ga stvu svojih nemških tovarišev na Stajarskem? Morete bom plačal za pokoro greha, ki sem ga s tem storil. to tajiti? Gotovo bj to storili, da je deželni odbor Stajarski nemški, lagal ? ki ako bi se upali reči ? Je tudi po većini ko je v svojem zadnjem poročilu žalostni Kranjci poslušajte, kako gospodarijo nemški stan svojega gospodarstva svetu razodel. liberalci na Stajarskem! Vi pa ) slance v naš deželni zbor Kranjski možje, ki boste kmalu volili pose v pogledu na uboge svoje DIMUV/V V A-i " o UVOV/IUÍ UKIK/l y ač V L'U^ICUU li H UUUgC S V U C Ker se naši nemčurski liberalci sedaj, ko gré za sosede na Stajarskem pač ne boste dali oslepiti po krivih nove volitve v deželni zbor, ponašajo s tem da bi T V/.AV T ^ . uviiviui WVJM. y J/VUBOBJU O icui , u« m* n J1 - pi ci urviu, fttticu v ć* lu uucittju fcičtic gure, u« Ul IJ a IDC S10 hovo gospodarstvo vse bolje bilo, ako bi oni večino do- narodne večine prišla nemčurska večina v deželni zbor prerokih, kateri Vam obetajo zlate gore, ce namesto bili v zboru, bo danes na pravem mestu, da našim vo- Kranjski. Tožili bi potem o še večih davkih in prikla- liicem kažemo gospodarstvo nemških liberalcev tam imajo večino. kjer dah ki bi Vas zadeli, kakor Stajarska dežela je nam sosedna dežela ? po kri- iz Štajarskega. sedaj toži „Slov. Gosp. (( malo slovenskih poslan- vičnem volilnem redu sedi cev v ondašnjem deželnem zboru in le Nemci ondi go-spodujejo. Poglejmo zdaj, kolikšni so na Stajarskem davki in kolikošne so tam doklade. Slov. Gosp." nam v 26. listu v kratkem popisu Gospodarske stvari. * » Zivinozdravniška skušnja. Da se krvotok goveje živine odvrne, to je, vbrani razklada to stvar tako-le: da živina ne šči krvi, se priporoča P kisl } )) Iz zanimivega poročila deželnega odbora izvemo (hudičevo olje). Majhna žličica žvepljene kisline se vlij sledeče: Stajarska šteje 1 milijon in 200.000 prebival- , ter je leta 1875. imela davkov 10 milijonov in v bokal vode in s tako okis vodo se vsak dan cev leti okisa krma hudi vročini taka ok voda po 768.576 gold. ) to je y cesarske davke z dokladami ; po- krmo pomešana, tudi dobro stori prešičem s tem přiklade za srenj e, okraje in deželo in naposled vžitninski davek od vina, mesa, piva in žganjice — stroški za štempeljne, davki od kuponov itd. 214 Gospodarske novice. * Kako krote ali krastače po buČelah prezijo, popi -suje „Slov. Gosp." tako-le : „Akoravno se ne suae tajiti, da so te živali poprek le koristne , so pa veadar za bučelorejca blizo ulnjaka nadležne. Neki bučelar je nekega dne kratko pred nevihto, ko so bučele kupoma domu v panj bitele, opazil, kako je krota blizo 50 ceu-timetrov od najboljšega panja na tleh sedela in prežala. Bila je srednje velikosti in se od casa do casa na zadnje noge vspela, čudno hitro poskočila in vsakokrat buče-lico od te ali one bilke ugrabila. Bucelice so se namreč na bilke vsedale in čakale, dokler bi v panj mogle. Tako jih je krastača vlovila in snědla v kratkem času dvanajst in nobena je ni pičila. Da bi to moritev ustavil, je bučeiar kroto pograbil in jo 30 metrov proč na neko gredo zanesel, naj bi tam gosenice, polže in drugi mrčes pokončavala. Tri dni pozneje pa je našel isto kroto na starem mestu pred panjem na bučele po-vračajoče se prežečo. In celó, ko jo je 50 metrov daleč od bučelnjaka na celó drug kraj nesel, se je zopet k bučelnjaku povrnila in še dva dni pozneje zopet bučele lovila." Gospodarske skušnje. * Da koŠČice Češinj, čespelj in sploh košcičastega sadja raje kalij o, priporoča Francoski vrtnar Glave l to-le: KošČice naj se pomesane z otrobi v lonec de-nejo, z deževnico pomočijo in kakih 10 do 12 dni v loncu pustijo. Otrobi se zgrejejo in začnó kisati, to pa naredi, da se koščice hitreje razpocijo. Če so otrobi v loncu suhi, treba jih je iznova pomočiti. — Ker koščice večidel dolgo časa v zemlji ležijo, pa se ne razpočijo, se s tem večkrat najbolji čas zamudi za vspešno rast drevesa, zato je dobro, tako pospešiti njihovo kalenje. * Da žitni Žaklji dolgo trpijo, priporočajo „Luxen-burger Annalen" to-le: 1 kilo dobrega čresla se popari s 14 litri kropa. V ta čresljev krop se položi platno, kjer naj leži 24 ur. Potem naj se platno vzame ven in poplakne v čisti vodi, pa posuši. Za kakih 8 metrov platna zadostuje 1 kilo Čresla. Nitke prediva ali konoplje se navzamejo čreslovine in postanejo potem veliko močnejše. Kakor čreslo delà pri usnji, tako delà tudi pri platnu. Naši dopisi. Iz Rusije 25. junija. 17. — Oasnikarji še vedno mo- drujejo vsak po svoje o poslednjem Rusko - angleskem pogajanji. Bodite prepričani, da je tako, kakor sem ga razložil v poslednjem pismu. Rusija je Angliji kategorično povedala, da Sueski kanal ni Anglešk, in da s Carigradom in Dardaneli bo ona tako posto-pala, kakor bodo tirjali interesi današnje vojske. Tudi to je res, da Angiija ni skušala ovreči Ruskih objav. Rusija je pripela namordnik na gobec Angleške mor-daškev S tem pa še ni rečeno, da vojske z Anglijo ne bo. Ce je mordaška nehala lajati v lice, ni nebala v peté se zaganjati. Pobita popolnoma na diplomatičnem polji, se zdaj molčé prizadeva povsod, kjer koli misli, da bi bilo mogoce, za brbtom škodovati ; na svoji Časti, če je kaj ima, jej ni nič ležece. Ruski stani v Aziji in Evropi so polni Angleških špijonov. V Aziji so ti „blagorodni" delavci že popolnoma obupali. Iz začetka so oni z velikim veseljem sporočali v London, kako vspešno se širi punt na Kavkazu, s kakim so-vraštvom gledajo Armeni na Ruske vojake in kako na-vdušeno se zbirajo Kurdi v Turški tabor. Vsakorsne laži so oni tako lepo izmišljevali, da so menda sami sebi verjeli. Ker pa vkljub Kavkazkemu puntu, Arménskému sovraštvu in Kurdski navdušenosti naša armada zmirom dalje in dalje prodira v Armenske gore in razbiva Muktar-pašine čete; treba je pašo kakor si bodi oprati, in zato sporočajo, da Muktar nima vspeha, ker njegovo junaštvo paralizujejo Rusi z zlatom in srebrom! Ko bi Angleški špijoni hoteli varovati nekoliko svojo čast, sporočali bi svoji vladi tako le : „Turški paše so izdrli iz naroda vse do kože; najprej denar, češ, da davke je treba plaćati za celo leto naprej ; vrh davkov še vojno naklado, vse v zlatu in srebru; kjer pa zlata in srebra ni bilo, so paše pobirali ljudstvu živino, pridelke in vsakoršno blago; uradniki Turški pa so plačila prejemali, kolikor so jih sploh prejemali, ne v zlatu in srebru, ampak v kajmah (Turskih bankov-cih); ker pa ljudstvo za papirnate kajme ni hotelo ničesa prodati, so morali žandarji biti posredniki, da so uradniki za kajme kaj přejeli. Armádo in vse vojne stvari je moralo ljudstvo zastonj prevaževati. Ko so pa Rusi za Turki prišli v te kraje in našli Turške rekvizicije, so najprej razdelili blago, žito in druge stvari med narod, kateremu so bile te stvari vzete, potem so pa ravno te stvari pokupili za gotovi denar, kdor je hotel prodajati. Narod je zdaj kmalu sprevidel, da nima več opraviti s Turki-roparji, ampak z Rusi poštenjaki ; zaupljivo se podaja in z veseljem podpira zdaj Rusko armado z živežem, od katere tako rad prejemlje papirnate, kakor sreberne rublje. Tako Rusi paralizujejo junaštvo Muktar-paše, a to silno boli Angleške špijone, ki s svojim krikom sami sebe sramoté, Rusiji več koristijo, kakor škodijo. — Drugače je v Ru mutt i j i. Tukaj vse mrgoli Angleških in drugih špijonov vsake baže ljudi, kramarjev, trgovskih agentov, Časni-ških pisar jev do vojnega agenta Uellesieja. Kakor Avstrijski, Nemški, Francoski vojni agenti, tako je tudi Angleški kapitan Uelleslej s pri volje nj em naše vlade že nekaj časa v našem glavnem stanu v Rumuniji. Naš generalni štab je zapazil, da že nekaj časa Turki dobro vedó, kam in koliko naše armade se sèm ter tje pomika; al kdo jim daje poročila 0 tem, se ni dalo izvedeti. Nekega dne, ko je generalni štab dodělal svoj načrt, so zapazili, da iz kancelarije kapitana Uellesieja je bila odpravljena šifrovana depeša v London. Ko je preteklo toliko časa, kolikor je treba, da pride telegram iz Rumunije čez London in Carigrad v Ru-ščuk, so Turki s svojim premikanjem pokazali, da že znajo Ruski plan. Ta dogodek jasno priča, da je Angleška vlada brez vesti perfidna in nepoštena, kajti tukaj je špijon sama vlada, njeni vojni agent je le njen sluga; Ruska vlada pa je po svoji nravi mirno-krvna slovanska, čezmerno skrb ima za spodobnost iu za tuje zdravje , in ne misli na svoje pravice. Naši vladi manjka Katona , kateri jej bi v eno mer ponavljah Ego vero censeo ... Junakov jej ne manjka. Iz starodavnih vekov se slavijo zavoljo svojega hladnokrv-nega junaštva Leonid, Mucij Scevola, Fabijev in Leo- nidov — slava Bogu! — ima Rusija mnogo; kdo se ne čudi viteškemu junaštvu Šestáková, Dubasova, Rož-destvenskega, Puščina, Karncerova, Sokolovskega z nji hovimi četami mornarjev po 8 do 12 mož: prezirajoči smrt na čolničih se merijo z oklepnim brodovjem vraga pod gromom topov in kartečnic! Neustrašno silo viteških junakov bodo vragi še pokušali, za njimi pa stoji še cela vrsta. Bogač-pomešcik Sestakov , kakor mnogi njegovih viteških tovarišev , bi lahko pokojno se spre-hajal po gajih svoje grajsćine ali pa mirno živel v s v oj i palači v Petrogradu , pa kaj je njemu graiscina ali bogata stolica, — narodno čustvo in nestrašna srč-nost kliče viteza na veliko delo za očetnjavo. Na čolničih sojunaki očistili pot naši armadi vBulgarijo; kako 215 bi se godilo Turskim monitorom, ko bi nasi viteški mornarji imeli le del našega ostzejskega brodovja na Crnem morji! — „Pravitelj stvennij Vestnik" nam je 22. t. m. prinesel novico, da po carském ukazu ministra finančnega se ima razpisati novo 5°/0 notranje posojilo na 200 milijonov rubljev v obligacijab po 50, po 100 in po 1000 rubljev; posojilo se ima povrniti v 49 letih ; imenovalo se bo „Vostočnij zajem 1877 roda." Storub- ljevi bileti starega notranjega posojila na zadnji borzi so imeli že ceno po 208 rubljev. V Gorici 1. jnlija. — Kaj čem pisati? Toplo je že spet. Prvo vročino — ki je bila po nekaterih krajih naše okolice precej škode naredila — pretrgal je vihar in zdatni dež 23. in 24. junija. Neko črto svetá na obeh bregovih Soče — v Lahih in na Slovenskem (proti jugu od Gorice) — je (23/6.) to ča močno potoikla. — Zete v pšeničina okoli Gorice, ki je že malo da ne opravljena, ni prav zdatna, ker je tù pa tam suša klasje stísnila. — Krompirja je šlo letos veliko iz dežele; plačevali so ga po 8—5% kr. kilo. — Fižol (zelen) je bil izprva po 18, pozneje po 10 — in še manj — kilo. — Pa ne samo roba gre odtod na tuje, temuč tudi ljudje zlasti iz Brd. Iz ene same Briske vasi vem, da je 26 deklet v Ljubljani. Koliko pa še le drugod ! In ker gredó marsikateri naši pridelki in izdelki celó na Poljsko in Rusko — bojim se, da ne bi dišalo to po panslavizmu; saj je tudi že najmodrejši naš tukajšnji (italijanski) list uni dan konstatira!, da „panslavizem" niso kake sanjarije (! !) — Slavni Alban Stolz je v svojem „Spanisches" nekaj „jako naravnega", kar je videi v nekem južnem Francoskem mestu — menda v Avin-jonu — nemško znanstveno définirai kot ,, . . . Abson-deruog der nicht assimilirbaren Substanzen . . ." To mi prihaja na mise! vsakrat, ko se spominjam našega Go-riškega pneumatičnega sistema za izpraznovanje straniščnih jam, kateri sistem je te dni spet eno mnogih zavir premagal. Pritožbo zoper dotični sklep mestnega starešinstva namreč je namestništvo za-vrglo in le zaukazalo, da se morajo neke točke v pravilih to stvar zadevajočih prenarediti. Brž ko ne se nanaša popravek na posil no veljavo omenjenega sistema. Društvo Covacig & Seitz je dobilo zarad neke nove iznajdbe pri metalnih sodih , v katerih odpeljuje materijo iz stranišč, privilegij za 5 iet. — Bralci ,,Novicu se gotovo spominjajo, kako sem jez že večkrat pisal v tem listu o čedalje rastoči surovosti in razuzdanosti nižih stanov in sosebno rokodelske mladine v našem mestu, katera surovost se potem raz-naša tudi po deželi. Zdaj razpravljata to stvar tudi glavna naša (ital.) lista ,,L' Eco" in „L* Isonzo". — Sv. Petra in Pavla dan smo imeli na Travniku „tombolo" za zavod zanemarjenih mladeničev. „Isonzo" pravi, da se je prodalo 818 kartel manj ko lani, dasi je bilo ljudi vse polno. — Přetekli teden so postavili v rajském mestnem vrtu nov ličen bronén vodomet, ki ga je podari! znani dobrotnik našega mesta Samuel grof Gyulai. — Tišti večer pred sv. Petrom so odprli novo prostorno kavarno na Travniku z imenom (fran-coskim) „Café imperial". To vélikomestno „kavarno-restavrant" zaljša spredaj sprelepo predstrešje iz vli-tega železa z zagrinjali. To predstrešje stane neki okoli 900 gold. ,,Nobel" smo v Gorici, da je kaj! — Dne 25. t. m. je umrl tukaj po dolgem bolehanji gimnazijski profesor g. Iv. Psenner, Tirolec, še ne 40 let star. — Je li to „Mobilisirung" ali „Bereitscbaft" ? Danes namrec je odrinila druga baterija iz Gorice na „granico" — kakor so rekli Slovaki — kanonirji. (Pa ne, da bi mi ,,zasegli" to novico!) Od Litijskega okraja 25. junija- — Danes zjutraj smo v Trebelevsfci županiji volili 4 volilne možé. Izvo- ljeni so vsi pošteni narodnjaki z veliko večino glasov (36 - 29 in 41 izmed 44). Tù volijo Jančarji,, Prež- ganjci, Stangarji z Volčjajamci iz Smartnega. Stangar-jev je prišlo največ, vsi so izvrstno volili, tudi drugi so vsi narodnjake volili, samo nekateri Jančarji so čepili glasove v svojo sramoto. Iz Doblič na Dolenskem. — Pri občinski volitvi 10. dne t. m. so bili izvoljeni za župana Matija Vrtin, posestnik v Dobličah, za svetovalce pa Matija Strukelj iz DobliČ, Jože Mavrin iz Griča in Miha Krakar iz Jerneje vasi. Bostanj 26. junija. — Vršile so se prvotne volitve 4 mož v naši županiji 25. dne t. m. Sijajno smo zmagali, vsi so narodni ! Iz okolice Kranjske 1. srpana. — Deželni bram- bovci zeló tožijo, da zdaj o najvećem poljskem delu in največi vročini jih kličejo k vojaškim vajam, in na-mestu, da bi jih izpustili par dni popřej domů zavoljo velikega delà, jih pa držijo še par dni dalje. Gledé na živo potrebo delavnih rok pri kmetijstvu, o katerem se sploh pravi, da vse druge stanove redi, sklenili smo pri nas potrkati na vrata presvitlega našega cesarja, da bi nam po milosti svoji olajšal !o breme, ki se pač preložiti da z edinim tem, da se odloČi kmetijstvu ugodnejši čas za vojaške vaje. Tako bilo bi kmetijstvu vstreženo, pa tudi vojaštvo ne bi škode trpelo in brambovci bi še tem bolj korajžno se vêdli pri vajab, ako bi jih ne mamila največa vročina. Iz Vodic. — 3. dne t. m. smo imeli volitev za občinski zastop, pri kateri so bili Janez Germovnik, posestnik iz Vodic, za župana, za svetovalca pa Janez G raj zar iz Vodic in Anton Zor iz SkaruČne, izvoljeni. V Prevojall. — Pri volitvi občinskega predstojništva 27. maja t. 1. so bili izvoljeni za župana Jurij Škofic, posestnik in krčmar iz St. Vida, poaestnika Valentin Kurent iz Prevoj in Janez Se m ej a iz Vrbe, za svetovalca. Iz Bizavika 2. julija. — Citalnica naša si je vče- rajšni popoldan zapisala kot posebno vesel dan v svojo pratiko. Ker vemo, da imajo „Novice" zdaj vse svoje predale napolnjene s sila važnimi volilnimi zadevami, moremo le na kratko veseli dan omeniti. Naš veleča-stiti predsednik gosp. Ivan Hribar, iskren rodoljub, je v imenu citalničnega našega odbora povabil Ljubljanske „Sokolovce" k nam v Bizavik. In prišlo jih je z mestno godbo veliko krdelo, z njimi pa obilo domoljubnih mestjanov in mestjank. „Beseda" pod milim nebom s petjem, deklamacijo in gledišno predstavo vršila se je na občno veselje; po dokončani besedi pa se je brezštevilna družbica preselila na livado, kjer so bile mize in klopi pripravljene za goste, katerim je naš gostilničar , kolikor je na kmetih to mogoče, dobro po-stregel. Nagovori so bili navdušeno sprejeti in na po-košenem travniku je mladi svet se sukal tako veselo, kakor meščani na gladkih svojih parketih. O mraku so nas zapustili predragi gosti, poslovljeni z živahnimi živio klici in z željo, da nas zopet kmalu razveselijo s svojim obiskom. Iz Ljubljane. — Zmirom bliže in bliže smo sob o ti in torku, ki bosta odločila o prerokovanji Vesten-e ko vem, ki smo ga čuli v zadnjem deželnem zboru v besedah, da „zadnja ura kljenka narodni ve-čini v deželnem zas top u." Kakor jo dozdaj podoba, bode g. Vestenek kriv prerok. Ni nam mogoče bilo, dotičnih dopisov sprej eti v današnji list, ker bi nam pobrali ves prostor, zato po njih rečemo le samo to, da sramota bi bila nekaterim posamnim krajem, ako bi se izneverili oni veliki većini, ki navdušena in kot skala trdna stoji za narod in njegovo čast. Le iz 216 dveh dopisov naj stavimo nekoliko vrstic le-sem. Eden vrtu na Poljanah. Za ude v družbo kmetijsko so popisuje volitev volilnih mož, ki se je vršila 30. dne bili sprejeti sledeči gospodje: Brence Franc, mladi t. m. < v Litiji, tako-le: Najsijajnišo volitveno kmetovaíec v Hrasah, Burger Anton, posestnik v XXI. » x^.cxjx, XV, . « J „ . J « J « x « ~ ' ^ * ' " * ~----^V.v.u.vv ~ . & v, . f . zmago ima gotovo Li ti ja zapisati v svojo kroniko, Hrašah, Ješe Pavel, posestnik v Stražišu , Kl em en slavno na dvoj o stran: na eni strani zato, ker so Anton, župnik v Smeledniku, baron Henrik Lazaři ni, za naše volilne možé 30. doe junija enoglasno 109 grajščak v Smeledniku, dr. Mencinger, advokat v Kranji, Mežnarc Anton, dekan v Kranji, Saje vic glasovi) bili izvoljeni gospodje: Janez Hauptman, Alojzi Kobler in Luka S ve tec — vsi odlični narod- Ferdinand, trgovec v Kranji, in Vavken Andrej njaki v x ~ x .XX ^ ' ~ " ~ - . . ----------------«.XX« ^.vx, v. & v , v, ^ . «.«mj. in si mrvica nemčurjev še voliti ni upala, ampak sestnik in župan v Cerkljah. y po- natihoma kopita pobrala in šla deželo gledat, kjer poper raste. Na drugo stran pa je ta zmaga še posebno po- menljiva zato, ker se je vršila na sedežu okrajnega (Iz seje dež. odbora 30. junija.) Predlogu pomno- ženega krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učiteljska služba na ljudski šoli v glavarstva, kjer vitez F r à n z 1 - V e s t e n e c k gospoduje gkofji lok i'podělí učitelju Karolu Bernardu v Be- in si je v mogočnosti svoji domišljeval gotove zmage VeČe nezaupnice mu ljudstvo njegovega okraja pač ni ne e n e g a Drug dopis do mogla dati, kakor mu jo je dalo s tem volilnega moža ni dobil na svojo stran! iz Radoljice jako šaljivo popisuje „istorijco" v.Ba-stelnovi krčmi, kjer so se sešli nekateri tuji pa malo gunjah pri Cirknici. Dve vrli domorodkinji je nemila smrt te dni vzela domovini naši: umrla je 30. junija gospá Matilda Valenta, vdova c. kr. gub^eksp., v 68. letu svoje starosti domaćih, da so g. Kecelja na tron poslanstva posadili. Véliko besedo je peljal Pikec iz Tržiča, mogočen pa reven govornik, ki ni mogel z besedo naprej v ^•V/ Î w V/« x. m x. » g Vliv/1 v XX U KS • y ▼ vv» IVVV julija pa gospá Terezij a Tišen rojena Vilhar, soproga bivšega trgovca, 48 let stara. Blag jima spomin! mož ovoru svojem, tako le: ,,Lepo Vas prosim, ljubi moji y dašnj Brda nam je došla žalostna vest da je ~ uuoi« vcoi, u«* jc on- velespoštovani c. k. okrajni sodnik gosp. Josip ržite se držite se, držite se in držite tudi vaše per- Krsnik umri v V ce (Cesnjev sejm) v pondeljek ni bil kaj posebno ga tudi ne poznate; vse eno, jest ga Vam obiskan, živinski sejm pa je bil prav poln. Kónj je jatle in sosede, da bodo z nami volili tega-le gospoda Kecelja JLV. u v v i j a* y ga tuui iju jju^uat^j y ou uiiuj juoi ga ? win mj a v priporočam in ti-le gospodje (grof Thurn , Dežman in bilo nad 700 drugi). Hudič! Če bi pa farji spet zmagali. Avbe no ! bilo y a kup nje malo Veliko več v kdor noče z nami biti, naj pa saj domá ostane, nite trdni. držite se, držite se" Osta gov ej e živine fvolov in krav); krave so se Je po v in tako 111hj wuu1 , vaxzjll/w ou , ulaibv a\J .... ili i trdovratno stojijo nasproti, to kažejo zapisniki zborovih obravnav od leta 1861. počenši ; zato vsega tega zdaj na tem mestu, ko Vas kličemo k novim volitvam, iznova razpravljati ni nam treba. Predragi rojaki! pomislite po vsem tem, kaj Vas čaka, ako bi nasprotniki naši večino dobili v deželnem zboru! PodpÍ8ani volilni odbor Vam zato za deželne poslance nasvetuje može, katerih večina se je že potrdila pred Vašimi očmi v večletnem boji za pravice in blagor naroda našega, 0 ostalih drugih pa morete po vse pre pričani biti, da so popolnem vredni Vašega zaupanja. Volite jih zato brez razcepljenja glasov enoglasno; ve- dite, da en sam glas včasih odločuje. Verujte našemu priporočilu; poslušajte našo prečastito, od nekdaj za narod naš vneto duhovščino in glas tacih mož, 0 katerih ste prepričani, da so zares rodoljubi! Rojaki! v Vaših rokah leží příhodnost Vaša, prihodnost mile naše domovine. Navdani te zavesti stopite pogumno na volišče ; stojite nepremakljivi kakor skala za izbrane poslance svoje, in, ako Bog dá in edinost slovenska, bode, kakor v poprejšnjih volitvah, tako tudi zdaj zmaga naša, zmaga velikánská! Za narodni volilni odbor v Ljubljani 25. junija 1877 Dr. Jan. Bleiweis odbora prvosednik. > Priporočani so Vam sledeči gospodje za poslance: , Za kmečke občine : Za okraj okolice Ljublanske in Vrhnike: gosp. dr. Jan. Bleiweis in gosp. Luka Robič finančni nadzornik, obá dozdaj poslanca. Za okraj Kamnik in Brdo: gospod Luka Svetec, notar v Litiji, bivši poslanec. Za okraj Kranj, Tržič in Loko: gosp. Oton Detelja, véliki posestnik pri sv. Duhu, in gosp Karol Jllll, duhovnik in mestni odbornik v Ljubljani. 4. Za okraj Radoljico in Kranjsko goro: gospod dr. Jožef Poklllkar, posestnik v Ljubljani bivši deželni poslanec. y 5. Za okraj Post oj no, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico: gospod dr. Val. Zarnik, od-vetnik in bivši dež. poslanec in gosp. dr. Josip Yošujak, zdravnik in državni poslanec v Ljubljani. Za okraj Vi pa v o in Idrijo: gospod Matej Lavrenćič, posestnik na Vrhpolji pri Vipavi, bivši deželni poslanec. 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: gospod Viljem Pfeifer, župan in posestnik v Krškem, državni poslanec. 8. Za okraj Trebno, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Radeče: gospod grof Josip Barbo, véliki posestnik v Rako vniku, državni poslanec in bivši deželni poslanec, gosp. Alojzi Kobler župan in posestnik Litiji in gosp. Franc Potočnik, stavbeni svetovalec in mestni odbornik v Ljubljani. ) Za 'okraj Koče v je, Lašiče in Ribnico: gospod Karol Rlldež, véliki posestnik v Ribnici in gosp. Primož Pakiž, posestnik v Zamostecu, oba dozdaj deželna poslanca. 10. Za okraj Crn ome lj in Metli ko: gosp. Anton Navratil, posestnik v Metliki. 11. Za mesta in trge : Za Kranj in Loko: gospod Karol Savnik, lekár in župan v Kranji. Za Tržič, Radoljico in Kamnik: gospod Mihael Stare, veliki posestnik v Mengšu. Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjogoro: gospod Peter Grasselli, hišni posestnik in trgovêc v Ljubljani, bivši deželni poslanec. # Za Postoj no, Vrhniko in Lož: gospod Adolf Obreza, posestnik in trgovec v Cirknici, bivši deželni poslan v » Za Idrijo: gospod dr. Llldevik Jenko, zdravnik v Ljublj Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef BlaznikOYih dedicev v Ljubljani.