855^ A
60100200
osrednja knjižnica
PRU.okSKI dnevnik
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 294 (10.206)
TRST, sreda, 13. decembra 1978
rssrg	iL-ar	sssrt^ rrarsj	srrc
PO ANDREOTTIJEVI NAPOVEDI O TAKOJŠNJEM PRISTOPU K EDS
Na današnjem vrhu tajnikov petih strank Carteri **** na pogajanjih
■	.	.	.... v o omejevanju strateškega orožja
bodo skusali preprečiti razbitje večine
Komunisti in socialisti vztrajajo pri zahtevi o postopnem pristopu k monetarnemu sistemu, vendar nočejo odprtja vladne krize ob tem vprašanju
koč v evropskih forumih zastopani le predstavniki večine. «Tudi mi-sovce ste pošiljali*, je tedaj zakričal Pajetta. «Izbrali ste najmanj primeren trenutek za prekinitev*, mu je odvrnil Andreotti, kot da bi hotel reči: »Počakaj še malo, pa boš imel nič kai povodov za prekinitve*.
Schmidt in Giscard sta zdaj zadovoljna
PARIZ, BONN — Sklep italijanske vlade, da že s 1. januarjem pristopi k novemu evropskemu gospodarskemu sistemu, je seveda naletel na ugodne odmeve v fran-
ln aejansko je Andreotti presene-j coskih ;n zahodnonemških vladnih til tudi voditelje KPJ. Najprej je o- itrogji1_ Glasnik Elizeja Pierre risal pogoje, ki jih je njegova vlada jjunj je dejal, da gre za «zelo po-postavila za vstop Italije v EDS, na- zjtiven podatek za območje moto pa zaključil: «Ko ne bi takoj netarne stabilnosti, ki jo skušajo
Predsednik vlad«-Andreotti se pogovarja z ministrom Scottijem (des-w in Pandolfijem med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici o grajanju italijanskega pristopa k evropskemu denarnemu sistemu
(Telefoto ANSA)
jHlM — Danes' zjutraj1 ob 9. uri I j/®0 na «vrhu» med Andreottijem : tajniki petili večinskih strank sku-? i naili izhod iz zagate. Toda stvar * «hka. Dejansko bo današnje gla-; j!;Vahjte, s katerim se bo zaključila I ].,zPrava v poslanski zbornici o ita-Jatiskem pristopu k evropskemu .de-j vatoemu sistemu, zapečatilo — če I ni^njerri trenutku ne bodo našteje6 nepredvidljive novosti — razbit-i c vnčinc, ki je podpirala Andreottija vlad0- P° drugi strani pa je I sm. verjetno, da to vsaj za „ ,aJ še ne bo pomenilo formalne-a odprtja vladne krize.
in linijjo «nujnostnega stanja*, in ki se očitho boje. da bi prav zadeva okrog EDS povzročila konec te politike.
Zanimive so tudi reakcije drugih strank. LaMalfa je ves navdušen dejal, da bi po tej »včliki sreči* lahko tudi dokončno zaključil svojo politično kariero. Zelo zadovoljen je bil videti Malagodi in z njim vsi liberalci, pa tudi pristaši »nacionalne demokracije*. Za tajnika PSDI Longa pa »je bila končno izbrana prava pot*.
Levico pa j j Andreottijev poseg znatno vznemiril: ta nemir s2 je
Kot kaže, naj bi danes glasovali pokazal že takoj na začetku govora 1	predsednika vlade, ko ga je Gian-
carlo Pajetta glasno prekinil. Andreotti je govoril o etapah evropskega združevanja in dal precej jasno razumeti, da je o evropskih vprašanjih doslej venomer odločala KD in da to namerava delati, tudi: v bodoče. Spomnil je tudi, da so bili ne-
, ^ključnem dokumentu «po delih*, j en del bodo glasovale vse ve-I JJ?ke stranke, zaključni del — ki k« Va takojšen vstop Italije k EDS, je včeraj predlagal Andreotti — Hjde bodo glasovali niti komunisti, l ‘ SoCialisti: po govoricah v par-j^^tarnih krogih naj bi se KP1 nameravali vzdržati.
)i ač.pa je predsednik vlade s švo-Včerajšnjim posegom na Monte-VIm a že* ve*‘k uspeh pri drugih Dednih strankah in predvsem v de-JlKrščanskih Vrstali. Še najbolj za-, kJ''oljni so bili fanfanijevci in do-(LmJei. Gerardo Bianco, pristaš Jj01;ejske struje in bivši podpred-®ik poslanske skupine KD, je o-Un Andreottijev poseg kot «govor tok. a državnika*. Flaminio Pic-»Izredno jasen, prozoren in toet1s’. Mario Segni: »Velik pogum*. S,at Cattin: »Edina možna raz-! odločitev*.
^koliko manj navdušeni so v KD bolj'
tisti, ki so v preteklosti naj-odločno podpirali Andreottija
krtini sprejel delegacijo ^Demokratičnega Čila»
pHlM _ Predsednik republike ,6rtini je sinoči sprejel na Kvi-*»alu delegacijo gibanja »De-u?kraUčni čile*, ki jo je vodil ^Jhik organizacije Benjamin spliski. Navzoča je bila tudi h.aPina svojcev čilskih politična jetnikov, ki so v zadnjih , esecih izginili brez sledu. De-j,gapija je izrazila predsedniku j*kjanske republike zaskrblje-zaradi usode čilskih politič-5 a jetnikov in ga med drugim ,ezhanila s podrobnostmi o ne-najdbi stotin trupel v ne-»Jp zapuščenem rudniku. Pred-i^dpik republike je izrazil de-,.Saciji svojo solidarnost in te-da bi pojasnili vse okolišči-srhljive epizode.
»feraj je Pertini sprejel tudi edsednika deželnega sveta in bora dežele Marke, pozneje še obrambnega ministra
pristopili (kot zanimivost: najprej je izpustil tisti «ne*, kot da bi v njegovi kopiji ne bil napisan — op. ur.), bi lahko postavili v dvom celo našo voljo, da bi dosegli cilje, zg katere smo se obvezali, kar pa bi imelo hude posledice*. Toda Andreotti ni povedal, kaj se je tako bistve nega spremenilo po bruseljskem vrhu, da je včeraj tako korenito spremenil svoje mnenje. Samo bežno je omenil «zanesljiva zagotovila*, ki naj bi mu j h bil dal kancler Schmidt po telefonu.
Kako naj si torej razlagamo včerajšnji preokret? Andreotti se je verjetno zavedal, da je vladna kriza tako ali drugače neizbežna, in je zato sklenil, da se znova poveže s svojimi naravnimi zavezniki. To je seveda spravilo v težave socialiste, ki so skušali posredovati med KD in KPI, prav tako pa tudi komuniste, ki jih je nenaden Andreottijev preskok na nasprotni breg neprijetno presenetil. Kljub temu pa KPI verjetno noče sprožiti vladne krize ob vprašanju, kot je pristop k EDS, se pravi ob vprašanju, ki je za volilne množice težko dojemljiv, in ki bi lahko dal povod za protikomunistično propagando, češ da so komunisti proti združeni Evropi. Prav zato je pričakovati »tiho* raz-1 bitje večine, ne da bi sprožili pca,-Ve “Vladne krize, ki pa je seveda ne bo mogoče zavlačevati v nedogled. To pa seveda le v primeru, da bi današnji vrh potekal po pričakovanjih. Možno pa je tudi, da bi se pokazalo, da so stališča absolutno nezdružljiva, v tem primeru pa bi lahko že danes zvečer imeli vladno krizo.
Takoj po Andreottijevem govoru v poslanski zbornici sta se sestali vodstvi KPI in PSI. Prav iz socialističnega zasedanja je izšel predlog o sklicanju večinskega vrha. Najprej je kazalo, da naj bi bil na sporedu že sinoči, pozneje pa je podtajnik Evangelisti, ki je ves čas vzdrževal stike s predstavniki strank sporočil, da bo vrh danes zjutraj.
Včeraj popoldne pa se je nadaljevala razprava o vprašanju pristopa k EDS, v katero so med drugimi posegli predstavnik neodvisne levice Luigi Spaventa, radikalec Pan-nella, liberalec Costa in nepogrešljivi demokristjan Costamagna. Toda nihče jih ni poslušal. «Pomembni» posegi bodo na vrsti danes, po večinskem vrhu.
P. P.
ustvariti v Evropi*. Francoski tisk pa daje velik poudarek telefonskemu pogovoru med Andreottijem in Giscardom, o vsebini katerega pa niso uradni viri dali nobene informacije. «Le Monde* domneva, da je Giscard dal predsedniku italijanske vlade «določena jamstva*, poleg tega pa prinaša tudi govorice, po katerih naj bi Schmidt dal razumeti italijanskim partnerjem, da bo od vstopa v EDS odvisen tudi »obseg nemških naložb v Italiji*.
V Bonnu pa sta sklep italijanske vlade ugodno komentirala ministra za finance Matthcfer in za gospodarstvo Lambsdurff. Prvi je dejal, da bo z italijanskim pristopom prepre-
čena nevarnost, da bi se Evropa »premaknila v nasprotne smeri*, medtem ko je drugi poudaril, da je bil EDS osnovan na tak način, da bi bil omogočen pristop čim večjemu številu evropskih držav. Prav zaradi tega pa je Lambsdorff obžaloval sklep norveške vlade, da se vsaj za sedaj ne pridruži evropski «superkači*.
Evropska komisija je «z velikim zadovoljstvom* sprejela vest o »pogumnem sklepu* italijanske vlade.
Iz Londona ni bilo medtem še nobenega uradnega komentarja. Glasnik vlade je dejal, da bo sam Callaghan povedal svoje mnenje, ko bo razpolagal s popolnimi informacijami o sklepu italijanske vlade.
Tudi irska vlada se je včeraj v Dublinu ukvarjala z vprašanjem morebitnega pristopa k EDS. Dokončen sklep o tem bodo morda sprejeli že danes. Za sedaj je irska vlada poudarila svoje «zanimanje* za EDS in pojasnila, da bi morebiten pristop ne ustvaril Irski pretiranih težav, seveda s pogojem, da bi prejela v zameno »ustrezno pomoč*.
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI
Ameriški predsednik je potrdil tudi možnost, da se v kratkem sestane z Brežnjevom - V ospredju še položaj v Iranu in na Bližnjem vzhodu, odnosi s Kitajsko ter nekatera notranjepolitična vprašanja
NEW Y0RK — Včerajšnjo tiskovno konferenco, ki jo je neposredno prenašala tudi televizija, je ameriški predsednik Carter posvetil pretežno zunanjepolitičnim vprašanjem. Zaustavil se je zlasti ob odnosih s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ob položaju v Iranu in na Bližnjem vzhodu ter konferenci držav izvoznic nafte OPEČ. Obravnaval pa je tudi nekatera notranja vprašanja in nesoglasja s senatorjem Edwardom Kennedyjem.
Ko je govoril o pogajanjih s Sovjetsko zvezo o omejevanju strateškega orožja (SALT), je Carter dejal, da so naredili pomembne korake, vendar niso še dosegli dokončnega sporazuma. Potrdil je, da je v bližnji prihodnosti možno njegovo srečanje s sovjetskim voditeljem Brežnjevom. Vendar tega vrha ne morejo določiti, je poudaril Carter, dokler ne odstranijo vseh večjih zaprek na poti podpisa pogodbe. Pri tem je ameriški predsednik najavil, da bo v kratkem prišlo do pripravljalnega sestanka med državnim tajnikom ZDA Cyrusom Vanceom in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom.
O tem sestanku je včeraj pisala tudi moskovska Pravda. Pri tem pa je povzela vest, ki jo je že posredovala tiskovna agencija Tass.
Ta pa je s svoje strani povzela pisanje «New York Timesa*. Ameriški dnevnik je namreč najavil, da se bosta 21. in 22. decembra Vanče in Gromiko sešla v Ženevi, kjer bosta obravnavala vprašanja, ki se nanašajo na pogajanja o o-mejevanju strateškega orožja glede na «namen obeh strani, da pride čimprej do podpisa sporazuma in priprave srečanja na vrhu*.
Glede položaja v Iranu je Carter dejal, da si pričakuje, da šah obdrži oblast: «Ima našo podporo in naše zaupanje,* je poudaril. Zanikal pa je, da bi se ZDA želele vmešavati v zadeve te države ali preprečevati, da bi se drugi vmešavali. Ko je obžaloval zadnje krvave dogodke, pa je odgovornost za zaostritev položaja naprtil »nekontroliranim izjavam nekaterih tujih držav*. Obenem je izrazil prepričanje, da bo «sedanja kriza uspešno premoščena*.
Ameriški predsednik pa je odkrito pokazal svojo zaskrbljenost zaradi zastoja na mirovnih pogajanjih med Izraelom in Egiptom. «če Kairo in Tel Aviv nista zmožna, da spoštujeta roke, ki so bili sprejeti v Čamp Davidu, in sicer, da v treh mesecih podpišeta mirovni sporazum, težko pričakujemo, da bosta spoštovala kot je treba tudi sam
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiilliiaiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiH
VOJAŠKA DIKTATURA PONOVNO VZPOSTAVILA REPRESIVNE METODE
Po množičnih mnnifestacijah v Teheranu na desetine mrtvih v drugih krajih Irana
Carter še vedno neomajno zaupa šahu in upa v mirno rešitev iranske krize, Pentagon pa prikrito grozi
sporazum.* Izrazil je upanje, da državi premostita še zadnje ovire, ki so po njegovem mnenju »malenkostne*, tako da ne bo potrebno ponovno srečanje na vrhu.
Ko je obravnaval zasedanje OPEČ, je Carter ponovil upanje, da se zaključi brez novih ali vsaj z minimalnimi poviški nafte. Po njegovem mnenju je to v interesu svetovnega gospodarstva, pa tudi v interesu držav proizvajalk, ki ne bodo nič pridobile z inflacionistično politiko.
Carter je nato poudaril svoje zanimanje za tesnejše gospodarske stike s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko. Vendar ti stiki, je dejal ameriški predsednik, ne bodo mogli mimo političnih in varnostnih vprašanj.
Glede notranjepolitičnega položaja, je Carter izrazil zadovoljstvo glede zaključka mini-konvencije demokratske stranke in pri tem skušal kar se le da zmanjšati spore s krilom «liberal» ter zanikal, da bi prišlo do razkola med večino. O senatorju Kennedyju, ki se je na tem srečanju izkazal kot resen kandidat za prihodnje predsedniške volitve čez dve leti, je bil Carter izredno previden in je dejal, da je z njim v «dobrih odnosih*, čeprav ni zanikal, da obstajajo tudi nesoglasja.
KAIRO — Po enodnevnih razgovorih v Tel Avivu se je ameriški državni tajnik Vanče včeraj vrnil v Kairo, danes pa bo že spet v izraelskem glavnem mestu. Kaže, da bo njegova posredovalna misija vendarle uspešna in da je našel izhod iz nerešenih vprašanj, ki ne dopuščajo podpisa mirovnega sporazuma med državama.
TEHERAN — Po plebiscitarni udeležbi na protirežimskih manifestacijah v Teheranu se iranska o-pozicija nahaja pred težko izbiro, kako uresničiti ljudsko voljo in strmoglaviti šaha.
Še vedno so oči uprte v vojsko, ki je v teh dveh dneh dokazala, da ji ni do »ruvanja* z večmilijonsko množico. Vesti iz drugih krajev Irana pa potrjujejo, da vojska ni opustila svojih represivnih metod. Med včerajšnjimi demonstracijami v Araku, 150 kilometrov jugozahodno od Teherana, je ubila osem ljudi, hudi neredi so bili v Tabrizu, Ardebilu, Zendžanu in Mešedu, kjer so predvčerajšnjim zažgali neko kinodvorano in uničili vse šahove kipe, istega dne pa so v Bender Abasu ob Perzijskem zalivu zažgali podružnico državne banke. Iranska opozicija poroča o 35 ubitih osebah in o stotinah ranjencev v Isfahanu, kjer so predvčerajšnjim demonstranti napadli sedež tajne policije SAVAK. Vče-
tiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiimiiiiiiiiiiHiiiMiiimiiiitHiiiinmiiniiiiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiniiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiu
Manifestacija milanskih antifašistov ob 9. obletnici pokola v Kmečki banki
MILAN — Devet let je minilo, odkar je eksplozija peklenskega stroja v milanski Kmečki banki na Trgu Fontana ubila 16 ljudi, nad sto pa jih je ranila. Bombe so postavili fašisti, ob podpori nekaterih državnih organov, da bi povzročili kaos in premaknili politično os v državi na desno ter tako zajezili napredovanje levice in boj delavskih množic za lastne pravice. Naklep pa jim je po začetnih »pozitivnih rezultatih* spodletel, ker je demokratična I-talija najprej osamila fašiste in tiste. ki sp se ogrevali za premik na desno, nato pa razkrinkala zločinski načrt strategov terorja.
Sodne preiskave pa niso šle v
korak z ljudsko zavestjo: najprej so bile izkrivljene in iztirjene, pozneje pa je kasacijsko sodišče z vrsto nezaslišanih razsodb najprej iztrgalo preiskavo pogumnemu sodniku D’Ambrosiu, nato pa združilo sodni postopek proti Pietru Valpre-di in ostalim anarhistom s sodnim postopkom zoper fašistične teroriste. Končni rezultat je bil pošastni proces, pravi pravni izrodek, ki se že dve leti trudno vleče v Catanza-ru. In medtem ko se obravnava po časi vendarle bliža koncu, je eden od glavnih obtožencev, Franca Fredi lahko nemoteno pobegnil nežna no kam.
Po tako dolgem času spomin na
pokol, tudi zares nove, morda še bolj nevarne teroristične ofenzive proti italijanski demokraciji in miroljubnemu sožitju, počasi bledi, o-staja pa odločna zahteva vse demokratične javnosti, naj sodniki končno razkrijejo ozadje pokola in kaznujejo vse krivce. To zahtevo so Milančani potrdili včeraj ha zborovanju na Trgu Fontana, -ki -ga-je priredil protifašistični odbor, to zahtevo je poudarila milanska delegacija z županom Carlom Tognolijem na čelu, ki je v nedeljo in v ponedeljek obiskala Catanzaro. (vt)
Na sliki: Milanski župan Togno-li govori med slovesnostjo v Ca-tanzaru.
raj pa je vojska vdrla v številne trgovine, ki so imele v izložbah slike ajtola Homejna. Šahova sol-dateska naj bi po izjavah ljudi u-stavljala mimoidoče in zahtevala, naj vzklikajo šahu, kdor se je pro-tivil, naj bi ga zverinsko pretepli.
Kot rečeno se iranska opozicija nahaja v najtežavnejšem obdobju svojega boja. Ljudstvo je pokazalo omiko in voljo, da uresniči i-slamsko republiko. Svobodo, ki so si jo v teh dneh priborili v Teheranu, so ponovno zamenjali policijska ura, tanki in motorizirane enote na ključnih položajih. Marsikdo bi hotel s poslednjim udarcem streti trinoštvo, ker misli, da trenutno koristi čas le šahovemu režimu. Opozicija mora torej miriti neučakance, bodriti optimiste, ki so bili prepričani, da bodo že jutri pozdravili svobodo, čas pa tokrat ne koristi vojaški diktaturi, iransko gospodarstvo lahko vzdrži naval stavk največ še tri mesece in prav to verjetno čakajo šiitski voditelji.
V iranski vojski je med tem prišlo d0 prvih zapletljajev. Opozicija že govori o množičnem dezertiranju navadnih vojakov. V nekaterih kra jih naj bi celo prišlo do oboroženih soomdov z enotami, ki sr> site Pa-hlavijeve diktature. Nekaj se torej v vojski premika, že sama vest, da sta se v oficirski menzi v teheranskem predmestju dva častnika ubila med prerekanjem o vlogi šaha, je dovolj zgovorna, da je upor prešel tudi v ožilje šahovega režima.
Medtem pa je iranska kriza postala za ameriško in britansko vlado mednarodni problem. Homejnova grožnja, da bo bodoča islamska republika prekinila naftno dobavo državam. ki podpirajo šaha, je naletela na gluha ušesa. Predsednik Carter še vedno neomajno zaupa šahu, nedavne manifestacije v Teheranu, naj bi celo dajale možnost miroljubne rešitve iranske krize. Le slepec bi lahko tako tolmačil teheranske demonstracije, prav zato se v zahodnih krogih širijo vesti, ki nimajo nobene veze z miroljubno rešitvijo. Teheran je dokazal, da o-pozicija ni peščica verskih fanati kov, ki jih za kulisami usmerja Sovjetska zveza, zato si je Pentagon zamislil drugo inačico, da bi o-pravičil ameriško podporo šahu. ali celo neposredno intervencijo ameriške vojske.
S »črnim zlatom* je šah opremil eno izmed najsodobnejših azijskih vojsk. Denar, ki bi lahko dvignil življenjsko raven iranskega prebivalstva, je služil za nakup drage in najsodobnejše ameriške in britanske vojaške opreme ter orožja. Američani so prodali, šahu orožje, ki ga imaji- le redki njihovi zavezniki, sedaj pa Pentagon «joče», da bi se tega orožja lahko polastili sovjetski tajni agenti, ko ni iranska vojska zaradi notranjih problemov dovolj budna. V mislih imajo predvsem taktičr.ega bojnega reaktivca »tom-cat F-14», ki z izstrelki «phoenix* in z zapletenim elektronskim vo denjem izstrelkov predstavlja najsodobnejše bojno letalo. Iransko le-
talstvo ima kar 80 letal tega tipa. Nič manj pomembna ni druga oborožitev tako kopenskih kot pomorskih sil od zapletenih naprav za lasersko in infrardeče vodenje raket do protiletalskih in protitankovskih raket najsodobnejšega tipa. Vse to naj bi po mnenju Pentagona z lahkoto dobili v roke sovjetski agenti, če se bo kriza v Iranu nadaljevala. Morda je Carterjeva administracija že dobila čudežno zdravilo, saj je bil Američanom imperializem topnjač vedno pri srcu. (voc)
Gospodarsko sodelovanje Jugoslavija-Vietnam
HANOI — Predsednik vietnamske vlade Fam Van Done je včeraj sprejel člana jugoslovanske vlade dr. Slobodana Gligorijeviča in člane delegacije, ki so sodelovali na tretjem zasedanju mešanega odbora za go-
spodarsko in znanstveno - tehnično sodelovanje. V pogovorih so ob tej priložnosti pozitivno ocenili izid zasedanja in poudarili pripravljenost, da bodo v skladu z možnostmi pospešili sodelovanje na področju gospodarstva, znanosti in tehnike,
V Bruslju podpisali italijansko-jugoslovauski sporazum o ribolovu
1.	- >i — iialijansko-jugoslovanski sporazum o ribolovu so podaljšali do 30. junija U.i/. C orazum Je zapadel leta '976, a so ga daljševali za obdobja šesti, i mesecev. Končno je sedanji dogovor v Bruslju med Jugoslav in Evropsk < gospodarsko skupnostjo pri gnal zaskrbljenost italijanskih :cev, ki bodo lahko s posebnimi dovoljenji ribarili v ju goslovanskih teritorialnih vodah.
IZJAVA MINISTRA PEDIN1JA
Letos v šolah štirimesečna
RIM — Minister za šolstvo Mario Pedini je obvestil javnost, da bo letošnje šolsko leto porazdeljeno na štirimesečja in ne na trimesečja. Šolniki pa niso tega izvedeli na običajen formalen način z okrožnico ministrstva, temveč jih je minister seznanil z novo porazdelitvijo med ponedeljkovo televizijsko oddajo «Acquario», ko je odgovarjal na vprašanja časnikarja Maurizia Costanza. Neobičajen način bo vsaj delno poti-šal dosedanje Dolemike, ko je minister v začetku leta določil trimesečja, medtem ko so vse šole vpeljale že štirimesečja ali celo semestre.
Bolgarski zunanji minister v Bimu
Slovenski športniki za globalno zaščito
Resolucija občnega zbora ZSŠDI
Na petkovem občnem zboru Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji so soglasno odobrili resolucijo z zahtevo po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Resolucijo so z občnega zbora poslali predsedniku republike Pertiniju, predsedniku vlade Andreottiju ter predsednikoma obeh zbornic Fan-janiju in Ingrau. Resolucija se glasi:
Člani slovenskih športnih društev v Italiji in predstavniki slovenskih mladinskih organizacij v Italiji zbrani na rednem občnem zboru svoje organizacije, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji dne 8. XII. 1978 v Gorici UGOTAVLJAMO, da nima še slovenska narodna skupnost v Italiji po tridesetih letih obstoja italijanske republike pravno urejenega položaja kljub 6. členu italijanske ustave, rojene iz protifašističnega boja tudi italijanskih državljanov slovenske narodnosti, kljub tretjemu členu statuta dežele Furlanije - Julijske krajine, kljub Listine združenih narodov o človečanskih pravicah.
VEMO, da so zakoni edine orodje, ki lahko zagotavljajo enakopravno in ustvarjalno sodelovanje družbenih sil v državi.
OBSOJAMO mračnjaško fašistično nestrpnost, ki še živi v Italiji in v Evropi in ogroža tudi manjšinske skupnosti.
PRIPISUJEMO narodnim manjšinam ob mejah dveh držav lastnost, da lahko omogočajo boljše medsebojno spoznavanje in razumevanje med narodi in državami.
ZAHTEVAMO primerno zakonsko zaščito vseh Slovencev v Italiji, ki mora na globalen način za-
gotoviti slovenski narodnostni skupnosti enakopravnost, ki jo pričakuje za svoj razvoj. V tem se navezujemo na besede predsednika italijanske republike Sandra Per-tinija, ki jih je izrekel ob sprejemu na Kvirinalu predstavnikom vseh Slovencev 21. XI. 1978. «Dr žava je dolžna zaščititi manjšino. Pri tem ne gre za nobeno koncesijo, država je to pač manjšini dolžna!*
ZAHTEVAMO uresničitev določil hi duha osimskih sporazumov glede narodnostnih skupnosti, po katerih bi morala vladna komisija Ž2 do 3. oktobra 1978 predložiti svoj zakonski predlog.
ZAHTEVAMO, da se pravna zaščita izvede v enotnem postopku, ne pa, da se slepomiši s »postop n ostjo*.
ZAHTEVAMO, da so vsi Slovenci v Italiji obravnavani in zaščiteni kot celota tako na Tržaškem, na Goriškem, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kot so zakoni enaki za vse državljane, tako je tudi z narodnostnimi pravicami: so ali niso za vse pripadnike slo venske skupnosti.
Združenje
slovenskih športnih društev v Italiji
Gorica, 8. decembra 1978
RIM — Včeraj je prisoel na dvodnevni uradni obisk v Italijo bolgarski zunanji minister Peter Mladenov. Mladenov vrača obisk bivšega italijanskega zunanjega ministra Mora v Sofiji.
Popoldne se je bolgarski zunanji minister sestal s šefom italijanske diplomacije Arnaldom Forlanijem, s katerim je izmenjal mnenja o mednarodnem položaju ter o možnostih tesnejšega dvostranskega sodelovanja med Italijo in Bolgarijo. Mladenova, ki se bo drevi vrnil v domovino, bodo danes sprejeli predsednik republike Pertini, predsednik vlade Andreotti in papež Janez Pavel II.
RIM — Tajnik KPI Berlinguer bo imel jutri na sedežu partijskega vodstva v Ul. delle Botteghe Oscu-re v Rimu tiskovno konferenco, na kateri bo orisal osnutek tez za petnajsti vsedržavni kongres KPI. Na vprašanja časnikarjev bosta poleg Berlinguerja odgovarjala tudi predsednik komunistične skupine v poslanski zbornici Natta in vodja kulturne sekcije KPI Tortorella.
«Panorama» o izvoznikih kapilalov v Švico
RIM — Sodeč po poročanju milanskega tednika »Panorama* naj bi bivši upravnik banke »Banco di Roma* Mario Barone med zasliševanjem v jetnišnici San Vittore februarja letos vendarle povedal imena nekaterih industrijcev, vojakov in politikov, ki so s pomočjo Sindo-novili bank izvozili v Švico 12 milijard lir. Teh imen naj bi bilo skupno okrog 500 in naj bi bila navedena v ustreznem seznamu, ki naj bi ga hranili v rimski banki. O-riginal seznama naj bi nato izginil.
Med domnevnimi izvozniki kapi-talov, ki jih navaja »Panorama* velja omeniti industrijca Corrada Au-gusto, Anno Bonomi Bolchini, ladjarja Lolli Glietti in gradbenika Caltagironeja, politika Giacoma Man-ciniri in Fiavia Orlandija, bivšega rimskega pravnika Spagnuola in prostozidarja Licia Gellija. Nekateri od teh so že demantirali trditve lista.
BREZ FANTAZIJE PREPISUJE STARE ZGREŠENE OSNUTKE
V	V
TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR JE SPET MORAL UMAKNITI SVOJE PREDLOGE
Utemeljene kritike so prisilile župana, da je umaknil predloge o konvencioniranih gradnjah stanovanj v Rocolu in na Kolonkovcu
Verjetno so si tudi največji naivneži predstavljali, da bo občinski odbor Liste za Trst imel vsaj drobec fantazije pri upravljanju mesta, morda tudi zato, ker sedijo v njem ljudje z različnimi preteklimi političnimi izkušnjami. A ni tako. Fantazija odboru manjka povsem in se zato zateka žal prepogosto h gradivu v zaprašenih predalih svojih predhodnikov. Pri tem odbor vodi tudi »prefinjeno* modrovanje, ki bi ga lahko strnili nekako takole: «če so stari sklepi bili dobri, jih bo večina v občinskem svetu odobrila in se bomo z njimi pohvalili, če pa jih zavrne, bomo krivdo zvalili na Spac-cinija in na njegovo upravo*.
Morda pa je Cecovmijev odbor delal račune brez krčmarja ali pa je pretirano verjel lastnim propagandističnim lažem. Pozabil je na primer, da je tudi stari Spaccinijev odbor imel opozicijo in da so se nekatere stvari s časom razvile v drugačni smeri. Stari recepti ne zaležejo več.
Tako se je sinoči zgodilo sledeče. V imenu Cecovinijeve uprave je odbornik za urbanistiko Teo Rossi predložil osnutke konvencij za gradnjo cenenih stanovanj pri Rocolu in na Kolonkovcu (73 in 52). Konvencije z zasebnimi gradbenimi podjetji združenimi v konzorcije pa so preprosto prepisali iz starih shem, malo celo poslabšali in prezrli celo deželne in državne norme, ki so bile med tem odobrene.
Vsa zadeva ni birokratskega značaja, pač pa kar boleča, ker se je zaradi zgrešenih občinskih konvencij že marsikdo »opekel* pri primeru konvencioniranih stanovanj kompleksa «Poggipaese», kjer gradbeni konzorcij že zahteva v okviru revizije prvotnih cen od kupcev pretirane vsote.
Zato je komunist prof. Costa, kateremu se je pridružil tudi demokristjan Scarpa, opozoril upravo, da so predložene konvencije zgrešene in škodljive. Izkušnje kompleksa »Poggipaese* so dokazale, da morajo biti konvencije med občino in gradbenimi podjetji »jasne in premočrtne* sicer se lahko ves sistem izrodi, kar bi bila velika škoda glede na to, da so kon-vencionirane gradnje pomembna vmesna pot med tradicionalnimi gradnjami ljudskih stanovanj in svobodnim tržiščem, ker omogočajo tudi srednjenizkim slojem, da pridejo do dostojnega stanovanja. Jasno pa je, da bodo ljudje segali po teh stanovanjih samb, če jim bo občinska uprava nudila jamstvo, da bodo za ta stanovanja plačali razmeroma pravično 'Vsoto.
Costa je zahteval naj občinska u-prava umakne svoje predloge in predloži nove. Dal je tudi konkretne nasvete kako naj izdela nove sklepe.
Na to je reagiral kot glasnik odbira Gambassini, ki je kratkomalo obtožil prejšnjo upravo, da je slabo ravnala, ni pa znal povedati, čemu nova uprava zgolj prepisuje stare sk'epe, tudi tedaj, ko se je javno izkrzalo, da so zgrešeni.
Župan Cecovini je nato prekinil sejo, sklical načelnike skupin in se dogovoril, da bo o tem razpravljal občinski svet na prihodnji seji, ki fco najbrž v petek. Seja se je med tem zavlekla do pozne ure, ker je odbor predložil več sklepov o popravilu cerkva in župnišč (med drugim tudi bazovske in katinarske), čemur so se ihtavo upirali radikalci.
Na začetku seje je župan odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z u-pravljanjem gledališča »Verdi*. Cecovini je pojasnil, da je s tem v zvezi v teku sodna preiskava, kar pomeni, da se ni mogel spuščati v podrobnosti. V dvorani, med publiko, je bil tudi odvetnik Sebastiani, mož pevke Anghelone, ki se je pred meseci z verigami privezala k stebru pred občinsko palačo. Začel je kričati in zahteval, naj mu župan da mikrofon. Ni ga dobil, pač pa so ga mestni stražniki odpeljali iz dvorane.
Med publiko je sinoči bila tudi večja skupina slovenskih srednješolcev s svojimi profesorji. Sledili so delu občinskega sveta v okviru »državljanske vzgoje*. Žal, da jim je uprava šele sedaj izda'a ustrezna vabila r.a seje, ki so zgolj upravnega značaja in težko razumljive.
ki jih je prva izpopolnjena komisija začela obravnavati prav včeraj. Razprava v deželnem svetu o proračunu se bo predvidoma začela v sredo, 20. decembra.
Na dnevnem redu včerajšnjega sestanka prve komisije so bili tudi zakonski osnutki o obračunu za leto 1977, o uresničitvi finančnih u-krepov ter o dovoljenju za posojilo 41 milijard za nekatere naložbe in javna dela.
Paolo Braida na čelu deželnega vodstva KD
Javno zborovanje na tržaški fakulteti
Študenti tržaške pravne fakultete in fakultete za gospodarstvo in politične vede sklicujejo za jutri ob 10. uri splošno zborovanje v predavalnici Venezian. Na predhodnem zborovanju so študenti odklonilno sprejeli Pedinijev odlok in vladne predloge za univerzitetno reformo. Na javnem zborovanju bodo govorili o boju proti omenjenim predlogom, ki je zajel vse italijanske univerze.
Najbrž 20. decembra razprava v deželnem svetu o proračunu
Na seji načelnikov svetovalskih skupin in predsednikov stalnih komisij, ob navzočnosti podpredsednikov sveta in predsednika deželnega odbora Comellija, so obširno razpravljali o skorajšnjih obveznostih deželne skupščine na podlagi predlogov, ki jih je dal predsednik deželnega sveta Colli.
Razprava je bila posvečena predvsem proračunu in finančnim u-kreporo, ki so z njim povezani in
rov za delavke. Tako na županstvu kakor tudi na prefekturi so delavci prejeli zagotovila, da bosta ustanovi podprli prizadevanja deželne u-prave za rešitev tega perečega vprašanja. Dežela je namreč že pred časom navezala stike z vodstvom tovarne, da bi dosegla podaljšanje proizvodnje v obratu vsaj do trenutka, ko bo dokončno znano, ali bo tovarno res prevzel neki zasebni in-dustrijec, ki je v zadnjih tednih pokazal zanimanje za obrat, pokazal pripravljenost na nadaljevanje proizvodnje z vsemi sedaj zaposlenimi delavci. Protestno gibanje delavstva se med tem nadaljuje.
• Dežela Furlanija - Julijska krajina je odobrila program za podporo tržaški ljudski univerzi za ohranitev in razvoj italijanske kulture in jezika v Jugoslaviji in za odnose italijanske narodnostne skupnosti z matično domovino. Deželni odbor je za to dejavnost določil 100 milijonov lir za poslovno leto 1978.
• Krožek Tina Modotti bo organiziral jutri, 14. decembra, ob 16.30 v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 okroglo mizo o temi: »Izvajanje zakona o pravični najemnini*.
KOPRSKO-SEŽANSKA DELEGACIJA DANES V TRSTU
Predstavniki štirih slovenskih občin gostje tržaške pokrajine
Uradni razgovori o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo
Danes bo tržaški pokrajinski odbor s predsednikom dr. Gersijem na čelu sprejel delegacijo predstavnikov občin Koper, Izola, Piran in Sežana. Na srečanju se bodo pokrajinski odborniki in predstavniki slovenskih občin pogovarjali o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo v okviru osimskih sporazumov. Pogovori se bodo pričeli ob 10. uri. Poleg vprašanja o sodelovanju med o-bema državama bo na srečanju govor še o pristaniškem sodelovanju, raznih povezavah, o boju proti o-nesna že vanju okolja in o možnostih realizacije industrijske proste cone na Krasu.
V popoldanskih urah se bosta slovenska delegacija in pokrajinski odbor sestala z vodstvom pristaniške ustanove in z generalnim tajnikom trgovinske zbornice. Srečanje se bo zaključilo na sedežu pokrajinske u-prave.
Publikacija o poučevanju pomorskih ved v Trstu
V dvorani tržaškega pokrajinskega sveta so včeraj zjutraj predstavili publikacijo o poučevanju pomorskih ved v Trstu. Gre za zaključke I. srečanja o tem vprašanju, ki je bilo 14. in 15. maja lani v Trstu. Včerajšnje predstavitve so se udeležili številni predstavniki tržaške pokra-
jine, luškega poveljstva, združenja kapitanov dolge plovbe in strojnih častnikov ter študentov zadnjih letnikov tržaškega navtičnega zavoda.
OBČUTILI SMO GA TUDI V NAŠEM MESTU
Včeraj močan potresni sunek
Iz zemeljskih globin se je spet o-glasilo, votlo in grozeče, kot že dolgo nismo bili več vajeni. Tresljaje je bilo zaznati daleč naokrog. Zaznali smo jih tudi v Trstu in kot tistega usodnega maja in nato septembra pred dvema letoma, se je ljudi za hip polastil strah. V geofizikalni opazovalnici pri Briščikih so seizmografske naprave povedale, da je epicenter nekje 125 kilometrov v severozahodni smeri, to je na območju Sappade, na Monte Ferru. Izmerili so tudi jakost tega nenavadno močnega potresnega sunka — dosegel je stopnjo 4,4 po Richterjevi lestvici, kar naj bi bilo 6,5 po Mercalliju, in so ga zabeležili ob 16.15.
Sunek je marsikje, zlasti v predelih Furlanije, kjer še živo tli v spominu majska katastrofa ter v raznih krajih Sappade, prepodil ljudi iz domov in tudi pri nas je marsikdo, zlasti iz stanovanj v višjih nadstropjih, pohitel na odprto.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Benečija danes v izvajanjih Viljema Cerna in Pavla Petriciga
O političnem boju beneških Slovencev za priznanje svojih pravic sta sinoči spregovorila v Slovenskem klubu družbenopolitična delavca, Benečana, Viljem Černo in Pavel Petricig. Vsekakor zanimivo in aktualno temo je še pozneje poglobila živahna debata, v katero so posegli številni poslušalci in med katerimi smo opazili tudi generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka, konzula Benoliča in predsednika SKGZ Borisa Raceta. Viljem černo, predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko* v Čedadu, je svoj poseg začel z obrazložitvijo tistih raznarodovalnih teženj, ki so še danes v Benečiji močno prisotne, pojavile pa so se in zakoreninile že s priključitvijo Beneške Slovenije I-taliji, ki ni spoštovala ne priznala tej deželi svoje narodnostne značilnosti.
Slovencem v videmski pokrajini pa še do danes ni bil priznan status manjšine, nikoli jim ni bila dana možnost, da bi lahko izboljšali svoje kulturne pogoje, izobraževali se v svojem materinem jeziku. Beneški Slovenci, je dejal Černo, pa smo dokazali svoj obstoj na tej zemlji in danes zahtevamo, da se končno le uveljavijo demokratična načela naše družbe, da bomo le dosegli tisto globalno zaščito, ki nam jo še vedno odrekajo in ki nas bo postavila na isto raven kot Slovence v tržaški in goriški pokrajini. Danes, je še
nadaljeval Černo, smo Slovenci v Benečiji z združenimi močmi dosegli, da so nas priznali in sedaj pričakujemo, da bodo vse demokratične politične sile ovrednotile naše bogastvo, zaščitile naše specifičnosti, ki pa morajo dobiti pravilno rast v slovenski šoli in sploh v celotnem družbenopolitičnem življenju v Benečiji.
Pavel Petricig pa je v svojem posegu podčrtal nekatere prav določene anomalije Beneške Slovenije, a-nomalije v strukturi prebivalstva, ko danes, še vedno, več kot polovica živi v tujini, anomalije v kulturni strukturi, saj so Slovenci v Benečiji razdvojeni med slovensko, domačo kulturo in vsem tistim, kar je uradnega in italijanskega. Poleg tega delujejo še vedno v Benečiji nazadnjaške sile, ki vztrajno nasprotujejo vsaki uveljavitvi slovenske kultur re. Vse naše pobude, je podčrtal Petricig, kot napredne politične sile in kot slovenska prosvetna in kulturna društva, pa morajo težiti k temu, da odpravimo vse te anomalije in danes, je še nadaljeval Petricig, čeprav pri nas ni lahko biti optimist, danes že vidimo nekatere pozitivne elemente, na katerih bomo lahko trdno zgradili našo bodočnost. Mi kot Benečani, je še dodal Petricig, mi kot slovenska društva, pa bomo odprti do vseh političnih sil, sledili bomo njihovemu delovanju in
			
Kot smo že poročali, je deželno vodstvo na predvčerajšnji seji v hotelu Europa ob nabrežinskem nabrežju izvolilo novega tajnika. Mesto Sergia Colonija, ki je bil izvoljen za podpredsednika deželnega odbora in odbornika za proračun in načrtovanje, je prevzel prof. Paolo Braida. Predvidena je bila tudi zamenjava podtajnika Biasuttija, ki mu je bilo tudi poverjeno mesto v deželni upravi in je po načelu nezdružljivosti političnih in upravnih funkcij podal ostavko, vendar bodo novega podtajnika izvolili na prihodnji seji 'opm'1'' *** so mrsBioor i'
Vodstvo stranke se "Je' tajniku in podtajnika .zahvalilo za trud,. ki sta ga v teh dveh letih ,ki sta bili označeni kot leti velikih in izredno pomembnih dogodkov in pretresov, vložila v svoje delo. Novi tajnik Braida pa je v svojem zahvalnem posegu izrazil nekatere misli, ki bodo osnova, kot je dejal, njegovemu bodečemu delu na čelu strankinega deželnega vodstva. Linija programskega sodelovanja med strankami je po njegovem mnenju edina rešitev, ki omogoča upravljanje dramatične deželne stvarnosti.
Delavci Filafurc S. Giusto stavkali
Vseh 60 delavcev tovarne Filatura S. Giusto, ki bi morala ustaviti proizvodnjo 15. decembra, je včeraj stavkalo, da bi s svojim nastopom o-pozorilo javno mnenje na nevzdrž-nost položaja v tej industriji. Odposlanstvo delavcev se je dopoldne podalo na županstvo in na prefekturo, kjer je v spremstvu sindikalnih predstavnikov opozorilo predstavnike oblasti na skorajšnjo ukinitev proizvodnje, ki bi hudo prizadela 60 družin, čeprav gre v večini prime-
N0VA POBUDA PARLAMENTARCEV KPI
Poziv Gerbčeve in Cuff ara za rešitev problema SSG
Obračata se na predsednika komisije za notranje zadeve v poslanski zbornici z zahtevo, da bi postavil na dnevni red komisije zakonski predlog o finansiranju SSG
Slovenska senatorka Jelka Gerbec in poslanec Antonino Cuffaro sta te dni poslala predsedniku komisije za notranje zadeve v poslanski zbornici, v katerih ga seznanjata s problemi in potrebami Stalnega slovenskega gledališča ter ga obenem pozivata, da bi čimprej postavil na dnevni red komisije zakonski predlog o finansiranju tega gledališča, ki ga je svoj čas predložila sama Gerbčeva in ki je bil že sprejet v senatu. Senatorka Gerbčeva se v svojem pismu sklicuje na zahteve •vse slovenske' narodnostne skupnosti V Italiji ih na večkratne pozive slovenskih kulturnih ustanov, slo-i venskih županov na'Tržaškem in Goriškem, kulturnih društev videmske pokrajine ter drugih krajevnih u-stanov dežele Furlanije - Julijske krajine.
Ukrep v podporo Stalnega slovenskega gledališča postaja čedalje bolj potreben, pravi med drugim senatorka Gerbčeva v svojem pismu, kajti gledališče je že dalj časa v izredno kritičnem finančnem položaju. Znano je sicer, da ni položaj številnih drugih italijanskih gledališč nič bolj rožnat, vendar je treba upoštevati, da u-stanova neke narodnostne manjšine prav gotovo bolj občuti pomanjkanje finančnih sredstev. To tudi zato, ker mora z razliko od italijanskih gledališč iz razumljivih razlogov pogosteje obnavljati svoj repertoar, da lahko na ta način izpolni obveznosti, ki jih določa zakon, na podlagi katerega je namreč vsako gledališče dolžno predstaviti določeno število gledaliških uprizoritev.
Želji, ki jo je izrazila senatorka Gerbčeva, se je pridružil tudi poslanec Cuffaro, ki je v svojem pismu med drugim poudaril, da z zakonskim predlogom ni mišljen o-bičajen poseg v korist gledališč,
pač pa gre za zahtevo po stvarnem reševanju ustanove, ki je vsa ta leta prispevala k utrjevanju e-notnosti med Slovenci ter krepila njihovo narodno zavest. Gre za problem. ugotavlja posl. Cuffaro, ki je povezan z globalno zaščito pravic neke manjšine, in ki je zato tudi bistven problem demokracije in svobode.
• V petek, 15. decembra, bo v krožku za družbenopolitične vede «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 predaval član zunanjepolitičnega oddelka1, KPI Antonio Ru’ K o temi: »KPI in evropske volitve*.
V Trstu predstavništvo Ljubljanske banke
Ljubljanska banka bo v kratkem odprla predstavniški urad v našem mestu. Kolikor se je dalo zvedeti, naj bi predstavništvo začelo delovati že januarja, najkasneje pa februarja prihodnjega leta. Banka je že prejela ustrezno dovoljenje zavoda Banca dTtalia, in sicer neposredno, se pravi, da bo tržaško predstavništvo ljubljanskega denarnega zavoda v našem mestu delovalo neodvisno in ne morda kot filiala predstavništva, ki ga ima Ljubljanska banka v Milanu. Predstavništvo ne bo imelo običajnih bančnih okenc, pač pa bo delovalo kot dejavnik za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, in še posebej med deželo Furlanijo -Julijsko krajino in sosednimi jugo-slovenskimi območji. Kaže tudi, da si je Ljubljanska banka že zagotovila primerne prostore, in sicer v neki stavbi v Ul. Valdirivo.
S KNJIŽNIMI DARILI ZA UCENCE
Delegacija bivših cirilmetodovcev obiskala šentjakobsko osnovno šolo
Nedeljska proslava ustanovitve slovenske Cirilmetodove šole pri Sv. Jakobu bi bila pač ena od jubilejnih proslav in bi izzvenela le v obujanje spominov nekakih »veteranov*, če bi ne ugotovili, da vsi cirilmetodov-ci kljub temu, da je fašizem nasilno zaprl šolska vrata skoro pred 50 leti in kljub težkim preizkušnjam nekaj desetletij ohranil popolno živo in trdno narodno zavest, ki so jo vsrkali in poglobili v klopeh Ciril-Me-todove šole. Ta žar, ta plamen je ostal dejaven, kar so cirilmetodarji hoteli izpričati s tem, da ro poslali delegacijo nekdanjih učencev na sedanjo slovensko osnovno šolo pri Sv. Jakobu, ki je dejanska naslednica nekdanje družbine šole.
Tako se je oglasilo včeraj 4-član-sko zastopništvo na šentjakobski šoli. Sprejel jo je ves učiteljski zbor z didaktičnim ravnateljem in seveda vsa razigrana mladež. Po pozdravu ravnatelja Strnada, ki je o-
niiniiiiiiHiuiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii iiii iiii iiiii n uiiiiiiiiiiiiiiiii ni iiiiiiiuiMiiiiiiiiiii mit 111111111111111111111111111111111111111 im iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiia
Z VČERAJŠNJE SEJE VODILNEGA ODBORA
Mala industrija podpira zamisel o razstavi kitajske proizvodnje
Kriza v mehanski industriji predmet posebne študije
Na včerajšnji seji odbora za malo industrijo, Ki deluje v sklopu pokrajinskega zd-uženja industrijcev, so razpravljali o organizaciji razstave kitajske proizvodnje v prostorih tržaškega sejmišča pri Montebelu.
O tem vprašanju je podal poročilo dr. R. De Riu, ki se je pred kratkim vrnil iz Kantona, kjer si je v spremstvu predsednika ustanove za tržaški sejem dr. Toreselb ogledal tamkajšnji jesriski velesejem in navezal stike s predstavnil i kitajskega gospodarstva.
Pobudo za organizacij ■> razstave kitajske proizvod ' j v našem mestu je prevzel, kakor smo sv j čas že poročali, tržaški sejem, inr’ drijska zveza pa ja uobudo podprla. Kakor je naglasil dr. De Riu, naj ' ! se razstava kitajske proizvodnje v Trstu ponavljala vsak' dve leti.
Kitajci so namreč pokazali veliko zanimanje za to zamisel in poudarili, da jim je tržaška pobuda toliko bolj sprejemljiva, ker predstavlja naše mesto ugodno izhodiščno točko za propagiranje kitajske proizvodnje v državah vzhodne in za hodne Evrope. Zdaj je treba v Trstu pripraviti vse potrebno, so naglasili na seji, da bo ta zamisel pravočasno in resno izpeljana in da bo tudi sejmišče primerno preurejeno. Da se to doseže, pa bo treba angažirati vse tržaške gospodarske kroge, javne uprave in turistične delavce.
Na seji so nadalje razpravljali o vsedržavni konferenci o mali industriji, ki bo 16. januarja v Rimu. V tej zvezi so sklenili, naj se konference udeleži primerno odposlanstvo tudi iz tržaških industrijskih krogov. Končno so na seji obravnavali vprašanje mehanske industrije, ki je že dalj časa v krizi, in sicer predvsem zaradi nezadostnih naročil, ki jih ti obrati prejemajo od velikih industrij in še zlasti od la djedelnic. O tem problemu so v okviru industrijske zveze sprožili poseb no študijo.
Dr. Coassin zaslišal arh. Walterja Dcrneta
Namestnik državnega pravdnika dr. Claudio Coassin je zaslišal včeraj zjutraj bivšega odbornika za urbanistiko miljske občine arh. Wal-terja Berneta. Gre za preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri izdajanju gradbenih dovoljeni v miljski občini, zaradi česar sta Berne in Roberto Bonato bila obtožena izsiljevanja in izkoriščanja javnega po ložaja. Berne je odločno zavrnil ob tožbo izsiljevanja, kar pa zadeva iz koriščanje javnega položaja pa gre za pomoto
Zasliševanje arh. Bernčta se bo nadaljevalo danes zjutraj, ko bodo zaslišali tudi arh. Bonata.
Urnik trgovin za bližnje praznike
Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da bo za praznične dni v obdobju od 17. decembra do 7. januarja v veljavi naslednji umik za trgovine na drobno v tržaški občini:
V	NEDELJO, 24. dec.: obvezno bodo odprte mlekarne, pekarne in trgovine z rožami, neobvezno ostale, vse z običajnim umikom.
V	PONEDELJEK, 25. dec.: odprte bodo trgovine z rožami v dopoldanskem času. Neobvezno bodo odprte tudi slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi.
V	TOREK, 26. dec.: odprte bodo mlekarne, pekarne in trgovine z rožami v dopoldanskem času ter od 9. do 13. ure slaščičarne, ki so zaprte ob torkih.
V	NEDELJO, 31. dec.: odprte bodo mlekarne, pekarne in trgovine z rožami v dopoldanskem času, slaščičarne in prodajalne kruha pa od 9. do 13. ure samo za prodajo slaščic.
V	PONEDELJEK, 1. jan.: odprte bodo dopoldne trgovine z rožami ter tiste slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi, ki imajo tedensko zaporo ob ponedeljkih.
Vse trgovine razen slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi so lahko odprte tudi na dan tedenske zapore v obdobju od 17. decembra do 7. januarja.
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1979
Celoletna Polletna . Mesečna .
32.000	lir
20.000	»
3.500 »
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Mnnterchl 6 Tel. 794672
Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta' tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
trokom tudi povedal namen tega o-biska, je spregovorila bivša učenka Ciril-Metodove šole Viktorija Skok. Z izrednim pedagoškim smislom je znala govornica pritegniti vso pisano množico k pazljivemu poslušanju, k pritrjevanju, ko so začutili ob prisotnosti nekaterih dedkov in babic v delegaciji, d' smo vsi le ena družina dveh različnih rodov: vnukov in nonotov. Tako je Skokova mladini primerno razgrnila pred otroci vso svetlo, pa tudi žalostno zgodovino naše šole do njene ukinitve.
Zastopnik nekdanjih učiteljev Drago Pahor pa je otrokom povedal, da je njihova šola nastala po drugi svetovni vojni kot sad dolge borbe. Sedanja šola pa ni več zasebna kot Ciril-Metodova, temveč državna.
V kratkem bo šola pon..'.r.jvana po mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču, ki je učil na nekdanji šentjakobski šoli. Na njej so poučevali tudi mnogi drugi kulturni ustvarjalci; pa tudi izmed učencev so se ne kateri uvrstili med kulturne delavce Predstavil je učencem prisotnega Milka Bambiča, bivšega učenca Ciril Metodove šole. Z velikim interesom so otroci poslušali Bambiča, ki jim je nazorno tudi s knjigami v rokah prikazal svoje dolgoletno ilustra-torsko delo v čitankah, slikanicah in mladinskih revijah.
Besedo so povzeli učenci. Zvrstili so se v posamičnih in zbornih recitacijah celega spleta mladinskih pe srni, ki so jih pogumno podajali, s čimer so dokazali, da so bili na nastop dobro pripravljeni.
Svoj spored o zaključili vsi učenci skupaj, ko so pod vodstvom učiteljice Mirjam Šuligojeve zapeli u-brano dvoglasno štiri pesmi, ki so goste zelo navdušile. Potem sj ci-rilmetodovci razdelili vsakemu u-čencu po eno mladinsko knjigo v spomin na ta jubilej. Droben dekli ški glasek se ja v imenu vseh učencev zahvalil za obisk in darovane knjige.
Sledilo je seveda še skupinsko slikanje. Čas, da se poslovimo, o, ne! Milko Bambič je vzel učenki knjigo in jo na prvi strani portretiral. Navdušenje! «še mene, še mene. . .» Nato so sklenili, da bo Milko prišel še nekajkrat ua šolo. da bo vsem v darovano knjigo nekaj skiciral. Tako si je prevzel neki dolg. Toda ne le on, vsa generacija Ciril-Metodo-vih učencev dolžna generacijam vnukov ljubezen in skrb za njihovo vzgojo v duhu, kot je bila vzgojena ona. (dp)
vich, Franco Crismancich, Borut Spacal, Renato Štokelj, Livio Gio-vannini, Vincenzo Masci in France-sco Vecchione.
© V mali dvorani gledališča Verdi bo v soboto ob 17.30 konferenca o ekologiji, ki j» organizira Mednarodni sklad za zaščito okolja (WW F). Razpravljali bo'i o predelavi in upepeljevanju smeti. Govoril bo Aule Magagn'. direktor ol -inskega podjetja za mestno čistočo in higieno iz Padc e.
na tem delovanju, na prav konkretnem terenu, gradili naše odnose 2 njimi, (ap)
Konferenca o glasbi v konservatoriju
Danes bo ob 18.30 v tržaškem konservatoriju «G. Tartini* v Ul. Ghega 3, konferenca na temo »M«" sta in gradovi: okolje, v katerem se je razvila srednjeveška glas*’3’'
Predavala bosta Mario SanfrnP-po, profesor na tržaški univerzi i Carlo de Incontrera, profesor na konservatoriju »G. Tartini*. Vst P prost.
V GALERIJI «RENA VECIA*
Poldrugi ducat novih del slikarja Demetrija Ceja
V nedeljo je v galeriji «Rena cia* v Ul. Donota zaključil svojo razstavo naš tržaški likovnik AtmJ Kralj, sinoči pa je v isti galeriji od' pri samostojno razstavo naš sliko* Demetrij Cej. Pravzaprav je sedanja Gejeva razstava v tej galebi’ njegova že druga letošnja razstava v isti galeriji, le da je moral v februarju ^vskočiti» kot temu Pra' vimo, da je zamenjal nekoga, ki r nepričakovano v zadnjem trenutka odpovedal. Sedanjo razstavo pa r Cej temeljiteje pripravil in zato J* dal na ogled poldrugi ducat svojvt v glavnem novejših del, v katera} ostaja tako v motiviki, kot v tehtaki zvest sebi. Prav tako Cej ostaja pri svoji likovni izpovednosti: P1}' kazuje namreč naše mesto in našo kraška naselja v olju in temperi, torej vedno v mešani tehniki ter 1 glavnim poudarkom, kako vse novo ruši in uničuje staro, saj se Prea smogom ne reši niti katedrala sV-Justa, kot se pred prodirajočo modernostjo, pred posledicami konsU-mizma ne rešuje niti naš Kras.
Odprtje razstave je sinoči pri*" calo v galerijo lepo število slikarjevih prijateljev in ljubiteljev o-metnosti sploh. Razstava bo odprta do 27. t.m. (f.u.)
POPRAVEK
V	sobotnih čestitkah ŠD Polet poroki Sare Čuk in Andreja KP ‘ niča nam je tiskarski škrat spr^ menil Križniča v Križmana. napako se opravičujemo.
ESS2£Q1^0
Namesto cvetja na grob Rozalij® Leban darujeta Delka in Zora tisoč lir za n.SPD Igo Gruden.
Gigi Kodrič daruje 2.000 Ur 23 SPD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Karla Pu” tarja darujeta Jarmila in Mirko 20.000 lir za TPK Sirena.	.
Namesto cvetja na grob Puntarju iz Barkovelj darujeta JJJti žini Štoka in Biber 10.000 lir za Tr Sirena.
V	spomin
no in v spo.	.._
tragično preminulega dijaka Albm® Kalca daruje prof. Vlado BergO1® 20.000 lir za društvo upokojencev Trstu.
na tov. Mirka Kosmj. no in v spomin na pred letom d
Športno društvo Primorje svojemu nogometašu Oskarju Rus A in družini iskreno sožalje ob izg"1’ matere Julke Obad por. Rustja.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANGELA PAULINA vd. GRUDEN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 13. t.m., ob 14. uri iz domače hiše v mavhinjsko cerkev.
Žalujoči: hči Pierina, sin Pcpl, zet, nevesta, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Cerovlje, Vižovlje, 13. decembra 1978
Tržaški zdravniki o raku na pljučih
V sejni dvorani Krožka pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi štev. 3 bo jutri ob 20.30 zdravniška konferenca o raku na pljučih. Govorili bodo Giulio Zmaie
Sporočamo žalostno vest, da nas je 10. decembra za vedno zapustil naš dragi
KARLO PUNTAR
Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 13. uri z barkovljanskeg« pokopališča.
Žalujoči: hči Mara, svakinje Dana, Sonja z možem in Eglantina, nečak Giani z družino ter drugi sorodniki
Barkovlje, Trst, Cannes, Kontovel, 13. decembra 1978 Občinsko pogrebno podjetje
Dne 9. decembra nas je nenadoma zapustil naš dragi
DANILO SARDOČ
Pokopali smo ga včeraj na prose-škem pokopališču.
Žalostno vest sporočajo: žena M*r*' ja, sin Marino in hči Sonja z družinama, sestra, bratje ter drug1 sorodniki.
Trst, 13. decembra 1978
Zaradi neljube zamenjave slike v včerajšnji osmrtnici, se vsem prizadetim oproščamo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Sezona 1978 - 79
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
ALEKSEJ ARBUZOV
Staromodna komedija
(IGRA V DVEH DELIH)
Občinski svet v Gorici podpira prizadevanja za pravično reformo višje srednje šole v Italiji - Brancati (KD) napovedal skorajšnjo razpravo o šolskem okraju v deželnem svetu - Odobreni stroški za popravila vrtcev v Standrežu in Podgori
Prevod	JOSIP VIDMAR
Scena	NIKO MATUL
Kostumi	MARIJA KOBIJEVA
Glasba	DARIJAN BOŽIČ
Plesi	ADOLF JENKO
Lektor	MIRKO MAHNIČ
REŽIJA	MIRAN HERZOG
JUTRI, 14. decembra,
ob 16X0 - ABONMA RED H
ob 20 30 — ABONMA RED D-mladinski v sredo
V	PETEK, 15. decembra,
ob 16 00 - ABONMA RED I
ob 20.30 — ABONMA RED A-premierski in RED E-mladinski v četrtek
V	SOBOTO, 16. decembra,
ob 20.30 - ABONMA RED B-prva sobota po premieri in RED F-druga sobota po premieri
V	NEDELJO, 17. decembra,
ob 16.00 — ABONMA RED C-prva nedelja po premieri in RED G-d tu ga nedelja po premieri
Ker ima SNG-Drama iz Ljubljane malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili prisiljeni združiti abonmaje. Prosimo za razumevanje.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Jutri, 14. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave slik
LOJZETA SPACALA
z nastopom ženskega in moškega zbora Tabor in z recitalom na temo umetnikovih del. Uvodna beseda: Klavdij Palčič Predvajanje dokumentarja: «SPACAL IN KRAS*
Razna obvestila
Sekcija KPI Križ prireja v Ljudskem domu v Križu silvestrovanje. Rezervacije vsak dan od 13. do 14. kre na tel. štev. 220302 ali 220213 kr v Ljudskem domu ob nedeljah °d 10. do 11. ure.
Gledališča
RESOLUCIJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Slovenske višje srednje šole naj se razvijajo po sodobnih potrebah na vsem ozemlju dežele
AVDITORIJ
Danes, 13. decembra, ob 18. uri red druga sreda -til matrimonio seconao Svevo*. V izvedbi gledališke skupine Vannucci - De Francovich. V abonmaju: kupon št. 3 v alternativi. Rezervacija je obvezna tudi za abonente reda «stalni». Rezervacije tudi za ponovitve do 15. decembra.
VERDI
Drevi ob 20. uri šesta ponovitev «triptiha» (Allamistakeo, Cavalleria rusticana. La Giara).
Kino
La Cappella Uuderground 18.00 - 20.00-
22.00	«La moglie piu bella*. Režija Damiano Damiani. Igra Omella Muti.
Ariston Zaprto.
®itz 16.30 «Backsreet». J. Cortese. -Prepovedan mladini pod l&rietom. Eden 16.30 «Giochi d’amore proibiti*.
Prepovedan mladini pod <>48. -letorod "azionale 16.00 «La vendetta della Pantera rosa*. Peter Seilers. Grattacielo 16.00—22.15 «Tutto suo pa-dre*. Enrico Montesano,
Pe»ice 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-gnazzi, Michel Serrault.
®*celsior 16.00 «Driver». Ryan 0’Neal, Bruce Dern ter Isabelle Adjani. Mignon 16.00 «La grande avventura continua». Drugi del. Barvni film. Lristalio 16.00 «Pari e dispari*. Ter-rence Hill, Bud Spencer, 'dodrammatico 15.30—22.00 »Parnela, !! aspore del peccato*. Prepovedan ■hladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30 «La malavita attacca, 'a polizia risponde*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Attrora 16.30 «Le porno notti nel mon-do numero due*. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom.
CaPito| 16.30 «1 quattro dell'oca sel-. vaggia». Barvni film.
'ktorio Vcneto 16.30 «La govemante di colore*. Prepovedan mladini pod letom.
Vol*a Milje 16.00 «Silvestro gatto maldestro*. Barvna risanka.
Včeraj-danes
decembra
Prosveta
PD Lonjer - Katinara sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 13. t.m., ob 20. uri v I. in ob 20.30 v II. sklicanju, v prostorih društvene gostilne v Lonjerju. Dnevni red: otvoritev, poročila, razprava, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora in razno. Vabljeni.
Amaterski oder Prosek - Kontovel
rraiSf._____
na Proseku'^'Kontovelu
Jutri, 14. decembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Proseku otvoritev razstave o 100-letnem dramskem delovanju.
V nedeljo, 17. decembra, ob 17. uri v novem kulturnem domu — osrednja proslava s kulturnim programom.
OBČINA DOLINA
sklicuje danes, 13. t.m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ni pobudo skupine žensk dolinske obči e
JAVNI SESTANEK
v zvezi z zakonom o družinskih posvetovalnicah in možnostjo u-stanovitve posvetovalnice. Vabljeni vsi občani!
Goriški občinski svet zahteva, da senat spremeni zakonski osnutek, ki ga je sicer že sprejela poslanska zbornica o reformi višjega srednjega šolstva kolikor zanima to višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlaniji -Julijski krajini. V 12. točki tega zakonskega osnutka je rečeno, da se mora šola narodnostnih manjšin razvijati tako, da bodo upoštevane specifičnosti omenjenega naroda in njegove kulture. Goriški občinski svet meni tudi, tako je rečeno v resoluciji, da je to besedilo nezadostno kar se tiče šol slovenske narodnostne skupnosti, kajti vsem Slovencem mora biti zagotovljena možnost pouka v slovenskem jeziku; ta pravica že obstaja za nekatere vrste študija v pokrajinah Gorica in Trst. Goriški občinski svet, je dalje rečeno v resoluciji, izraža željo, da bi omenjeni zakonski osnutek spremenili ali dopolnili, da bi višje srednje šole v slovenskem jeziku zagotovili po teritorialnem načrtovanju v deželnem merilu.
Resolucijo so predložili že pred tednom dni svetovalci Mermolja in Brajnik (KPI), Waltritsch in Nanut (PSI) in Paulin (SSk). Po razpravi na ponedeljkovi seji so vprašanje o razvoju našega šolstva, tako v pokrajinah Trst in Gorica, kot v Benečiji, v okviru reforme višjega srednjega šolstva postavili svetovalci Mermolja, Paulin in Wal-tritsch. V razpravo pa so posegli še Bianconj (PSDI), Tucci (KD), Fornasir (PLI), Drufovka (PRI), Coana (MSI), G. Fornasir (KD) in Brancati (KD). Zastopniki sredinskih strank so bili mnenja, da ni moč zagotoviti slovenskih šol vseh stopenj v vseh krajih, saj takih šol nima niti italijanska večina. Čisto nasprotno resoluciji je bilo stališče fašističnega svetovalca, zelo kritično ono liberalnega. Zanimiva so bila izvajanja demokristjana j Brancatija, ki je tudi v svojstvu deželnega svetovalca postal predsednik komisije za šolstvo v deželnem svetu. Brancati je dejal, da moramo na razvoj šolstva gledati programsko, da je treba to reševati v duhu šolskih samoupravnih organov in da bo že v januarju sprožil v deželni komisiji za šolstvo vprašanje slovenskega ali slovenskih šolskih okrajev.
Po široki debati je prišlo do začasne prekinitve seje, nakar so se ločeno sestali .umčelniki skupin in prvotnemu,-resolucije dali nekaj dodgpljj^grpdlogov. Za tako razširj«S> ^^RSMucijo so zatem glasovali svetovalci vseh skupin razen fašistov, ki so bili proti. Iz dvorane pa so bili v trenutku glasovanja simptomatično odsotni tudi nekateri svetovalci sredinskih strank.
V nadaljevanju seje je precej časa zavzela razprava o ustanovitvi svetovalske komisije za proučevanje prizivov k regulacijskemu načrtu in tudi za kasnejša izvajanja regulacijskega načrta. To komisijo predvideva točka v resoluciji, ki je bila sprejeta od vseh strank pred dvema mesecema, ko so v občinskem svetu odobrili revizijo regulacijskega načrta. Ker pa je odbor predvidel, da bi komisijo sestavljali župan in šest svetovalcev, med temi trije opozicijskih strank, je prišlo do razprave o umestnosti ta-
in zatone ob
Uancs, SREDA, 13 LUCIJA ^>nce vzide ob 7.37 "2] _ Dolžina dneva 8.44 — Lu-^ vzide ob 16.05 in zatone ob 6.08 Jutri, ČETRTEK, 14. decembra VOJMIR
Nme včeraj: najvišja temperatura n'® stopinje, najnižja 7,1, ob 13. uri A® stopinje, zračni tlak 1007,3 mb - da. vlaga 97-odstotna, nebo poobla-**k> s slabo vidljivostjo, dežja je atli0 2,6 mm, veter 5 km na uro /“hodnik, morje mimo, temperatura °rja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
t» L*ne 12. decembra 1978 se je v **stu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 16 °*eb.
vrODILI SO SE: Marianna Mazza, s,akntina Arciprete, Erika Nicoli, ^.kfano Hager, Paola Šuligoj, Silvio Mauro Baskar.
-Umrli SO: 88-letni Carlo Bensi, "Metna Elvira Ghidoni por. Berga-76 letna Maria Pirich vd. Re-.ocehi, 64-letni Riccardo Latzel, 72-<,. < Enrico Maiole, 65-letni Renzo l'gUri, 81-letni Ernesto Mattiassi, 75-.:i 1 Carlo Puntar, 70-letna Iolanda j,Attoma vd. Battaglia, 67-letni Mi-jjho Giorgi, 84-letna Maria Luigia tlnanis vd. Vesnaver, 68-letna Ve-7* Cilla vd. Zullian, 67-letna Ida 'štnbon por. Azzopardo, 70-letna errninia Duri vd. Monticolo, 90-let-l' Giovanni Maiani, 75-letna Carme-Uolarich vd. Simarelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Pl • Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2, ( . Felluga	46, Ul. Mascagni	2.
8.30	do	13. in	od	IG. do	20.30)
U1- Giulia	1, Ul.	S.	Giusto	1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
UL Giulia	1, Ul.	S.	Giusto	1.
dESZSUH
UPOKOJENKA, zdrava, nudi svojo pomoč za strojno ali ročno likanje. Telefonirati na Primorski dnevnik na št. 794672 int. 28.
V TRSTU, Ulica Giulia, oddam študentom po ugodni ceni v najem o-premljeno dvosobno stanovanje. Informacije je moč dobiti v Trstu na tel. (040) 417788 ali v Gorici (0481) 80-023.
IŠČE se nujno izkušenega vodjo, gradbenega delovišča (capo cantie-re) z znanjem angleščine, s prakso na področju industrijskih gradenj. Tel 0431/96-240.
IŠČE se nujno izkušenega vodjo skupine (capo squadra) z znanjem francoščine, s prakso na področju velikih industrijskih gradenj. Telefon 0431/96-240.
KUPIM klavir v dobrem stanju. Ponudbe na telefonsko številko (0481) 55-84 po 18. uri.
ke komisije v tem trenutku, ko gre le za preučevanje pritožb in prizivov. Socialist Waltritsch, kj je sprožil to vprašanje, je dejal, da bi na tak način ostali izločeni dve najmanjši opozicijski skupini, to je SSk in FLI in da bi svetovalci teh skupin ne bili seznanjeni z vsemi pritožbami. V razpravo so posegli še Drufovka, Del Ben, Coceani, Bianconi,. Fornasir, Tuzzi, župan De Simone in podžupan Zuccali. Na eni strani so bili mnenja, da je ta komisija potrebna, ko bo šlo za nadzorstvo nad izvajanjem regulacijskega načrta. Prav tako naj bi bila ta komisija prva od štirih svetovalskega značaja, o katerih je bil govor že pred časom. Zaradi volilnega sistema bo nujno, da bodo ponekod manjše stranke izločene iz ene ali druge komisije. V tem trenutku, ko gre le za preučevanje pritožb in ker bo končna beseda padla v občinskem svetu, pa je prav da nadaljujejo z dosedanjo prakso sestankov načelnikov skupin. Ta predlog so na koncu razprave osvojili vsi svetovalci.
Omenimo šp, da so svetovalci o-dobrili načrt popravljalnih del na stavbi nekdanjega otroškega vrtca
v Standrežu. V tej stavbi bo prostor na razpolago knjižnici, rajonski konzulti, ambulanti in šolskim potrebam. Prav tako bodo popravili stavbo sedanjega otroškega vrtca, slovenskega in italijanskega, v Podgori.
Povejmo še, da je svetovalec Damjan Paulin (SSk) izročil županu osnutek resolucije, s katero naj bi občinski svet izrazil podporo prizadevanjem za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji.
VČERAJ V PROSTORIH LJUBLJANSKE BANKE V NOVI GORIC!
Na srečanju delegacij SZDL in KD poudarek na gospodarskem sodelovanju
Obveza krščanske dentokracije, da se bo zavzela za globalno zakonsko zaščito Slovencev - Obisk cementarne Anhovo
Poslovilni obisk generalnega konzula SFRJ Ivana Renka
Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko je bil v ponedeljek zvečer na poslovilnem obisku pri trži-škem županu dr. Gianniju Maianiju. Na županstvu je jugoslovanskega diplomata, ki bo čez nekaj mesecev zapustil Trst, sprejel župan Maiani s sodelavci. Pred nekaj dnevi je bil generalni konzul Renko na poslovilnem obisku tudi v drugih občinah tržiškega področja.
Delegaciji SZDL Nova Gorica in KD goriške pokrajine med pogovori v prostorih Ljubljanske banke v
Novi Gorici
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ini|,||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
JE TO DOKAZ RESNIČNE POLITIČNE VOLJE?
Pokrajinski svet izglasoval skupno resolucijo za globalno zakonsko zaščito
Škoda, da se je zataknilo pri konkretnem vprašanju glede rabe slovenščine Danes razprava o psihiatričnem varstvu in pokrajinskem prevoznem podjetju
Priznati je treba, da že dolgo ni bilo v goriškem pokrajinskem svetu tako izčrpne razprave o vprašanjih, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost v pokrajini in. deželi, kakor na seji v ponedeljek zvečer. Škoda le, da bo od kopice lenih besed in načelnih obljub ostalo bore malo ali- nič.
Kakšno je stališče glavnih strank, predvsem pa krščanske demokracije, smo poročali že včeraj, navsezadnje pa je izid glasovanja o pred-
kraiiE3k^Ovet]|p3fe>kaz o .pomanjkanju „pqii^jg^^.ie za reševanje
izpodbijali.
Sklicevanje na določene zakonske ovire, ki se ga KD 'poslužuje zelo pogosto, je v diskusiji dejal I. Bratina, predstavnik KPI, je 'rteprimerno, kajti sprejetje spremembe pravilnika, ki bi dopuščala rabo slovenščine je samo administrativni ukrep, ki ga pokrajinski svet lahko sprejme v mejah pristojnosti. Bil bi to dejanski dokaz določenega hotenja, po drugačnem odnosu do manjšine.
S ponedeljkove seje velja zabeležiti tudi poleg socialdemokratskega svetovalca Bressana, ki se je pri glasovanju vzdržal (menda proti navodilom stranke) in ki je začel govoriti v furlanščini.
Predstavil je osnutek dnevnega reda za dopolnitev pravilnika v smi-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. p: a.
trst Ulica t. filzmo.- TE svars
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 12. 12. 1978
844.-
AmerlSkl dolar Funt šterling švicarski frank Francoski Irank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski riorint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
1665,— 490.-193.— 27,10 440,-60,25 700.--405.— 155.— 188.— 159.-
18.50
38.50 39.-
MENJALNICA
vseh tuj‘ih valut
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1979
Celoletna............................... 32.000	lir
Polletna..............................  20.000	»
Mesečna.................................. 3.500	»
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374
slu, da bi tudi svetovalci furlanskega jezika smeli govoriti v furlanščini. Predlog je, sicer previdno, podprl demokrščanski odbornik Tomat. Zaenkrat je še prezgodaj da bi pravilno ocenili pravi namen Bressanovega predloga, to je, če gre samo za poskus vplivati na potek seje ali pa gre za širšo zasnovano akcijo. Eno je gotovo. Slovenci nimamo nikakršnih pomislekov glede rabe furlanščine v izvoljenih telesih, n: moremo ra se strinjati s tem, da bi _vp;a/aj?je. ?^-be slovenščine pogojevalo uvedbo furlanščine. Gre za dve bistveno različni vprašanji, z različnim zgo-
Ljubljanska Drama v Gorici
Danes ob 20.30 gostuje v gledališču Verdi v Gorici Drama SNG Iz Ljubljane 2 igro Alekseja Arbuzova (Staromodna komedija«. V igri nastopata Štefka Drolčeva In Rudi Kosmač
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in
ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Sezona 1978 - 79
ERIK VOS
PLEŠOČI
OSLIČEK
LELJA REHARJEVA DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU
Prevod Scena Kostumi Glasba
ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Rež/ia MAKU* URŠIČ Danes, 13. decembra, ob 9.30 v gledališču «G useppe Verdi« v GORICI
Iz šol na podeželju bodo avtobusi vozili Po sledečem redu: Doberdob 8.45, Vrh 8.30, Sovod-nje, Rupa, Podgora, štandrež in Pe.ma 9.00, Jamlje 8.30 in Dol 8.40.
• • •
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
ALEKSEJ ARBUZOV
STAROMODNA
KOMEDIJA
Igra v dveh delih
Prevod	JOSIP	VIDMAR
Scena	NIKO MATUL
Kostumi MARIJA ROBIJEVA Glasba	DARIJAN BOŽIČ
Plesi	ADOLF JENKO
Lektor	MIRKO	MAHNIČ
Režija	MIRAN	HERZOG
Danes, 13. decembra, ob 20.30 v gledališču «Giuseppe Verdi« v GORICI (goriški abonma)
Prevoz z avtobusi, po običajnem redu.
dovinskim ozadjem. Na to je še posebej opozoril Silvino Poletto (KPI), ki je navedel kaj vse je italijanski nacionalizem zagrešil proti Slovencem v goriški pokrajini in v naši deželi nasploh. Poletto je izjavil, da ni proti uvedbi furlanščine, vendar je treba stvari postaviti na pravo mesto.
V diskusijo je posegel tudi Jože Cej (PSI), ki je omenil nekaj podatkov glede sestavi prebivalstva na področju goriške pokrajine, glede šolstva itd.
Pri glasovanju glede rabe slovenščine se je tako pokazalo, da programska večina le ni tako trdna. U-poštevajoč razpoloženje predstavnikov posameznih strank, predvsem pa krščanske demokracije, je zato
Bratina (KPI) umaknil skupen predlog komunistov in socialistov o i-stem vprašanju. Kakor pa je bilo pričakovati, pa je krščanska demokracija le rešila svojo načelnost, na katero se često sklicuje. Predlagala je, naj bi različne osnutke dnevnega reda glede globalne zakonske zaščite (osnutek KPI in PSI, osnutek Slovenske skupnosti in o-snutek KD, PRI, PSDI) strnili v enotni osnutek. Večjih težav pri sporazumevanju, razen s predstavnico Slovenske skup^^^bj^^^ta^ je bil novi skupni isposplnjegr o§nu-, tek, ki obvezUje,i,pOiwrPpnska..vi>P4-, vo, da se akuy.iohsay^ffrps(.Xf),FX<?{>/ ravneh, da se slovenski narodnost-ni skupnosti v pokrajini in dežeii zagotovi največja možna zakonska zaščita in to na vseh področjih, sprejet z večino glasov.
Sinoči se je pokrajinski svet vnovič sestal. Na začetku seje je bilo nekaj polemičnih izjav Ferleti-čeve, ki je nato sejo zapustila.
Pričakovati je bilo, da bo tekla razprava o dveh zelo pomembnih vprašanjih, to je o ureditvi psihiatričnega varstva ter o pokrajinskem prevoznem podjetju nasploh vendar do tega ni prišlo, ker je svetovalec Bratina (KPI) predlagal, naj bi tako zahtevno razpravo predložili na današnjo sejo; kar so sve*ovalci z večino glasov tudi sprejeli.
V nadaljevanju seje je pokrajinski svet odobril najetje posojila 400 milijonov lir, namenjenih posodobljenju voznega parka pokrajinskega prevoznega podjetja, in 200 milijonov lir za nekatera gradbena dela v pokrajinski gluhonemnici ter vrsto drugih administrativnih ukrepov. Pri tem naj omenimo, da je glede najetja posojila za gluhonemnico, prišlo do kritičnega na obveza, da bodo do leta 1980 od
V	prostorih Ljubljanske banke v Novi Gorici sta se včeraj srečali delegaciji goriškega pokrajinskega vodstva krščanske demokracije in občinske konference SZDL Nova Gorica. Delegacijo KD je vodil tajnik Bruno Longo, sestavljali pa so jo najvidnejši predstavniki oblasti ter gospodarski in finančnih ustanov; De Simone, Pagura, Lupieri, Gra-ziatto, Agati, Jakončič in Ronconi. Delegacijo socialistične zveze je vodil njen predsednik Lojze Lah, v njej pa so bili še Tomaž Beltram, Jože šušmelj, Rajko Korenč, Gabrijel Leban, Mitja Furlan, Slavko Rovtar in Davorin Škarabot.
V	odkriti razpravi, v katero so posegli vsi člani delegacije, vsakdo na svojem specifičnem področju, so se dotaknili predvsem obveznosti, ki izhajajo iz osimskega sporazuma, se pravi njegovega gospodarskega dela in zaščite narodnostnih skupnosti. Ugotovili so, da so se doslej trikrat srečali in tokrat prvič po ratifikaciji osimskega sporazuma. Čas po tem sporazumu sta obe državi izkoristili za uresničevanje njegovih določil, je uvodoma dejal Lojze Lah ter dodal, da je cilj obeh držav razvijati sporazum, da se obmejni področji in širše zaledje čimbolj povežeta.
Na besede Tomaža Beltrama, da 'so manjšine eden izmed dejavnikov dobrososedskih odnosov, sta najprej Longo, potem pa načelnik skupine KD v pokrajinskem svetu Agati obširno pojasnila stališče stranke do tega vprašanja in najnovejši razvoj dogodkov v pokrajinskem svetu (o tem smo poročali v včerajšnji in poročamo tudi v današnji številki našega lista). Gostiteljem so goriški krščanski demokrati izročili kopije dokumenta, ki so ga demokratične stranke v ponedeljek pozno zvečer izglasovale v ukrajinskem svetu in se zavzema za sprejem zakona o globalni zaščiti.
Delegacija krščanske demokracije je izpostavila svoja prizadevanja za uresničitev obveznosti v osimskem sporazumu, ki zadevajo izgradnjo mednarodnega mejnega prehoda Štandrež, mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici, Briške ceste. Jezu na Soči. Opisana so bila prizadevanja na vsedržavni in mednarodni ravni, da bi preko Gorice in Novi Gorice vzpostavili neposredno povezavo med italijans’. 'm in jugoslovanskim avtocestnim omrežjem.
Na obeh straneh je bila ponovlje-
pesega svetovalca Poleta (KPI), ki je sicer napovedal, da bo njegova skupina glasovala za predlog, vendar je opozoril, da taka politika ni v skladu s sprejetimi programskimi izjavami.
Prav zato bo za danes napovedana seja najbrž precej živahna.
prli mednarodni meji/ prehod Štandrež - Vrtojba.
Načelnemu soglasju za višje oblike sodelovanja, i.i obstaja na obeh straneh, so želeli dati stvarnejše oblike. S tem v zvezi so poudarili možnosti večjega vključevanja v razstavno dejavnost Esp—^ego ter
iiiiuiiiiiiiiiHiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiniMtiiiiiimtmiiiiiiiiMiMiiitnftiiitiiiiiiiii
VČERAJ PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V GORICI
Do nadaljnjega ustavljen postopek proti Mar ju Mužiču
Sodišče odredilo psihiatrični pregled
so menili, da bi posebni delovni skupini, ki jo s tem v zvezi nameravajo ustanoviti, zaupali konkretnejšo obdelavo te pobude. Nova Geriča je pokazala interes za recipročno odpiranje trgovin, podobno kot je Slovenija to uredila z Madžarsko. Opozorila je na prispevek, da bi za boljše medsebojno poznavanje in razumevanje uvedla neobvezen pouk italijanščine v osnovnih šolah v Novi Gorici ter slovenščine v italijanskih ustreznih šolah v Gorici. Poudarek so dali tudi delovanju mešanih medobčinskih komisij, ki so opravile dosti dela ter so verjetno edini primer v Evropi.
Z italijanske strani je bila dobro sprejeta pobuda za učenje slovenskega jezika. Omenili so že obstoječe stike med mladimi ter izrazili željo, da bi jih razširili tudi na študente. S tem v zvezi so omenili razvijanje kulturnih in športnih manifestacij.
Obe strani s'?, poudarili, da je potrebno v. večji meri zavedati se izjemnega zgodovinskega trenutka, ki ga živimo z osimskim sporazumom in da moramo izkoristiti vse možnosti, da postanemo nosilci in protagonisti novih pobud ob odprti meji, tej edinstveni povezavi držav z različnima družbenima sistemoma.
Imamo za potrebno, da ob koncu poudarimo obvezo, ki jo je načelnik skupine KD v nokrajinskem svetu Agati izrekel v zvezi s sprejemom globalnega zaščitnega zakona, obvezo, ki so jo KD in vse demokratične stranke sprejele z resolucijo izglasovano v pokrajinskem svetu.
Po uradnih pogovorih, ki so trajali od 8. do 11. ure, sta se delegaciji odpeljali v cementarno Anhovo, kjer so se predstavniki krščanske demokracije seznanili z gospodarjenjem v samoupravni socialistični skupnosti.
Prosveta
IluaiiinsKl odsek PD Jezero iz Doberdoba, vabi na tekmovanje v dami, ki bo drevi, ob 19. uri v društvenih prostorih. Za zmagovalce so pripravili lepo število bogatih nagrad.
Prosvetno društvo (Briški grič« v števerjanu vabi na redni občni zbor, ki bo na sedežu na Valerišču V soboto, 16. decembra, ob 20. uri. Na dnevnem redu so poročila in volitve novega odbora
Razna obvestila
Mestno podjetje v Gorici obvešča vse prebivalce naj v teh dneh primerno zavarujejo števce z vodo. Na podlagi obstoječih pogodb in pravilnika so uporabniki krivi za morebitne poškodbe zaradi mraza.
Podporno društvo za Goriško sklicuje jutri. 14. decembra, 20. občni zbor. Skupščina bo na sedežu dru-2, v Gorici. Prvo 20. uri, drugo pa
štva, Ul. Malta sklicanje bo ob ob 20.30.
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj začela in tudi že prekinila razprava proti 40-letnemu u-pokojencu Mariju Mužiču iz Števe-rjana, ki so ga priprli 2. t.m. Obtožnica ga bremeni štirih kaznivih dejanj: upiranja bolničarjem zelenega križa in orožnikom, posesti neprijavljenega orožja, predelave prijavljene puške ter namerne povzročitve gmotne škode. Dva prekrška, to je prvi in zadnji, naj bi obtoženi zagrešil v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 2. decembra letos, ostala dva pa so mu naprtili po hišni preiskavi.
Težko je ugotoviti, kaj je Mužiča tistega usodnega dne spravilo iz tira. Dejstvo je. in to so na včerajšnji obravnavi tudi potrdile priče, da se ni preveč strinjal s tem, da bi ga sredi noči kar tako prepeljali v bolnišnico, od tod tudi upiranje in grožnje proti bolničarjem, po-.tem pa še orožnikom.
Poleg obtoženčeve žene ter dveh bolničarjev, Cocola in Brillija, je sodišče zaslišalo tudi zdravnika Bellija, ki je Mužiča pregledal v zaporu, samo nekaj ur po areta-
ciji ter ugotovil, da je bilo njegovo duševno stanje dokaj zmedeno, kar bi utegnilo pomeniti, da tudi v trenutku ostre reakcije nasproti orožnikom in bolničarjem, ni bil povsem priseben. Prav na to se je skliceval zagovornik odv. Primožič, ki je predlagal naj se o-pravi zdravniški pregled nad obto-ženčevim duševnim stanjem. Sodišče je predlog sprejelo, odredilo psihiatrični pregled ter do nadaljnjega ustavilo sodni postopek. Naj ob koncu navedemo ,da so se predstavniki ustanove Zelenega križa predstavili kot zasebna stranka ter postavili zahtevo po izplačilu de-setmilijonske odškodnine za škodo na rešilnem avtomobilu, ki naj bi jo namerno povzročil Mužič.
Izleti
Taborniki Rodu modrega vala prirejamo v nedeljo, 17. decembra, avtobusni izlet v Bistro - Tehnični muzej Slovenije. Zbirališče ob 7.45 pri bencinski črpalki v Solkanu. Cena
4.000	lir.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 (Pari e dispari*.
Buri Spencer in Terrence Hill. VERDI 20.30 Gledališka predstava.
Slovenska abonmajska sezona. V1TTORIA 17.00-22.00 «11 fedelmen-te vostro... Celestina tuttofare*. L. Romany. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30—22.00 «Sodoma e Gomorra«.
PRINCIPE 17.30—22.00 cVecchia A-merica*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 (Madame Francoski film.
SVOBODA 18.00—20.00 cLoganov beg*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Fant iz hotela*.
Pipi*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, UL Romana, tel. 40-497.
OB NEDAVNEM POIMENOVANJU ROJANSKE ŠOLE PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH
Kako sem zvedela o bazoviških žrtvah
Rodila sem se v kmečki družini v Boljuncu eno leto po strelih na bazoviški gmajni. Moja mama je takrat nosila prodajat mleko v TVst. In tako me je lepega dne vzela s seboj v mesto, ko mi je bilo štiri ali pet let. Točnega datuma ne vem.
Skušala bom opisati, zakaj mi je ostal ta dan tako živo v spominu. Kakšno pa je bilo okolje takrat, ko sem šla jaz najbrž prvič v Trst? Boljunec je bila še čisto majhna, pristno slovenska vasica. Ljudje so se po večini bavili s kmetijo. Le nekateri so delali po tovarnah v mestu. Polno je bilo mlekaric in peric. Nihče ni imel avtomobila, redke družine so imele radijski aparat, da ne govorim o televiziji, za katero sploh ne vem, če je že obstajala. V vasi ni bilo, razei: trgovine jestvin in gostilne, ničesar drugega. Za vse ostale potrebščine so ljudje hodili v Trst.
Tako je bilo treba tudi k zdravniku v Trst in ravno k zdravniku me je mama peljala tistega dne.
Ko sva z mamo prišli v mesto, je morala ona najprej raznesti po vsem mestu mleko in zato me je peljala na Akvedot k neki družini, kjer je stanoval moj stric. Zabičala mi je, da naj bom pridna ih ko konča, me pride iskat.
Kako je bilo meni tam vse čudno in zoprno, se ne da opisati.
Vse mi je bilo tako tuje in grdo, da še mačke, ki sem jo že dcbro poznala, nisem pogledala; ozirala sem se samo v nebo in nestrpno čakala svojo mamo. In ka-
VIIIIIMH IIIHIIIl lili llllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Komorni orkester iz Miinchna
Na zadnjem koncertu tržaškega Koncertnega društva, ki je bil v ponedeljek, 11. decembra, smo i-r di vtis, da je sloves, ki obdaja Komorni orkester iz Miinchna in ki ga spremlja že dobrih dvajset let, popolnoma upravičen: odlična intonacija, brezhibna zlitost vseh godal, ki takaj odgovarjajo na vsako dirigentovo željo in na vsako njegovo gesto, priča namreč o doživetem. rafiniranem muziciranju.
Samo veščina dirigenta Hansa S'adlmaira in pa japonske sopranistke Mitsuko Shirai (ki je bila vokalno in interpretativno zelo prepričljiva), sta rešila iz poprečja tri arije (iz oper Askanij v Albi in Osvobojena Betulla ter aria "Per pieta delTidol mio»), ki jih je napisal komaj 15-letni salzburški velikan Wol}gang Amadeus Mozart.
Isto bi lahko trdili o zadnji točki programa, ki je bil ves posvečen Mozartu, ko je bila na sporedu Sinfonia concertante v Es-duru KV 364 za volino, violo in firkes-ter. kjer sta se izkazala z odlično obarvanim tonom in lepim muziciranjem violinista Sigrid Cenarin ter violist Klaus Kosbahn.
Vse odlike, ki smo jih na začetku navedli, je pa orkester pokazal v Simfoniji v A-duru K 201. Mozart je v letih 1773 in 1774 napisal celo vrsto simfonije št. 40 v isti tonaliteti) in Simfonije v A-d: ru (ki smo jo poslušali na koncertu, katero smatrajo kot biser iz te serije in je obenem tudi ena vidnejših Mozartovih stvaritev v simfoničnem stavu. V odlični izvedbi miinchenskega orkestra sta izstopala prvi in zadnji stavek, e-nergično artikulirana allegra, ki sta bila prva glasbena bisera.
ALEKSANDER ROJC
Slika iz «onih dni»: Na spominski sliki ob poroki Pepke Bolčič v Boljuncu vidimo: v sredini, med novo-poročencema je Ivan Bidovec. Na nevestini desnici sedi poročna priča Zorko Verk, aktivist OF v času NOB, ki so ga nacisti novembra 1944 odpeljali v taborišče, od koder se m več vrnil, ob ženinu njegov brat Pepi, ki je padel v partizanih. Drugi v zadnji vrsti Milan Klun, ki je umrl kmalu potem, ko se je
leta 1945 ves izmučen vrnil iz partizanov
ko sem bila srečna, ko je prišla mama se ne da opisati. Samo to vem, da se mi je od tistega dne moj dom v Boljuncu zdel mnogo lepši. Od tam sva z mamo tekli k nekemu zdravniku in nato zonet na avtobus in domov.
Ko je avtobus privozil v «Bo-šket», se je pri neki zelo nevarni točki nagnil proti prepadu. Jaz sem sedela pri cknu na strani proti prepadu in sem videla, kako so vrči za mleko padali. Vsi so zakričali. Na srečo nas je ustavilo debelo drevo. Z nami na avtobusu pa je bil slučajno tudi takratni naš duhovnik Ivan Bidovec, letos že pckojni. On je takoj prevzel iniciativo. Skušal je pomiriti prestrašene ljudi. Počasi smo šli iz nagnitega avtobusa na cesto, kjer je Bidovec zbral okoli sebe svoje vernike in začel na glas moliti. Jaz sem sedla na greben, gledala navzdol in poslušala kaj molijo. Prva molitev se je glasila nekako tako; »Molimo, ker smo se srečno rešili: «Oče naš. ki si v nebesih...* Druga pa: «Molirao za naše fante: «Oče naš, ki si v nebesih.:.* Nato smo tam dolgo čakali, da je prišel nas drug avtobus in nas odpeljal domov.
Takoj, ko sva z mamo izstopili iz avtobusa, sem jo vprašala: «Za-kaj je "gospod” molil za naše fante, ali se je kdo ranil?* Mama mi je kratkomalo odgovorila: «Ne — mislil je na svojega brata in tri druge mladeniče, ki so jih ubili fašisti v Jtajmici, pa. .n e gm vori z nikomer o tem, , boš'že zvei dela, ko boi velika*!
Kakor, da bi se kaj razpočilo ■ je začela v meni delovati otroška fantazija. Nič nisem spraševala, zato si nisem znala razLagati, kako so jih ubili. Mislila sem z nožem, kakor je moj oče ubijal prašiče in smo si mi otroci zamašili ušesa, zato da nismo slišali cviljenja. Zvečer me je postajalo strah. Nisem več takoj zaspala, ampak so mi po glavi rojile samo slabe misli.
Od tistega zame usodnega dne, so v mojih ušesih vedno odmevale besede: «Molimo za naše fante,..* Odmevale so tudi takrat, ko je bil drugi tržaški proces, na katerem je bil sojen tudi moj stric. Odmevale so tudi takrat, ko se je začel vsesplošni upor, in tudi takrat, ko so se v koloni plazili po
Griži navzdol partizani in šli skozi Boljunec proti Trstu in ga osvobodili.
Pred nekaj leti je prišel Ivan Bidovec v Dolino na pogreb Josipa «šarneka», in je pri odprtem grpbu izrekel nekaj poslovilnih besed prav iz tistih časov.
Po končanem obredu smo se z Bidovcem vsi rokovali in ga pozdravljali, a v meni so odmevale besede: «Molimo za naše fante...* in rada bj mu povedala, kako je s temi besedami dal pečat mojemu življenju.
MILENA BRATOŠ
ZADNJA PREMIERA V LETOŠNJEM LETU V VERDUU
V SLOGOVNI RAZLIČNOSTI LEPO ZAOKROŽEN TRIPTIH
Viozzi: «Alamistakeo», Mascagni: «Kmečka čast» (Ca-valleria rusticana), Casella: «Vrč» (La giara) ■ balet
V tržaškem opernem gledališču Verdi se z uspehom nadaljujejo predstave triptiha, ki obsega Vioz-zijevo enodejanko «Alamistakeo», Mascagnijevo « K meč ko čast» (Cavalleria rusticana) in Casel-lovo baletno sliko «Vrč» (La giara). Predstave triptiha bodo na sporedu do 20. t.m., nakar bo premor do 5. januarja, ko bo premiera baletov, 25. januarja pa bo na vrsti premiera Verdijeve opere «Aida».
«Alamistakeo» je fantastično-komična zgodba o elektromagnet-skem oživljenju mumije, povzeta po povesti E. A. Poa. Viozzi ji je napisal glasbo, ki je moderno koncipirana in dokaj samosvoja, čeprav je mogoče v njej zaznati že preizkušene navdihe. Njena značilnost je v tem, da spoštuje scensko dogajanje, da pa živi tudi kot neodvisno glasbeno delo. Viozzi je znal v njej z velikim občutkom in smislom za mero poudariti zlasti komični del zgodbe. čeprav njegova muzika ne zahteva melodramskih pevcev pač pa bolj pevce s sposobnostjo karakterizacije tudi v vokalnem smislu, pa vendarle dopušča na-
llllllllllllllimillltllll|f|||||||||||||||lllll||||||||IIll|imiltllltllllllllllll|llimillllllimillll||||||||||||||||||||ltl|l||IIIHIIIII||||||||IIIIIIIIUIIIIUIU|IIIIIIIU«lll||||||||||||||||||
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Življenjska stvarnost v nemi govorici kamna
Mladi bujski fotoamater pripravlja zanimivo razstavo - Kaj vse lahko razberemo iz urbanih in arhitekturnih struktur, v katerih se zrcalijo dobri, a tudi slabi medsebojni odnosi
Mladi bujski fotoamater Edo Koraca, ki sicer dela v umaškem Projektnem biroju, je posnel veliko uspelih fotografij bujskega zgodovinskega jedra, v katerem stanuje in v katerem tako rekoč iz dneva v dan odkriva kaj novega, kar priča o življenju v preteklo-'Stit".yjMladi.,.f©tefMn$ter pripravlja •sedaj veliko razstavo, ki bo v stavbi ljudske univerze, brž ko bo ta' •'primerno -adaptirana.
Bujsko «staro mesto*, podobno kot druga stara središča nekaterih istrskih centrov kot so Momjan, Grožnjan, Oprtal j, Za vrš je itd., niso zanimiva le za urbaniste in u-metnostne zgodovinarje, kajti urbanistika in arhitektura teh središč je povsem odprta knjiga, v kateri lahko beremo o medsebojnih odnosih ljudi, ki so ta mesta postavljal, in v njih živeli.
Danes že dolgo ni nikogar, ki bi mogel pripovedovati o teh medčloveških odnosih pred sto in več leti. Toda če rahločutno prisluhnemo sicer nemi govorici kamna, iz katerega so ta mesteca grajena, bomo zvedeli marsikaj o rie-kanji stvarnosti teh mest in ljudi, ki so v njih živeli, številni o-
liiiiiimiriiiiimi mn nuni m iiiiniiiiiimiinmiiniiimiii n n mu mn im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiummiimniiimiiii Hlinili iiniiiiiiMiimiimnim m imiiiiiiiiii*
Nedeljsko slavje v Kulturnem domu
Kakor smo v torek obširno poročali, se je ob 90-letnicl Ciril-Metodovih šol zbralo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu nepričakovano veliko bivših učencev in učiteljev teh šol, kot kaže naša gornja slika. V kulturnem sporedu prireditve je nastopil mešani zbor, ki so ga sestavljali seveda ne več mladi pevci bivši šolarji teh šol, ki so pod vodstvom Vladimirja Švare zapeli štiri pesmi
boki so priče o dobrih medčloveških odnosih v delu starega mesta in sicer zato, ker nam marsikateri kamen pripoveduje svojo zgodbo. Nekomu je na primer hiša postala tesna, ker se je pač družina povečala. Prostora za razširitev doma ni bilo. In kaj sedaj? S sosedom se je dogovoril in- je med svojo in sosedovo hišo postavil na določeni višini obok, ali če to ni blld1-možno, je med svojo‘in -bose-1 dovo hišo <potegni 1» nekaj hrastovih gred in prizidal še eno sobo, še en prostor.
In ker se je število prebivalstva v onih časih razmeroma naglo večalo, se je marsikateri hlev spremenil v stanovanjski prostor, seveda s primerno preureditvijo. Seveda tudi to ni cesto šlo brez dogovora med sorodniki in sesedi.
Kdor zna sedanje stanje v bujskem središču kot tudi v središču drugih starih centrov primerno «razbirati», bo velikokrat opazil, kako se je neki osrednji dom širil, večal, kako so k stari, osrednji hiši dodajali nove in nove stanovanjske ali gospodarske prostore, oo navadi manjše, včasih pa tudi večje in sicer za sinove, ki so se ženili in si ustvarjali družine ali pa za hčere, ki so se omožile in ostale doma. So pa tudi primeri, ko se je osrednja, po navadi večja hiša, razdelila na dva, tudi na tri manjše domove, in ko so na strehi, poleg starega dimnika, «zrasli» novi dimniki, ki so pričali in pričajo, da so pod njimi goreli novi ognji.
Zanimiv primer dobrih sosedskih odnosov so tudi nekatere »posebnosti* hiš v ozkih ulicah. Gre za hiše, katerih vogali so kot odsekani. Grajene so bile namreč tako, kot da se je eden od nosilnih zidov, po navadi vogalov nekako umaknil, da bi ozka pot bila širša, da bi tudi v tesnem prehodu mogla mimo vogala volovska vprega.
Lep primer dobrih ali pa tudi slabih, rekli bi raje slabih sosedskih odnosov so tako imenovane »kanizele* ali tudi «ulce», torej tisti ozki »hodniki* med dvema poslopjema, ki delajo danes preglavice smetarjem. Vaščanu, ki je gradil novo hišo ob sosedovi veliki hiši, bi bilo bolj enostavno »nasloniti* svojo hišo na sosedov zid. Toda sosed je imel »v svislih*, torej na zidu proti sosedu okno ali celo dve okni. Zato se je moral sosed, ko si je postavljal nov dom, umakniti za meter ali kaj več od sosedovega zidu, da bi mu «ne vzel luči*, to je svetlobe. Včasih pa sosedov dom ni imel o-kna, toda odnosi med sosedoma niso bili najboljši in zato se je moral graditelj novega doma u-makniti spet za meter od sosedovega zidu. In tako je med domovoma nastala ozka uličica, ki ni služila ničemur in te ozke uličice imenujejo «kanizele».
Nekoč »kanizele* niso bile nikakršen problem. Ljudje, prebivalci teh naselij, so vedeli, tako so nastale in sporov ali težav zaradi njih ni bilo, razen v primerih večjih nalivov, ko je voda z obeh streh medtem odtekala v »kanize-lo» in v kakem primeru celo vdrla v eden ali drugi dom. Sicer pa so bile «kanizele» krive za vlago v obeh domovih. S tem pa se je vsa zadeva tudi končala. Več problemov je nastopalo ob novih naseljencih teh krajev, ki se niso znašli v stari urbani strukturi teh krajev in so začeli «kanizele» uporabljati kot nekakšna smeti-
šča. Vanje namreč odlagajo smeti, vanje zlivajo umazano vodo, v »kanizelah* nastaja smetišče, ki omogoča, da se v njih razrašča tudi ščavje z vsemi ustreznimi seveda negativnimi posledicami.
Lep primer zapletenih človeških odnosov, v starih istrskih centrih so tudi dimniki.„JJiše, domovi niso bili vsi enajm—^jjjjjld,,,^. bilo urbanističnih	.rin , urbgm-
stičnih predpisdVfTJraffrfjl-šo pač odločale materialne možnosti posameznika. Pa tudi njegov okus in ne nazadnje uporabnost. Kdor je gradil nižjo hišo, je moral paziti, da je njegov dimnik vendarle segal nad okno soseda; kajti sicer bi dim iz njegovega dimnika uhajal skozi okno v sosedovo stanovanje. Pa tudi «vlekel» bi ne. Zato imamo tudi na nizkih hišah visoke dimnike, neprimerno višje kot na visokih stavbah. Različne oblike dimnikov pa govore, kako si je človek pomagal, da ga pri ognjišču ni dušil dim. In zato se nam včasih ob visokem dimniku na nizki strehi zazdi, kot bi se nekdo, ki je po rasti nizek, vzpenjal na prste, da bi videl čez višje raščenega soseda.
Čas neusmiljeno teče in sproti uničuje stara jedra istrskih središč. S tem se izgubljajo sledovi nekdanjih dobrih ali slabih medčloveških odnosih. Škoda, da se te zgovorne priče nekdanjosti vsaj deloma ne rešijo s fotodokumentacijo.
T.F.
stopajočim, da pridejo tudi pevsko do veljave zaradi pogostih vložkov, v katerih melodičnost sicer ni prevladujoča, je pa le do take mere prisotna, da modernost njegove muzike ne zaide skoraj nikjer v atonalnost.
Predstavo je režiral Dario della Corte, dirigiral pa Gianfranco Rivoli. Prvi je poskrbel za u-strezno dinamiko, kateri je prispevala tudi scena, drugi pa za korektno razčlembo glasbenega materiala, za dognano poudarja nje vokalnih recitauvov in spev-nejših delov, pri čemer je orkester občutljivo reagiral njegovim hotenjem. Med nastopajočimi velja posebej omeniti tržaškega basista Vita Susca, ostale Tržačane Maria Loredana, D aria Zeriala in Gianno Jenco, igralsko in vokalno pa so se uveljavili tudi John van Zelst, Antonio Bevilacgua in Gio-vanni Gusmerilli v vlogi mumije Alamistakeo.
Mascagnijevo «Kmečka čast» (Cavalleria rusticana) je preveč znano delo iz sicilijanskega življenja, da bi kazalo obnavljati njegovo vsebino. Gre pač za krvavo naščevanje, za prevarano ljubezen, še danes prisotno v tej deželi čustvenih in vročekrvnih ljudi. Mascagni je bil vqlik mojster veristične glasbe, ki pri-, haja do popolne veljave prav v tem njegovem delu. Od prvega do poslednjega akorda je ena sa-' ma ljudska muzika, polna meri-dionalističnih akcentov, poetičnosti in vroče čustvenosti, ki pa je v Mascagniju dobila tudi komponista, ki je vsebinsko tematiko oblikoval z močnim umetniškim navdihom, kar prihaja posebno do izraza bodisi v prologu bodisi v intermezzu.
Tokratna tržaška uprizoritev je na visoki ravni, za kar gre zasluga dirigentu Rivoliju, ki je vodil orkester z izrazitim melodramskim zanosom, in plastičnim moduliranjem ter zboru, ki ima v «Cavallerih zelo pomembno vlogo množičnega spremljevalca.
V nič manjši meri je zasluga tudi pevcev, med katerimi je bila Orianna Santunione čustveno in vokalno bogata Santuzza, tenorist Gianfranco Cecchele vokalno blesteč Turiddu, bas Giampiero Ma-stromei pa je'<iUOHH prepričljiv Alfio. Nastopiif	fjgura Bde-
ča kot Lola in Gianna Jenco kot mama Lucia. Režiser je Antonel-lo Madau Diaz.
Tudi baletna prigoda «La gia-ra» (Vrč za olje) po istoimenski Pirandellovi noveli, zajema snov iz Sicilije. Skladatelj Alfredo Casella je zanjo napisal glasbo, ki zajema iz folklore, ki pa je pisana v izraziti mi mično scenski funkciji z močnimi elementi ljudske komike.
Pod vodstvom dirigenta Luciana Rosade in v koreografiji E-lettre Morini ter Bruna Tellolija (ki sta tudi glavna plesalca) je nastala lepa dinamična izvedba, v kateri so se poleg že omenjenih vodilnih baletnih solistov odlikovali tudi drugi, kot na- primer Giancarlo Morganti, Peter Bu-tler in celoten baletni zbor gledališča Verdi, ki je ustvaril prijetno ljudsko razpoloženje. Kot vokalni solist (iz orkestra) je nastopil tenorist Giuseppe Botta.
‘	•	(jk)
ITALIJANSKA TV Prvi kartai
9.25	— 11.55 Smučanje:
SLALOM ZA MOŠKE
13.00	Klasika in romantika
v evropskem slikarstvu
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK.
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vse
16.00	Smučanje:
SLALOM ZA MOŠKE
17.00	Vlak, otroška oddaja
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.35	Nekoč je bil. . . jutri!
18.00	Argumenti, drugo nadalj.
18.30	10 Hertzov, glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 1 - KRONIKE
19.20	VVoobinda, TV film
19.45 Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Sam in Sallg.
Iz pripovedi M. G. Brauna, drugo nadalj.
21.40	Zgodbe v ogledalu, drugi del
22.15 Športna sreda BRESCIA: Boks Ob koncu DNEVNIK,
Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 -
IZ NAŠIH STUDIOV
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Izbiranje fakultete:
Jeziki in filozofija, prva oddaja
17.00	Sara in Nce, risanka
17.05	Beli delfin Zum
17.20	Upor deklet. TV film,
, prva epizoda
17.50	V kinu. risanka
18.00	Vzgojna televizija drugih,, sedmo nadalj.
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 —
ŠPORTNE VESTI
18.50	Spaziolibero:
Programi pristopanja
18.05	Dober večer z .. .
IL QUARTETTO CETRA Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 -ODPRTI STUDIO
20.40	PO DOLGEM MOLKU, tel. igra
21.30	Pubertetna doba
22.25	Znanost in tehnika Ob koncu DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25	SLALOM ZA MOŠKE prenos
iz Madonna di Campiglio 9.55 Kongres zveze socialistične mladine Jugoslavije, prenos
14.35	SLALOM ZA MOŠKE
16.05	POROČILA
16.10	Z besedo in sliko:
LISJAK NA BOČU
16.25	Londonska narodna galerija, serijska oddaja
16.50	OBZORNIK
17.00	Košarka:
Iskra Olimpija — Bosna, prenos
18.30	Puntarska pesem, 3. del
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Sonce «0», film tedna
21.40	Filmski dnevi KARTAGINA 78
22.25	TV DNEVNIK Koper
20.00	Otroški kotiček: risanka 20.15 TV DNEVNIK
20.35	IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA, film Režija: Krešo Golik, igrajo: Mia Oremovič, Fabijan Šo-vagovič ...
23.05	Košarka:
Iskra Olimpija — Bosna
TRST A
7.00, 8.00,	9.00,	10.00,	11.30,
13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.C0,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro
po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Kaj nam pomenijo danes? (nekdanji avtorji);	9.40 Ritmična
glasba: 10.05 Koncert sredi jutra: 11.00 Ljudje in dogodki: 11.35 Plošča	dneva; 12.00	Radio	klopotača;	12.20	Odlomki iz operet;
13.15	Naši zbori; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31C65; 16.30 Oa-oci pojo; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «še dve uri življenja*, radijska drama.
KOPER
6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30,	14.30,	15.30,	16.30,
17.30,	18.30.	19.30,	20.30,	21.30,
22.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena oddaja;
9.15	Skupina USA - European Ccn-
nection:	9.32 Pisma Lucianu;
10.00	Z nami je; 10.10 Otroški ko-
Nabožna oddaja; 19.50 Hišni go-spodar, radijska igra; 20.30 Glasbena oddaja z Orestejem Lionel-lom; 21.45 Kam gre elektronska glasba?; 22.30 Ali se hočemo P0-govarjati?; 23.18 Lahko noč od—
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, H-30. 12.30,	13.30.	17.30,	18.30,	19.30.
22.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Nek) drug dan; 8.45 TV v glasbi; 9.32 Antonio Vivaldi, rdeči duhovnik; 10.12 Sala F; 11.32 Toda jaz nisem vedel; 12.45 II crono-trotter, glasbena oddaja: 13.40 Romanca; 15.00 - 15.45 16.37 Tu Radio 2; 17.55 Ped desettisoči, vodi Maria Pia Fusco; 18.33 Prostor X; 19-50 Zasedanje petih; 22.20 Vesti iz parlamenta.
LJUBLJANA
5.C0, 6.00. 6.30 7.00, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00,	12.00,	14.00,	15-00.
13.00.	19.00,	22.00.	23.00,	24.00
Poročila; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz na' šihJ.apsmlctv; 8.08 Glasbena Fa'
, ...	... Hirtejd; 9.05 Nenavadni pogovori
mladi: svet?'11.32 PcslUsajmo jih RNisem navadil učiti- 9 25 Za-skuparrim; Glasba po nzčljabi “"g®* Jseml ^O Aktualni pW '	, r m, >r..! Kleini marksizma; 10.15-H-®®
14.33 Italijanski zbori; 15.00 Kulturni momenti danes; 15.15 Poje Meri Avsenik; 15.40 Glasbeni moment; 15.45 Čast zaslugam: 16.00 Pisma iz...; 16.05 Orkester La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Ob petih popoldne: Pogovor cb delu; 17.45 Reklamna in zabavna glasba; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasbene produkcije; 19.33 Crash;
20.00	Zbori; 20.32 Rock party;
21.00	Vabilo k jazzu; 21.32 Glasbena oddaja; 22.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 7.30 To noč, danes zjutraj; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00- 10.35 Radio anch’io;
11.30	Srce s «K»; 12.05 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbena oddaja;
14.30	Oddaja o Italu Svevu; 15.05 Rally; 15.30 Errepiuno; 16.35 Srečanje z VIP; 17.05 Globetrot-ter; 18.30 Zlati trikotnik; 19.30
Kdaj, kam, kako in po čemf; 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine: 11.03 Po Talijin®1 poteh; 12.10 Veliki žaba viri orkestri!; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.C5 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Naši P°' slušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.55 Pet minut za Ef3; 15-. Glasbeni intermezzo; 15.45 Spom)" ni in pisma; 16.00 Loto vrtiljak. 17.00 Studio cb 17.00; 18.05 Kaj radi poslušajo; 18.30 Korcert za besedo - Večer; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič; 22.00 «Dnevi hrvatske glasbe*; 22.20 19. Mednarodni festival jazza Ljubljana ’78; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Revija jugoslovanskih pe''. cev zabavne glasbe; 00.05 - 4-3“ Nočni program - glasba.
ŠE NEKAJ SPOMINOV NA DEKLIŠKO ŠOLO CIRILA IN METODA NA AKVEDOTU
0 nekaterih mojih nekdanjih sošolkah
V letih 1914-1918, ko je divjala prva svetovna vojna, je bila meni otroku, šola kot zavetišče. Zraven učenja sem našla v njej tudi veliko radosti in otroškega veselja.
Učenk je bilo mnogo in razredi so bili natrpani. Rada se spominjam dobrosrčnosti nekaterih sošolk. Naj omenim tiste, ki so mi po tolikih letih še ostale v spominu:
Dragica Dekleva je imela ne-
IMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIimuillllllll
Jok je otrokova govorica
Kaj vse ne odkrije — življenje. Matere in otroške negovalke že dolgo zatrjujejo, da po joku otroka spoznajo, kaj otroku je, česa si želi in podobno, ker da je o-troški jok prava otrokova govorica. Sedaj prihaja iz Finske tudi znanstvena potrditev tega, kajti skupina zdravnikov - pediatrov, ki se je več let ukvarjala s to zadevo, je prišla do zanimivih ugotovitev: iz joka se da razbrati otrokovo razpoloženje, njegove želje, njegove zahteve. Strokovnjaki, ki jih vodi prof. Ole VVasz-Hoekertova, so snemali na magnetofonski trak jok otrok in ga nato proučevali ter hkrati opazovali otroke. In pri tem so prišli do zelo konkretnih spoznanj, ki bi jih morale proučiti vse otroške negovalke, vtem ko »dobra mati pa spoznava svojega otroka s svojim materinskim čutom*.
žen, lep obraz in mil pogled. Dobra in po naravi mirna se je vsakomur prikupila. Meni je včasih pomagala pri učenju. Takrat sem več buljila v njo kot pazila na razlago. Zame je bila najlepša, zame je bila kot angelska podoba Taka mi je ostala tudi v spominu
Darinka Miloš (sestra bazov, ju naka Zvonimirja). Njen veseli zna čaj in njene lepe hrvaške pesmi so me popolnoma osvojile. Iskala sen njeno družbo. Po šoli sva morali po isti poti. Držale šva se za roko, cokljale enakomeren cop, cop po ulici in se na tihem hehetale. Blaženi trenutki!
Mara Samsa je bila resna in pridna učenka. Nosila je veliko črno pentljo v laseh. Vneta za či-tanje je zbirala knjige pravljic in poezij. Posojati pa jih nikakor ni hotela, preveč je bila ljubosumna nanje. Marsikaj je znala pripovedovati. Občudovala sem jo.
Zdenka- Plesničar je nosila lepe obleke. To je bilo zame takrat nekaj nadosegljivega. Več kot na lepi obleki se je vsakdan moj pogled ustavil na njeni torbi. Večkrat je prinesla po dve ali tri malice in jih razdelila med revne sošolke. Nikoli ni pozabila name Ostala sem ji hvaležna.
Mislim, da sem s tem skromnim spominom povedala vse. Naj bodo posvečeni sošolkam dekliške šole Cirila in Metoda v Trstu na Akvedotu št. 20 v letih 1914 1918.
O.P.
DROBNE IN SUHE NOGE V PREOBILNIH ČEVLJIH
Več kot 60 let je že mimo in vendar se še rada spominjam svojih prvih šolskih let. V letih 1914-1918 sem obiskovala osnovno dekliško šolo Sv. Cirila in Metoda v Trstu, na Akvedotu št. 20. Razredi so bili prenapolnjeni, od 40 do 46 očenk. Od 3. in 4. razreda imam najbolj jasne spomine. Moja razredničarka je bila učiteljica Dora Vinšek. Imele smo jo rade in mislim, da je tudi ona -bila z nami zadovoljna. Pri slovenščini je bila stroga in zahtevna. Vestno je sledila našo izgovarjavo in nas vedno spodbujala k branju. Moj »konjiček* je bila deklamacija. Vedno sem se javila in pohvala je bila meni že majhno doživetje.
Spominjam se dobre učiteljice Vaschtetove, kakor tudi vedno nasmejane Hočevarjeve. Naj omenim še ravnateljico Polijevo, do kater > sem čutila veliko spoštovanje. Najrajši sem seveda imela svoje sošolke. Z menoj so bile dobre. Pravile so mi »petelinček*. Ta vzdevek je bil meni primeren. Bila sem majhna, drobcena in vedno lačna.
Ni treba opisovati stisk in bede vojne dobe, ki smo jo morali doživeti. Kot vojna sirota sem bila tudi jaz deležna pomoči. Skrb za to je imela «Ženska podružnica Ciril - Metodove družbe v Trstu*. Preskrbeli so mi nove čevlje. Po dolžini je že šlo, toda v širini so se moje suhe nožiče pozibavale,
da je bilo veselje. Sošolke so ^ mi posmihale — jaz pa nič. Ime sem pač nove čevlje.	di
Ko sem pozneje opazila, da učiteljica Vinškova sledi moji I rodni hoji, sem zardela in se c tila v zadregi. Pa sdm se k1118!, ojunačila. Rekla sem si: «Moraja se pokazati zadovoljno*. Gbst)> sem pred njo in se ji hvaležnem smehnila. Ona ni rekla :bese® j pobožala me je in povesila sv pogled na pult. Pozvonilo je. P čel se je redni pouk. Naslednje«, dne mi je učiteljica Vinškova P nesla v dar debele volnene dog vice. Takoj sem jih obula. so postale debelejše in se ^P^Mg "~J!' čevljem. Rešena je ?!,,,
'čutil«
godile*
nevšečnost in jaz sem se spet srečno.
Pomlad 1916 je prinesla šol) liko presenečenje. Pripravljal) s se na mladinsko igro »V kra J , stvu palčkov*. Spisal in rež) jo je sam pisatelj Josip Rij?1.u V tej čudoviti in nepozabni naj sem nastopila kot »norček kr? stva*. K temu bi morala na® poglavje zase. Naj samo omf.nve’
y	l> m*  . H * I.   C I ^um 1 M* 4P 11
”ke
je
jlflVJL /-tihi, IsdJ bdlHD v'
smo kot majhni igralci že11 -e uspehe. Naša pravilna in 1 izgovarjava slovenščine ie h18
katerega presenetila. Zahvala
"lin so svojo U®
trud, po mojem, nista šla šolnikom, ampak tudi učencem učenkam. Pokazali so svojo bežen in zanimanje za mate jezik.	oP.
SMUČANJE
VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL
Hanny Wenzel prva na Piancavallu
Claudia Giordani se je uvrstila na šesto mesto - Francozinja Pelen vodi na lestvici za SP
PIANCAVALLO - Dež in slabo 'Teme sta včeraj motila veleslalom, Veljaven za svetovni pokal, ki so ga smučarke opravile na beli odeji ®ancavalla, namesto v Cervinii. •sekakor pa ni dež odločilno poško-aoyal proge, saj so konec koncev poboljša mesta na končni razpre-oelnici osvojile res kvalitetne tek-tovalke.
Slavila je ena izmed največjih favoritinj za osvojitev letošnjega svetovnega pokala, Hanny Wenzel iz wechtensteina. Zmaga Wenzlove je jjh povsem zaslužena, saj je bila od vseh kandidatinj za zmago najbolj zanesljiva. Za 34 stotink sekunde je prekosila Švicarko Nadig, 13 je po delnega razočaranju na nedeljskem smuku le pokazala svojo formo. Na tretje mesto pa se je Ustila Irene Epple (ZRN), ki je \ drugi poskušnji dosegla celo najboljši čas.
Svetovna prvakinja iz Garmischa Marie Epple (ZRN) je v prvi vož-BJi postavila najboljši čas, v dru-® pa je nerodno padla, ko je ho-tola popraviti nekaj hujših napak ? neurejeno smuko. Pri padcu si J* še poškodovala koleno.
Vladalo je veliko pričakovanje Predvsem v italijanskem taboru, *®jti Italijanke so letos že pokale pomemben napredek. Mnogi j® celo upali na morebiten uspeh. M, italijanske smučarke so tokrat Precej razočarale, saj se je samo Jordanijeva uvrstila v prvo dese-torico (šesta). Vse ostale pa so Precej nižje na končni lestvici: 'foario 17., Bieler 24., Gatta 28.
Po včerajšnjem veleslalomu je pr-v° mesto na lestvici za svetovni Pokal prevzela Francozinja Perri-?® Pelen, ki ima le točki več od Moser - Prollove.
Lestvica:
L \Venzel (Liech.)
Nadig (Švi.)
*. Epple (ZRN)
’• Pelen (Fr.)
”• Dorsey (ZDA)
“• Giordani (It.)
'• Wiesler (ZRN)
“■ Loike (Av.)
Konzett (Liech.)
Charvatova (ČSSR)
Lestvica za svetovni pokal:
L Pelen (Fr.)
*• Moser - Prrll (Av.)
“• Nadig (Švi.)
L Fischer (ZDA) in Wenzel (Liech.)
“■ Giordani (It.)
<• De Agostini (Švi.)
*■ Dirren (švi.), McKinney (ZDA) in I. Epple (ZRN)
2'43”80
2'44”14
2’44”52
2’44"67
2’44”97
2’45”19
2’45”29
2’46”11
2’46”17
2'46”59
MADONNA Dl CAMPIGLIO -Lanes bodo na svetovnem pokalu že ?®Pet zaposleni moški. V tem kraju jih namreč čaka slalom, jutri pa °o na sporedu še paralelni slalom, Pa katerem pa ne bodo dodelili točke za svetovni pokal posameznikom, ampak reprezentancam.
Nogomet
Pri jugoslovanski reprezentanci
Miljanic spet zvezni trener
Beograd — Bivši trener Crve-zvezde in Real Madrida Miljan Miljanič je novi trener jugoslovanske reprezentance. Miljanič je že ®il na čelu «plavih» na svetovnem 5£venstvu leta 1974 v ZRN ter na EP leta 1976 v Jugoslaviji. Po njegovem odstopu (zaradi slabega u-sP®ha prav na EP, ko so Jugoslova-**» zasedli komaj četrto mesto) so na njegovem mestu zvrstili za ali manj časa sledeči trenerji: Mladi nič, Valok, Luštica in Jerkovič.
RIM - Danes ob 14.30 igra prvo-“gaš Lazio iz Rima prijateljsko srebanje z državno reprezentanco Češkoslovaške.
SALAMANCA - Španska državna reprezentanca (ki se bo 21. decembra v Rimu pomerila z italijan-sko reprezentanco) bo danes odirala svoje tretje srečanje kvalifikacijskega dela evropskega prvenca. V prvih dveh srečanjih je do-kjvela prav toliko uspehov; v Zagrelo je namreč premagala Jugosla-
vijo z 2:1, prejšnji mesec v Valencii pa z 1:0 Romunijo.
Njen današnji nasprotnik bo reprezentanca Cipra, ki sicer še ni nastopila na teh kvalifikacijah, jasno pa je, da je ta ekipa prešibka, da bi mogla nuditi močnim Špancem kaj dosti odpora. Tega mnenja je tudi trener Španije Ladislav Ku-bala, ki je rekel, da je le vprašanje koliko golov bodo njegovi varovanci zabili nasprotnemu vratarju. Zaradi tega je le-ta potrdil isto postavo, ki je pred mesecem uspešno nadigrala Romunijo.
V tej tretji kvalifikacijski skupini je bila odigrana še ena tekma in sicer med Jugoslavijo in Romunijo; tudi v tej so «plavi» doživeli pekač poraz in so zato na zadnjem mestu na lestvici brez tačk, seveda v družbi Cipra.
Za vzgojo strokovnih kadrov
V«čja pomoč iz BiH
Delegacija telesnokulturnih delavcev Saveza organizacija za fizičku kulturu iz SR Bosne in Hercegovine, ki se je udeležila zadnjega občnega zbora ZSŠDI in ki jo je vodil pod-
predsednik SOFK BiH Novica Tadič, je imela v soboto popoldne u-radne pogovore z izvršnim odborom ZSŠDI. Ugotovili so z obojestranskim zadovoljstvom, da postajajo medsebojne vezi vse trdnejše in vodijo v še tesnejšo obliko sodelovanja. Gostje iz BiH so izrazili svojo pripravljenost, da nudijo zamejskim športnikom v letu 1979 čimvečjo pomoč. V ta namen je ZSŠDI nakazalo, na katerih področjih bi bila potrebna in zaželena dejanska pomoč. V prvi vrsti gre za šolanje strokovnih kadrov in obveza je bila, da bodo na razne tečaje v raznih panogah povabili tudi zamejske trenerje. V mejah možnosti in upoštevajoč želje posameznih društev pa bodo povabili tudi nekatere ekipe na skupne priprave. V kolikor bo do realizacije teh načrtov prišlo, v kar ne moremo dvomiti, se bo konkretno pokazalo, kako koristni so taki stiki za ves zamejski šport.
—bs—
BOGOTA’ - Približno 52,6 odst. bralcev raznih kolumbijskih dnevnikov nasprotuje organiziranju svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986 v Kolumbiji.
NAMIZNI TENIS
V ZADNJIH NASTOPIH
MILIČEVA V DOBRI FORMI
Sonja Doljakova nwd petnajsterico najboljših mladink in naraščajnic v državi
Konec zadnjega tedna je bil za Krasovo namiznoteniško igralko Sonjo Milič še posebno uspešen, in to tako na mednarodnem prizorišču, kot v vsedržavnem merilu.
V prvi vrsti naj omenimo četrtkovo mednarodno srečanje za evropski pokal narodov med Bolgarijo in Italijo. Italijanska državna reprezentanca je sicer utrpela prvi letošnji poraz s 3:4, vendar pa je Sonja Milič (kot edina ženska zastopnica) v celoti opravila svojo nalogo. V srečanju posameznic je namreč premagala z 2:1 (—18, 14, 19) Nejkovo in zabeležila tako prestižen osebni uspeh. V srečanju mešanih dvojic (z Bisijem) pa je morala prepustiti bolgarskemu paru celotni izkupiček z 0:2 (19, 17).
Po 4. kolu vodi v drugi jakostni skupini Poljska s polnim številom točk, Italija pa je druga in se bo pomerila še z Luksemburgom doma ter z Avstrijo in Poljsko na gostovanju.
Od petka do nedelje pa se je v športni palači v Rimu odvijal vsedržavni turnir, na katerem je v absolutni in mladinski kategoriji nastopila vsa državna elita. V absolutni ženski kategoriji Miličeva ni imela enakovredne tekmice in je z
■iiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiti im n m intf timu nniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii*fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
KROS ZA KOLESARJE
IZVRSTEN TEK RUZZIERJA
Na memorialu «Brenno Ponton» je bil v nedeljo tretji - Bonanno je v svoji kategoriji zmagal
S tekom od Padrič bo trebenskega nogometnega igrišča in nazaj se je končala serija treh krosov veljavnih za «Memorial Brenno Ponton», ki jih je za kolesarje organiziral tržaški klub «Gentlemen». Na treh tekmah je nastopilo 50 tekmovalcev raznih kategorij, med katerimi je bilo tudi 10 članov Adrie, ki so tako dokazali, da tudi v zimskem času ne mirujejo. Predvsem velja izmed naših omeniti Girolama Bonanna in Fabia Ruzziera, ki sta na končnih lestvicah (po kategorijah) zasedla prvo, oziroma drugo mesto. Dobro so se izkazati tudi Aleksander Zu-dek, Maks Petelin in pa Rajko Godnič, ki bi prav v zadnji tekmi kmalu poskrbel za presenečenje, ko je prav v finalu za las prišel ob tretje mesto (na račun Ruzziera).
Kar se tiče nedeljske tekme, je R,uzzier spet dokazal, da Je trenutno v dobri formi in je po lepem startu in nekoliko medlejšem srednjem delu teka, v finalu z izrednim finišem osvojil nepričakovano tretje mesto pred 38 nastopajočimi. Kot smo že omenili, bi za presenečenje kmalu poskrbel Godnič, ki je opravil zelo dober drugi del teka in zasluženo zasedel četrto mesto. Bonanno je s
7.	mestom spet dokazal, da ga leta še ne težijo, medtem ko je Petelin z 9. mestom v nedeljo končal na četrtem mestu končne lestvice. Vsekakor zelo pozitiven obračun tekmovalcev Adrie.
VRSTNI RED NEDELJSKEGA KROSA (6.000 m)
Fabio Smolars (Inter 1904) 19'30” Sergio Smolars (In. 1904) 20'13” Fabio	Ruzzier (Adria)	21’00”
Rajko	Godnič (Adria)	21’03”
Giuliano Ceschia (Cottur) 21’07” 6! Tito Bradassi (UCT) 21’41”
7.	Girolamo Bonanno (Adria) 21'47”
8.	Stefano Bevilacqua (UCT) 22’02”
9.	Maks	Petelin (Adria)	2210”
10.	Emilio Bevilacqua (UCT) 2215”
15.	Nino Maver (B. di Roma) 23'55”
16.	Karlo Bonanno (Adria) 2414”
17.	Klavdij Marušič (Adria) 24’47"
21. Aleksander Zudek (Adria) 25’44" 27. Karlo	Wruss (Adria)	26'54”
33. Ivan Poropat (Adria)	27’48”
LESTVICA PO KATEGORIJAH PO TREH KROSIH Kat. A
1.	Fabio Smolars (Inter 1904)
2.	Fabio Ruzzier (Adria)
3.	Giuliano Ceschia (Cottur)
4.	Maks Petelin (Adria)
5.	Rajko Godnič (Adria)
10.	Karel Bonanno (Adria)
13. Karel Wruss (Adria)
1.
2.
3.
4.
5.
Kat. B
1.	Sergio Smolars (Inter 1904)
7. Klavdij Marušič (Adria)
Kat. C
1.	Girolamo Bonanno (Adria)
5. Silvio Verginella (Adria)
9. Ivan Poropat (Adria)
Kat. D
1.	Eugenio Bartoli (Cottur)
2.	Antonio Ladoraz (Ped. Triest.)
3.	Nino Maver (B. di Roma)
Mladinci
1.	Stefano Bevilacqua (UCT)
2.	Fabio Ferluga (Ped. Triest.)
3.	Aleksander Zudek (Adria)
Ženske
1.	Elvira Raimondi
2.	Zdenka Križmančifi
3.	Nives Fozzer
MLADINSKE IGRE NA GORIŠKEM
Goriška pokrajinska komisija za mladinske\ i^ri^,. ki jo vodi šolski skrbnik Caimllo Imbriani, je že pričela z delom. Pred dnevi so namreč začeli sestavljati program mladinskih iger 1978/79, ki se bodo pričele s tekmovanjem v smučanju. Med novostmi letošnjih iger naj o-menimo vključitev rokometa.
Na tiskovni konferenci, ki je bila pred dnevi v Krminu, so prireditelji te mladinske množične manifestacije postregli z nekaterimi številkami, ki zadevajo mladinske igre pretekle sezone. V občinski fazi MI ,na Goriškem je sodelovalo 20.822 mladih tekmovalcev, v pokrajinski 3.973, v deželni 568 ter 29 v vsedržavni, ki je bila v Bariju.
Če se vrnemo k letošnjim mladinskim igram, lahko ugotovimo, da se bodo mladinke in mladinci osnovnih, srednjih in višjih šol pomerili v 23 športnih panogah. Novost letošnjih iger je še v tem, da bodo poleg izključno športnih manifestacij, pripravili tudi več kulturnih prireditev, ki bodo tesno povezane s športno problematiko.
TENIS
WEST ORANGE - Američan Dick Stockton je na mednarodnem turnirju v tem kraju dosegel dvojni uspeh. Prvo mesto je namreč zasedel v tekmovanju posameznikov, ko je v finalu premagal rojaka Gormana s 6:4, 6:2, v igri dvojic pa je v paru z Van Dille-nom v finalu premagal ameriški par Asfoe jRaearell s 7:5, 6:3.
NOGOMET,
Tržaški župan je včeraj sprejel voditelje Triestine, ki so mu prikazali nekatere težave, na katere je naletelo to društvo.
Župan je zagotovil, da se bo občinska uprava zanimala za te probleme in je izrazil svoje zadovoljstvo nad dosedanjimi letošnjimi u-spehi nogometašev Triestine.
OBVESTILO
Športna šola
ŠZ Bor obvešča, da bo sestanek za otroško športno šolo danes, ob 20. uri na stadionu «1. maj*.
veliko lahkoto osvojila končno zmago, ki je že druga v tej sezoni. S svojo briljantno igro je v izločilnih kolih z gladkim 3:0 odpravila Fal-co, Stucchi in Mannicci, medtem ko ji je edinole mlada Neapeljčanka Mauriello odvzela en set. V finalu se je Sonja spoprijela s staro znanko La Gioio, ki se je le na začetku krčevito upirala slovenski i-gralki, nato pa je morala kloniti s 3:0 (19, 13, 6). Na treh dosedanjih državnih turnirjih je Miličeva osvojila dve prvi in eno drugo mesto, kar pomeni, da na začasni lestvici gladko vodi po točkah.
Tudi v igri ženskih in mešanih dvojic je Miličeva zasedla prvo mesto in je tako slavila kar trojno zmago. V ženskih dvojicah je skupno s Strinovo premagala z 2:0 para Cergol - Vacca in Mauriello - De Martini, v polfinalu par Monti -Stucchi z 2:1, v finalnem srečanju pa sta Miličeva in Strinova prevladali nad dvojico Bevilacqua - La Gioia z 2:1 (17, —20, 15). V mešanih dvojicah je par Milič - Bisi z 2:0 po vrsti odpravil Corsini - Bur-giano. La Gioia - Nazzari in Mano-ni - Saporetti, v finalu pa sta porazila par Friftis - Manniucci z 2:1 (20, -19, 14).
V mladinski kategoriji so nastopile štiri mlade Krasove igralke, ki so si prvič nabirale izkušenj na tako pomembnem tekmovanju. Prijetno presenečenje je pripravila naraščajnica Sonja Doljak, ki se je v tako ostri konkurenci povsem e-nakovredno kosala s starejšimi in višje kvotiranimi nasprotnicami. Sad take učinkovite in napadalne igre je bila osvojitev petega mesta na končni lestvici, kar predstavlja za Doljakovo, res izreden uspeh. Po vrsti je premagala Tržačanko R-Starc z 2:1, Puzzer z 2:0, v četrtfinalu pa je z 0:2 podlegla odlični Mauriello, potem ko je v prvem setu že vodila z 20:18.
Ostale krasovke so bile manj u-spešne, vendar so dobro opravile svojo nalogo. Vesna Doljak je najprej premagala Ranzori z 2:0, nato pa podlegla Moronijevi z 1:2; Darma Purič je izgubila proti Pirini z 1:2, potem ko je dalj časa vodila, Damijana Sedmak pa je klonila Masii z 0:2. Omenjene štiri slovenske i-gralke so nastopile tudi med tretje-kategornicami in v igri dvojic, vendar brez večjih uspehov.
In še prijetna vest! Ob koncu tekmovanja v Rimu so Sonji Doljak sporočili, da je bila izbrana v skupino 15 najboljših mladink in naraščajnic iz vse države, ki bo od 2. do 7. januarja prihodnjega leta i-mela v Rimu skupne priprave pod vodstvom zveznega trenerja... Sonje Milič. ,	, i.. moPoz
— bs —
- NERAZUMLJIV SKLEP OBČINE
«Grezar» zaprt za tržaške atlete
«Mek>narska» občinska uprava je pokazala veliko «razumevanje» do tržaškega športa s tem, da je enostransko sklenila zapreti za trening stadion Pino Grezar, ne da bi se o tem predhodno posvetovala z atletsko zvezo, s katero so že prejšnje uprave sklenile sporazum tudi za zimsko uporabo objekta. Atletska zveza je že ostro protestirala pri odbomištvu za šport, v kratkem pa
bodo tudi atletska društva iz Trsta enotno nastopila, da bi dosegla to kar jim pritiče.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zmaga Bregovih kadetov
Breg - Bor 96:85 (52:45)
BREG: Corbatti 6, Pertot 14, Ba-rut 25, Meneghetti 9, Čok 4, Deber-nardi 6, Ferluga 4, Slavec 28.
BOR: Štavar 10, Raseni 11, Merku 5, Pegan 7, Canciani 14, Lokar 22, Bajc, Škrlj, Gerdol, Cataruzzi 9, Pečar 7.	■
V prijateljski košarkarski tekmi kadetov je Breg v Dolini premagal Bor in to z dokajšnjo težavo. Brežani, ki so v glavnem vsi za leto starejši od borovcev, so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor gostov, ki so pokazali boljšo skupno igro od domače peterke.
PARIZ — Evropska zveza karate-1 ja je sklenila, da bo prihodnje e-vropsko karatejsko prvenstvo za ju-niorje 10. in 11. februarja v Rimu.
Srečanje v minibasketu med Libertasom in Poletom
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiHinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiinniiiiia
KOLESARSTVO
V CIKLOKROSU
v
Cok prvi med juniorii
Dobro se je uvrstil tudi Cerasari
Megla, blato in led so bile glavne karakteristike nedeljskega ci-klokrcsa v Ravosi pri Vidmu. O-semindvajset pogumnih kolesarjev se je predstavilo na startu šeste vožnje za trofejo Al fogoler v ci-klokrosu, manjkali pa so nekateri najboljši, kot Paccagnella, državni reprezentant in pa Giacomini, zmagovalec prvih dirk. Tudi nedeljsko tekmovanje je bilo speljano po ravnini, naporno pa je bilo le zaradi slabega vremena, saj je bila vsaj tretjina proge speljana po zaledenelih poljskih poteh, ostali del pa se je odvijal po blatnih travnikih in med vinogradi.
Zmagal je Graziano Barattin, ki je bil odločno najboljši, saj je pustil svoja neposredna nasprotnika Fontano in Novellija daleč za sabo. K njegovi zmagi je precej pripomoglo dejstvo, da so bili vsi deželni kolesarji še1 utrhjeni'tod'petkovega deželnega prvenstva v Lonierju, tako da niso mbgll dkti vsega od sebe. Kljub Wttttf'pa 1 je^NbvelH Še vedno na vrhu skupne lestvice, čeprav le malo pred Barattinom.
Zelo dobro sta se odrezala tokrat člana lonjerske Adrie Čok in Cerasari, medtem ko nista dirkala Petelin in Ruzzier, ki sta nastopala zjutraj v teku na Padričah. Čok je vozil izredno dobro ter je zasedel prvo mesto med juniorji, potem ko je pustil za sabo najboljše predstavnike te kategorije. Cerasari pa se je na končni lestvici uvrstil na enajsto mesto, potem ko je popustil v drugem delu dirke. Do šestega kroga je bil v sedmi poziciji, nakar je zaradi utrujenosti ne-

Pohitimo!
f

Brezplačni PRIMORSKI DNEVNIK
Nov! naročniki Primorskega dnevnika za leto 1979 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta
Vsem naročnikom nudi Primorski dnevnik revijo Dan in male oglase ZSStOflj
Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. februarja 1979, tudi
veliko nagradno žrebanje
____________ z bogatim izborom daril_________________
koliko popustil, prav na koncu pa ga je v sprintu za deseto mesto potolkel amater Rosso. Vseeno pa je bil nastop «modro-belih» več kot zadovoljiv, saj je to najboljša uvrstitev za oba lonjerska predstavnika. Tako so se vsaj delno uresničile napovedi, da so lonjerski kolesarji boljši na blatnih in težkih progah, kjer je potrebna poleg hi trosti tudi in predvsem vzdržljivost.
V nedeljo se bodo kresisti spet vrnili v Trst, kjer bodo nastopali pri Domju, na dirki, ki jo prireja tržaški kolesarski klub Cottur. Na to jim bosta preostali še dve dirki in sicer 26. decembra ter 7. januarja.
VRSTNI RED
NEDELJSKEGA CIKLOKROSA
T. Barattin (Chiesavecchia), ki je 24 km prevozil v 1.0T s poprečno hitrostjo 22,500 km na m$' -^afttoter
2. Fontana (C. Cansiglio) — amater -T20”
3'. NdvelTf (VC Cividdle) — amater — 1’36”
4.	Paccagnella (Tanini) — amater 3'
5.	Dal Grande (Pujese) — mladinec
6.	Moro (Silvellese) — cikloam. C
11.	Cerasari (Adria) — cikloam. C
15. Čok (Adria) — junior.
R. Pečar
KOŠARKA
Ltones
Iskra Olimpija — Bosna
V 5. kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige bodo danes odigrali te tekme:
Cibona - Beko Borac - Jugoplastika Kvarner - Crvena zvezda Radnički - Metalac Iskra Olimpija - Bosna Nastop Ljubljančanov bo ob 16.55 prenašala tudi TV.
Jutri bo Par ti za igral z Zadrom
ODBOJKA
V ŽENSKI B LIGI
Tesen poraz Sokola
3:2
HOKEJ NA LEDU
Zmaga «plavih»
LJUBLJANA — Kot priprava pred začetkom svetovnega prvenstva skupine C, v katerem bosta tudi obe ekipi nastopali, sta včeraj hokejski reprezentanci Italije in Jugoslavije odigrali prijateljsko srečanje v hali Tivoli. Zasluženo so zmagali Jugoslovani, čeprav s tesnim 6:5 (2:1, 3:2, 1:2). Reprezentanci bosta tekmo ponovili danes v Sisku.
Cenate Sotlo — Sokol (-11, 8, 7, -11, 15)
SOKOL: Kralj, Škerk, L. Legiša, V. Legiša, Zidarič, Volari, Capolic-chio, Kukanja in Pertot.
V ženski B ligi je igral Sokol svojo prvo tekmo v letošnjem prvenstvu v gosteh in sicer proti ekipi Cenate Sotto, blizu Bergama. Zaradi slabega vremena, megle in zasneženih cest so se naše igralke odpravile na pot z vlakom in prišle po sedmih urah vožnje v telovadnico, kjer so igrale z zamudo. Kljub vsemu pa so se kmalu znašle, tako da so osvojile prvi set. Omeniti moramo, da je glavni scdnik samo v tem setu piskal domačinkam napačno sprejemanje servisov: v nadaljevanju pa je te napake kar spregledal in tako oškodoval ekipo Sokola. V drugem setu so si opomogle ter zmagale. Enaka slika se je ponovila v tretjem setu, naša dekleta pa se niso tako hitro vdala, ampak so v četrtem setu z lepo igro prepustile nasprotnicam le 11 tačk. Tekma, ki je bila vseskozi žeto napeto in živahna se tako po štirih setih še ni zaključila. V odločilnem, peter* setu je Sokol že vodil z 10:8 in s 13:10. Pri stanju 15:15 pa so domačinke dvakrat zadele v črno in tako po dveh urah in četrt igre zmagale.
O ekipi Cenate Sotto lahko rečemo, da igra zelo živahno, predvs.m v obrambi, saj so domačinke lovile tolčene žoge kot za stavo. To je skupina igralk, ki so igrale že več let v C ligi, letos pa prvič nastopajo v B ligi. Sokol je s svojo igro prijetno presenetil, saj so vse i-gralke dobro zaigrale, škoda je le, ker so zgrešile preveč servisov. Hiba Sokola je tudi, da ima mlade rezerve, ki jim manjka izkušenj za tako zahtevno tekmovanje kot je B liga. Predsednik domače ekipe je po tekmi izjavil: «Bila je tekma, ki poveličuje šport.*
Sokol je torej zapustil v Bergamu zelo dober vtis, žal pa tudi dve točki.
. SA
ATLETIKA
V SOBOTO NA «1. MAJU*
Zimski kros Bora
V soboto popoldan z začetkom ob
14.30	bo atletska sekcija Bora priredila na stadionu «1. maj* prvo zimsko tekmovanje v krosu za najmlajše atlete svoje sekcije ter A-dric in Levstika. Tekmovalci bi morali nastopati na šolskem stadionu na Kolonji, vendar je ta objekt ob sobotah popoldan zaprt, zato si bodo domači organizatorji morali pomagati na dvorišču stadiona «1. maj*.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
takih sanjah je oče Suhadolc z lahkoto prenašal teki so počasi legale na dom in ga dušile. Konec kon-- sedem ljudi je živelo od njegove plače m s tistimi mi, ki jih je dajala država na otroke. Toda stvar ni ahka. Mati je obračala in obračala dinarje ki jih je sel domov in nikoli ni vedela, kako naj jih najbolje i. V drugi polovici meseca so navadno bili že bre/.
ja.
'aj je Jože Suhadolc še tako premišljal, kaj pri vsem 'edu, pravega ni mogel dognati. Včasih se mu je sicer da si bo pajasnil vsa neskladja, ki so se vrivala v nje, in jih bo razumel. Ker če razumeš, potem nemo-b so j ati, potem ne moreš godrnjati, zabavljati. Joda prišla žena s svojimi .kuhinjskimi* dro nar‘1^1 K meglil a pogled: Kakšen red je le to, ko ne o -ne onega, sploh ničesar! Naj hudič vzame takšno antirano preskrbo, karte, točke in splch vsel Ko pa uha, ko ne dobiš masti. In kako je na trgu vse drago, iaga za obleko, ni obutve. Če pa se že kaj dobi, je
tako drago, da si ne upaš v trgovino.
Te litanije so se zapele vsak teden vsaj enkrat. Če se je v kakšni stvari kaj zataknilo, so se obnovile. — Potem je spet začela s tem, da pri tej novi oblasti imajo nekateri vse, drugim pa je vse tako skopo odmerjeno. Kakšna pravica je to? Kje smo tu vsi enaki? Če delamo vsi, in mi tu spodaj bolj kot 'oni zgoraj, tedaj tudi nam pravico!
»Strašna si!» ji je včasih dejal Suhadolc. «Pri tebi se vsa politika začne in konča v kuhinji, pri štedilniku.*
«Kje pa naj se začne politika, če ne v kuhiniji?* je planila nadenj. «Ali naj govore kuham? Bi rada videla, kako boš od njih sit! Ali naj otroke oblečem v nje? Boš gledal same gole ritke!*
«Kadar človek takole tebe posluša, se mu zdi, kakor bi se zbrali najhujši terenski nergači, če bi ta na sestankih diskutirala, drugim ne bi nič ostalo za zabavljenjei* ji je rekel.
«Tako?» se je razjezila. «To je zabavljanje? Tebi je resnica zabavljanje. Tisti govori, ki je v njih vse tako lepo, tisto pa je tvoja politika. Resnica, moj dragi, se iz kuhinje najlepše vidi! Na tisto, ki jo vi gledate iz pisarn, jaz nič ne dam.»
*V kakšni pisarni sem pa jaz?» je odvrnil. «Le da nc morem in ne morem vse tako obsojati kot ti. Ljudje so se borili za lepše življenje... vsi smo se nazadnje borili. Kako naj naenkrat vse pride?*
»Saj še ni nič prišlo!* je vzkliknila.
Jože je zamahnil z roko. «Po tej poti se s tabo nikamor ne pride.*
Toda grenka resnica je bila ta, da je Mica v nekem
pogledu imela prav. Suhadolc se je še tolažil, da vse naenkrat ne more priti. Mica pa je živela med kuhinjo, trgom in svojo družino in tu so se sanje vsak dan sproti razbijale. Ne, Mica jih sploh ni imela! Sanje! Tudi Mica je bila nekoč sanjala... davno nekoč, ko je bila še dekle. Od tistih sanj se ji doslej ni izpolnila nobena. Sanje so usahnile, kakor če potok nenadoma presahne za vedno: počasi za njim še sled zarase.
Kadar je Mica poklicala moža na pomoč k svojim računom, tedaj se je tudi zanj začela tista brezupna stvarnost, kjer sta lahko brez vseh težav dognala, da denarja kratko malo ni.
Tako je šlo počasi navzdol. Jože si je nekega dne moral sposoditi od znanca nekaj stotakov. Prvega jih je sicer vrnil, zato pa je bilo treba na koncu meseca spet vzeti.
Tako se je vleklo do letos, do tistega izleta na morje, ki je njega do kraja pokopal. Včasih se mu je zdelo, da je v vsem bilo nekaj čudovite lohkomiselnosti. Vendar de janja samega nikakor ni mogel obsojati. Ne le, da je biio vse tako mikavno, zapeljivo, nazadnje zares lepo, sproščajoče, naravnost že ganljivo, temveč že misel sama, da je daroval nekaj tako prelepih dni njej, materi svojih otrok, svoji ženi, ki je prenašala toliko bridkosti na svetu, toliko garala in se izgarala, že ta misel sama je bila vredna mnogo več, kakor ga je v resnici stala. «Matere, gospodinje*, je bil dejal tedaj Suhadolc, «bi morale vsako leto kam z doma, na morje, v gore, bile bi drugačne.* Nato je še dodal, ko je otrokom razlagal to stvar: »Naša mati je bila čisto drugačna na morju, kakor je pri štedilniku.* Pri tem se je nasmehnil, kakor da je zaljubljen. A kako
klavrno se je končal ta njegov prvi izlet z njegovo ženo na morje! Kako v mučen položaj je zabredel! Kako naj se izkoplje iz vsega tega?
»Vzel sem denar,* si je tiste dni kar naprej ponavljal, ko ni mogel vrniti, «kako naj to pojasnim in opravičim? Ali se to sploh da opravičiti?^ •
Šele zdaj si je oddahnil in jutri si bo oddahnil do kraja, ko bo «vse» poravnano.
Ta »vse* se je postavil predenj kakor zanka. Zakaj za njim se je skrivalo nekaj, v kar se je bil zapletel in prek česar ni mogel. »Nihče ničesar ne bo vedel. Suhadolc. bo ostal pošten pred kolektivom. Morebiti ga bodo na sindikalnem sestanku pohvalili in mogoče kdaj spet nagradili. Toda ha duši bo nekaj obležalo. Za svet bom še vedno pošten, medtem pa v sebi nosim nekaj gnilega. Da, gnilega, ker kako bi sicer mogel vzeti, kar ni moje? Že to samo dejstvo, da sem sploh vzel, kaže, da z menoj ni vse v rodu. ..» Vendar tega zdaj ni do kraja glodal. Kljub bolečini ga. je navdajala radost, da bo vsaj tisto rešil, kar je za vsakdanje življenje potrebno: da bo namreč še dajje ostal v službi in tako preživljal svojo družino. »Vedno ji bom cvaležen,* si je govoril v mislih na Majdo, ki mu je pomagala, da se je rešil iz tega blata. »Kar tako sem bil vzel od nje, kakor da mora dati! Ona pa bogve kako težko živi, ko si je še morala sposoditi ta denar. Saj ga pri uradnikih ni nikjer na pretek.*
Zadnje, kar je še dognal, je bilo: «še vedno me ima rada... tega ji ne bom pozabil, ne, nikdar ne bom pozabil!*
S toplim čustvom ob mislih nanjo je zadremal.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29000 lir Letno naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN»
V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40 00. letno 400.00 din. zo organizaciie in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 ain
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	13. decembra 1978
Za SFRJ	2iro račun 50,101-603-45361 *ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ona
Gradišče 10/.I. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm|
18 800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalia 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Moll oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dere' v Italiji pri SPI.
Ird.ialjzTT	£2£5M
Odoovornl urednik Gorazd Vesel	in tiska Trst založnikov fieg1*^
PO RAKETNEM NAPADU GVERILCEV
PO POROČANJU KARABINJERJEV
DRUŽINA JE BILA PREPRIČANA, DA JE BIL UGRABLJEN
NLP nad Mesinsko ožino
Kaže, da so bile radijske zveze dalj časa prekinjene zaradi prisotnosti NLP
MESINA - V noči od 11. na 12. december proti zori je izvidnica karabinjerjev .videla neznani leteči predmet nad Mesinsko ožino. NLP — kot so karabinjerji podrobno o-pisali — je bil okrogel in je letel v smeri sever - jug, ko se je ustavil približno 1500 metrov nad morsko gladino. Bil je zlato-rumene barve in velik približno kot luna. Oddajal je silno svetlobo, ki pa se je spreminjala. Ni bilo slišati niti najmanjšega šuma in predmet ni pustil za seboj nobene sledi. Opazovalci so vse dobro videli, saj je bilo nebo jasno in vidljivost popolna. Naenkrat so karabinjerji zagledali, kako so se tri majhne krogle ločile od neznanega letečega predmeta, se usmerile proti Catanii in se nato spet približale. Med opazovanjem so se hoteli
karabinjerji povezati s centralno radijsko postajo, toda to jim ni uspelo. Celih deset minut je bila radijska zveza prekinjena in je bila ponovno vzpostavljena le, ko se je NLP oddaljil. Ta pojav sta opazovali še dve drugi izvidnici karabinjerjev. Sledili so mu pa tudi nekateri časnikarji iz redakcije mesinskega dnevnika «Gazzetta del sud».
Podoben pojav so opazili tudi v Cosenzi. številne osebe so izjavile, da so videle, kako je nad mestom letel NLP in pustil za seboj rdečkasto svetlobno sled. Hitrost neznanega predmeta je bila izredna. Tudi tu je pojav opazila izvidnica karabinjerjev. NLP se je nato pomaknil proti jugu, proti Roglianu, kjer se je ljudi polastil preplah, da so pričeli bežati.
Zaradi goste megle padovski podjetnik zavozil s cestišča in utonil v jarku
PADOVA — Včeraj zjutraj je gospa Rossi, žena 61-letnega Cesareja Rossija, obvestila policijo, da se njen mož čez noč ni vrnil domov. Policija je takoj pričela z iskanjem.
Ctsare Rossi, direktor kompleksa Padovanelle (obsega restavracijo, hotel in dirkališče), bi se moral predsinočnjim sestati z nekim časnikarjem, nekim Pozzijem. Dolgo je čakal, toda ker časnikarja ni bilo od nikoder, se je odpeljal domov. Bila je deseta ura zvečer. Domov pa se sploh ni vrnil.
Pred kratkim so Rossija imenovali za predsednika italijanske družbe «Corse cavalli». Ker so prejšnjega predsednika Vittorio Di Capua pred časom ugrabili v Milanu in ga sploh niso več vrnili domačinom, se je
tudi družina Rossi pričela bati, da gre za ugrabitev. Na kvesturi v Padovi pa so menili, da bi to zgle-dalo nekam čudno, ker Rossi ni bil izredno bogat in tudi ker ponavadi ugrabitelji menjujejo avtomobile, da bi za seboj zabrisali sledove, Rossi pa je izgini! z lastnim avtomobilom vred. Sicer policijo zelo zanima realno finančno stanje družine Rossi, ker se je baje izginuli vpletel v dvomljive finančne špekulacije. Vprašanje, zakaj se časnikar Pozzi ni zglasil na sestanku (če ta Pozzi sploh obstaja), ali zakaj ni vsaj obvestil Rossija, da ga ne bo ter neprimerna, pozna ura sestanka, je ostalo nerešeno.
Ko se je policija že skoro prepričala, da je domneva o ugrabitvi
najbolj verjetna, so včeraj popoldne potegnili iz kanala Piovego avto z Rossijevim truplom. Vse kaže, da je zaradi megle na poti domov vozil s ceste v kanal, kjer je utonil.
(mb)
/ ______________
LONDON — V Severni Irski, v Belfastu, so v požaru nekega stanovanja umrli štirje otroci, petega so pripeljali v bolnišnico, a njegovo zdravstveno stanje je kritično:
BUENOS AIRES — Predvčerajšnjim je v Buenos Airesu umrl Ran* Lastiri, bivši predsednik poslanske zbornice med zadnjo peronističnO vlado in začasni predsednik po odpovedi Hectorja Campore.
Ogromen požar skoraj docela uničil največje skladišče goriva v Rodeziji
V šestletni gverili je to najhujši udarec za rasistični režim
RAZSODBA PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
Florentinski sodniki potrdili kazni Occorsiovim morilcem
FIRENCE — Po šesturnem posvetu je prizivno porotno sodišče v Firencah potrdilo prvostopenjsko razsodbo morilcem rimskega sodnika Vittoria Occorsia in njihovim pajdašem. Pierluigi Concutelli, vojaški vodja fašistične prevratniške organizacije cordine nuovo* K' bil tako obsojen na dosmrtno ječo, njegov pajdaš Gianfran-co Ferro pa bo moral odsedeti 24 let v ječi. Ostalim obtožencem, ki so po oceni prvostopenjskih sodnikov imeli v umoru obrobno vlogo, je sodni zbor potrdil kazni, ki gredo od 9 mesecev do poldrugega leta zapora.
Z včerajšnjo obsodbo so florentinski prizivni sodniki povsem potrdili razsodbo prvostopenjskih in so zavrnili tako zahteve obrambe, ki je terjala oprostitev, kot tudi javnega tožilca, ki je predlagal občutno strožje kazili za vse manjše obtožence, ker da so zagrešili znatno hujši zločin od tistega, ki so jim ga pripisali.
Prizivni r očes je potekal v dokaj različnem vzdu a od prvostopenjskega. Glavna obtoženca, ki sta mi’ prvim procesom nastopila izzivalno In za-nčevalno <’j italijanske pravice, sta med drugostopenjskim procesom *•-*•'* povsem drugačno taktiko in sta skušala z umirjenim nastopom doseči vsaj delno pomilostitev.
Z včerajšnjo razsodbo se je dokončno zaključil proces proti materialnim morilcem rimskega sodnika, medtem ko se še nadaljuje sodni postopek proti tistim, ki so zločin naročili. Gre za glavni štab prevratniške organizacije, za člane katerega Clemente Graziani, Elio Massa-grande, Eliod' o .'omar, Salva-tore Francia, Marco Pozzan in Gaetano Orlando) je preiskovalni sodnik podiisal zaporne naloge. Z izjemo Pozzana, ki je eden od glavnih obtožencev na catunzarskem nrocfii zaradi pokola v Kmečki banki, pa so vsi na varnem v tujini.
SALISBURY — Petnajst ur po izbruhu silovitega požara, ki je uničil enajst rezervoarjev naj večjega rodezijskega skladišča goriva, so bili gasilci še vedno na delu in so skušali ukrotiti več kot dvesto metrov visoke plamene. Obenem pa so z vodo hladili druge rezervoarje, ki jim je ogenj prizanesel. Kot je izjavil njihov vodja, pa bodo popolnoma udušili požar komaj v petek ali celo v soboto zjutraj.
Po prvih ocenah naj bi požar na pravil več kot za dve milijardi lir škode. Vendar pri tem denar niti ni tako pomemben. Veliko bolj pomembno je gorivo samo na sebi, ki je za Rodezijo izredno dragoceno. Dobiva ga le prek južnoafriških podružnic zahodnih družb, ki oskrbujejo to rasistično državo kljub gospodarskim sankcijam Združenih na-jodov. Zahodne družbe se pri tem Izgovarjajo, da nimajo nobenega nadzorstva nad temi podružnicami.
Včeraj so rodezijske oblasti izjavile, da so požar podtaknili nacionalistični gverilci in da te trditve lahko podkrepijo z vrsto dokazov. V nekem vojaškem komunikeju pa ne omenjajo, kakšni naj bi bili ti dokazi. V dobro obveščenih policijskih krogih domnevajo, da so se gverilci poslužili raket ali samovid-ljivih izstrelkov. To naj bi se skladalo s pričevanji nekaterih očividcev, ki so povedali, da so opazili vrsto bliskov, usmerjenih proti rezervoarjem. Nato naj bi slišali zamolkle udarce, ki jim je sledilo grozno žvižganje rezervoarjev. Zatrjujejo, da pri tem ni prišlo do pravih eksplozij.
Odgovornost za požar si je včeraj prevzela Zveza afriškega ljudstva Zimbabveja (ZAPU) in pri tem najavila nove napade proti vojaškim in industrijskim objektom v državi. Konkretno pa naj bi atentat izvedli njeni oboroženi oddelki, ki so združeni v Ljudsko revolucionarno vojsko Zimbabveja (ZIPRA). V sporočilu, ki so ga objavili v Lu-saki, poudarjajo, da so poleg razstrelitve skladišča pobili tudi veliko ljudi, med katerimi je bilo zlasti vojaško osebje, ki je stražilo tisto področje. Od začetka gverilske vojne pred šestimi leti je to najhujši udarec gospodarskim interesom rasističnega režima.
Do atentata je prišlo ravno v času, ko si tako ZDA kot Velika Britanija prizadevata, da bi sklicali mirovno konferenco med koalicijsko prehodno vlado Jana Smitha in «Domoljubno fronto* Joshua N’Ko-ma in Roberta Mugabeja. Vendar kaže, da Velika Britanija namerava sedaj spremeniti svoje stališče. Vsaj tako bi se dalo sklepati iz izjav
premiera Jana Smitha. V neki televizijski izjavi je namreč povedal, da bo posebni odposlanec Velike Britanije predlagal tako londonski kot washingtonski vladi, naj se odrečeta konferenci vseh zainteresiranih strani, (db)
Mareo Caruso ostane v zaporu
RIM — Marco Caruso bo zaenkrat še ostal v zaporu. Sodišče za mladoletnike se po dolgem posveto-
vanju še ni izreklo o prošnji za izpustitev na začasno svobodo, ki jo je skupaj s prizivom proti obsodbi predložil Carusov branilec, odvetnik Nino Marazzita, in je izročilo vse akte o postopku ustavnemu sodišču.
CUNEO — Danes bo sodnik zaslišal bivšega direktorja «superzapora» v Cuneu, 32-letnega Antonia Raineri-ja ter pazniškega podčastnika, 29-letnega Antonija Magliaccija. Oba sta obtožena poneverbe javnega denarja in izsiljevanja. Obenem naj bi iz blagajne zapora odnesla pred časom znatno vsoto denarja.
Coca-Cola
Milijoni mladih po celem svetu živijo, se zabavajo, ukvarjajo s športom in pijejo Coca-Colo.
Ker je Coca-Cola od nekdaj pijača mladih in manj mladih, ki se ukvarjajo s športom.
Zalo je bila Coca-Cola uradna pijača na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Argentini.
Tudi zato bo leta 1979 organizirano tekmovanje «Coca-CoIa CUP» (svetovno nogometno prvenstvo under 19) v sodelovanju s FIFA (Federation Internationale de Football Association).
Ni dvoma. Coca-Cola je vedno, kjer je šport.
šport, je
COCA-COLA JE ZAŠČITNI ZNAK «THE COCA-COLA COMPANY*