SOLIDARNOST IN PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO V DRAVSKI BANOVINI IN V LJUBUANSKI POKRAJINI (od leta 1948 do 1945) Anton Kikelj Pričujoči prispevek je odlomek iz daljšega teksta, ki sem ga napisal na to temo: narejen je bil na osnovi podatkov iz raziskave Socialno skrbstvo na | Slovenskem v obdobju-od leta 1940 do 1950. V zbiranju gradiva za to razi- s skavo je poleg avtorjev (mag. Milene Tansakovič-Lamut, Franca Stopajnika in Antona Kiklja), sodelovalo tudi okrog 50 študentov VSSD. Zaradi večkratnega krajšanja teksta sem bil prisiljen tiste dele, ki so bili že raziskovani in objavljeni, črtati, ostale pa skrajšati. Pri pisanju sem se dosledno izogibal obravnave vseh institucionalnih oblik socialnega varstva in sem zajel le tista dogajanja na področju socialnega dela, ki so slonela na neinstitucionalni solidarnosti. Seveda pa to ni bilo vedno mogoče, saj je država s svojimi organi vedno usmerjala solidarnostne procese; bolj ko je bila avtoritarna, bolj jih je usmerjala k uresničevanju svojih političnih in vo- jaških ciljev, v kritičnih obdobjih pa jih je v celoti institucionalizirala in vnesla vanje močne elemente prisile. V prvem delu obravnavam (zelo skrčeno) Dravsko banovino (torej brez Slo- venskega Primorja, ki je bilo pod Italijo), v drugem pa Ljubljansko pokraji- no, torej tisti del slovenskega prostora, ki ga je italijanski okupator pri- ključil h kraljevini Italiji. 1. Dravska Banovina 1.1. Oblike razredne in stanovske solidarnosti (samopomoči) Bratovske skladnice V Jugoslaviji je bilo 5 samostojnih bratovskih skladnic, med njimi Bratovske - A18 - skladnica v Ljubljani, ki je zajemala Dravsko banovino. Bratovske skladnice so bile organizirane v veCjih tovarnah, rudnikih, ž .lezarnah in v drugih več- jih podjetjih na prostovoljni osnovi. Sredstva so se zbirala s prispevki (3-5% kategorijskega zaslužka), namenjena pa so bila delavcem in delavskim upo- kojencem, ki 80 bili v stiski. Zveze zdri^enj delavcev so se ustanavljale v letih 1940 in 1941 in zbirale pri- spevke, s katerimi so pošiljale v Delavski dom v Ljubljani brezposelne delav- ce, ki so tavali po deželi. Podporno dričtvo železniških delavcev se je ukvarjalo z graditvijo poceni sta- novanj za svoje člane. le Trgovska in dobrotniSka bolniška blagajna je bila edina tovrstna ustanova v ,[ državi. Nudila je zavarovanje za primer bolezni za trgovce, obrtnike in indu-. strijce, ki niso imeli obveznega zavarovanja. V Mariboru je bila organizirana Trgovska samopomoč. ,j Podporno dričtvo državnih in banovinskih uslifbencev Dravske banovine je ime- lo posmrtni sklad, iz katerega je dajalo članom umrlih svojcev posmrtnine, in bolniški sklad, ki je zagotavljal brezplačne bolniške ordinacije in brez- plačno dobavo zdravil. Dajalo je tudi podpore siromašnim porodnicam. Leta ^q 1940 se je društvo preimenovalo v Tovarištvo-po4)orno društvo finančnih uslLŽbencev v Ljubljani. Triglavska samopomoč (Maribor) je pomagala prizadetim, ki so ostali brez rejnika. Poleg omenjenih je bilo v Dravski banovini še več društev, ki so delovala na principu samopomoči. 1.2. Humanitarne organizacije in društva Rdeči križ Po začetku 2. svetovne vojne (1939) je RK začel izpopolnjevati zaloge - 419 - zdravstvenega in sanitetnega materiala, prirejal je bolničarske tečaje in na- ! biralne akcije. Pomagal je revnim, brezposelnim in družinam, katerih hranil- ^ ci so bili vpoklicani na vojaške vaje. Pomagal je pri dostavljanju pošiljk voj- nim ujetnikom in internirancem vojskujočih se držav ter pri iskanju pogreša- ^ nih svojcev. Opravil je več nabiralnih akcij za primer vojne in organiziral na- slednje zasilne bolnišnice v Ljubljani: ' i - v Alojzijevišču s 60 posteljami i - v Slajmarjevem domu s 30 posteljami . - v Gluhonemnici s 50 posteljami - v inštitutu za zdravlj. novotvorb s 45 posteljami J - v garnizijski bolnišnici, ki je bila cela rezervirana za delo RK. ^ 1 Jugoslovanska Unija za z^čito dece je bila ustanovljena leta 1937. Zbirala je podatke o razmerah, v katerih so živeli otroci in njihovi starši, zlasti matere; o njihovi prehrani, vzgoji in drugem. Vodila je evidenco o zapušče- i nih otrocih in nudila svojim varovancem zaščito. Organizirala je predavanja, ■ sestanke, roditeljske posvete, v programu pa je imela tudi ustanovitev zdra- \ vilišč, okrevališč in letovišč za otroke. Bližajoča se vojna nevarnost je njeno dejavnost preusmerila na področje var-' stva otrok v vojni. Njene naloge so bile opredeljene v Uredbi o zaščiti pred j zračnimi napadi in v Pravilniku o postopku za zaščito otrok v primeru voj- i ne pred napadi iz zraka. Popisovala je otroke in pomožno osebje ter skrbe- i la za preskrbo otrok in ureditev naselij ob evakuaciji. Med šolskimi počit- nicami, leta 1940, so izvedli poskusne evakuacije otrok. I Državna krajevna zaščita dece in mladine je bila najstarejša humanitarna organizacija za zaščito otrok (ustanovljena 1909). Namen organizacije je bil, odpraviti vse škodljive vzroke za bedo otrok in ustvariti ugodne razme- re za vzgojo telesno in duševno zdravega otroka. 2ensko drtčtvo Maribor je zbiralo obleko, oputev in perilo za revne Mari- \ borske otroke. ^ Društvo Jadranska straža je pošiljalo revne otroke na letovanja in izvajalo 1 - 420 - nekatere druge akcije v prid otrokom. Društvo Naša skrb za pohabljeno deco je bilo ustanovljeno, da bi pridobilo čim več sredstev za zdravljenje in okrepitev revnih in pohabljenih otrok ter plačevalo zanje zdravniške stroške. Dričtvo za podporo revnih dijakov in učencev v Mariboru je iz lastnih virov in dotacij socialnega skrbstva podpiralo revne učence in dijake. Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani je izdalo knjigo Pomoč najbednejšim; postala je osnova za vzgojo gluhoneme mladine. Dričtvo Dom gliiiih je skrbelo za odrasle gluhoneme. Društvo prijateljev Golnika je podpiralo siromašne jetične bolnike. Društvo Dom slepih je skrbelo za odrasle slepe občane, zlasti za tiste, ki so zapustili xOČevsko Banovinsko šolo za slepe otroke. Ustanovilo je Dom slepih v Stari Loki. Društvo Kneginje Zore je podpiralo nadarjene srednješolce s podeželja. n ' Šolska društva so imela socialne odseke, ki so pomagali otrokom revnih ^ članov društev. »i, ■ In 1.3. Cerkvena dobrodelnost Karitativna zveza za ljubljansko škofijo "Karitativna zveza za ljubljansko škofijo je zveza karitativnih organizacij v ljubljanski škofiji. S svojim delovanjem je pričela v letu 1931, in ima pravi- la, ki jih je potrdila tako cerkvena kot svetovna oblast. Po teh pravilih ima namen združiti na katoliških načelih in nagibih osnovano človekoljubno delo društev, zavodov itd. pod vrhovnim vodstvom cerkvene oblasti, ne ds bi po- samezna društva izgubila po svojih pravilih določeno samostojnost, zbirati vse, ki so blage volje, v veliko občestvo krščanskega človekoljublja, posega- - 421 - ti vmes povsod, kjer je treba lajšati človeško bedo itd., zato ustanavlja ka- ritativna društva in jih podpira, zastopa katoliško dobrodelnost; vodi karita- tivno statistiko, vzdržuje karitativno pisarno." ' Dri^ba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine na Slovenskem je bila ustanovljena leta 1876 in je bila naj- starejša karitativna organizacija, ki je leta 1941 še delovala. Imela je 36 kon- ferenc, od tega jih je bilo 19 na območju poznejše Ljubljanske pokrajine. Skr- bela je predvsem za ubožne družine s številnimi otroki, za ubožno mladino in ubožne stare občane. Imela je svoje zavode za mladino (Jegličev dom, Mla- dinsko zavetišče na Viču, Zavetišče v Zeleni jami, Marijanišče, ki je bila osrednja tovrstna ustanova). Oričba sv. Elizabete je bila ustanovljena leta 1918 in je imela leta 1941 17 konferenc. Bila je organizirana povsem enako kot Vincencijeva družba, le da je bila ženska, Vincencijeva družba pa moška organizacija. "Družba ima namen, da v najtesnejši zvezi s cerkvijo izvršuje po možnosti telesna in du- hovna dela krščanskega usmiljenja, kakor so zlasti: pomoč ubogim, varstvo osirotele, versko in nravno ogrožene učeče se mladine, oskrba bolnikov, skrb za služkinje, dela za dobro čtivo itd., in da tako v udih neti ljubezen do bo- 2 ga in bližnjega." Družba je imela delovne članice, podporne članice, dobrotnike in duhovne voditelje. škofijsko društvo za varstvo sirot je skrbelo za osirotele, zapuščene ali dru- gače ogrožene mladostnike. V Šentvidu pri Ljubljani je imelo mladinski dom Zavetišče sv. Jožefa, v katerem je bilo leta 1941 85 sirot. Ljudska in dijaška kuhinja v Ljubljani je bila ustanovljena 1878. Leta 1940 je na dan sprejela od 1.200 do 1.400 gostov. Dričtvo za varstvo deklet je vzdrževalo v Ljubljani Kolodvorski misijon - zavetišče in posredovalnico za služkinje in žensko mladino, ki je prihaja- la na delo v Ljubljano. - 422 - DruStvo za varstvo vajencev je skrbelo za revne trgovske in obrtne vajence. Oskrbovalo jih je z obleko, hrano in delnimi prispevki za stanovanja. Društvo sv. Rafaela za izseljence je bilo ustanovljeno leta 1906, da bi šči- tilo izseljence. Zadruga Sltžkinjski dom je imela svoj dom v Križevniški ulici v Ljubljani. Služkinjam je posredovala službo in jim nudila prenočišča. Drižtvo za mladinske domove je ustanavljalo in podpiralo mladinska dnevna zavetišča ter organiziralo počitniške akcije. Imelo je počitniški dom na Za- breški planini pri Radovljici. Karitativna zveza je imela Karitativno pisarno, ki je opravljala pisarniške posle za karitativna društva, organizirala karitativne krožke, imela svojo knjižnico in izdajala svoje glasilo Nova zapoved. ' Druge oblike cerkvene dobrodelnosti Podporni odsek IIL reda je delal v korist odsluženim poslom in uslužbencem. Kruh sv. Antona je bila frančiškanska ustanova v korist revežev. Prispevki so se nabirali v puščici v cerkvi, namenjeni pa so bili raznim prosilcem, veči- noma revnim družinam. Solidarnost in samopomoč na osnovi ideoloških in političnih opredelje- nosti Čeprav ima vsaka solidarnost, tudi politična in ideološka, izhodišča in kri- terije, tu obravnavam le tiste vrste solidarnosti, ki so bile namenjene članom in podpirancem političnih strank. Ce je bila stranka v ilegali, je morala bi- ti takšna tudi vsaka oblika solidarnosti med člani. Rdeča pomoč je znana iz zgodovine KPJ kot sestavina internacionalne de- lavske pomoči. Pomagala je žrtvam fašistične diktature, predvsem članom - 423 - KPJ v zaporih. Njeno delovanje je bilo tajno. Ljudska pomoč se je leta 1936 razvila iz Rdeče pomoči in kot pollegalna organizacija razširila svoje delo na vse demokratične sile. Samopomoč v okviru političnih strank in gibanj-takšno dejavnost so razvili Sokoli in verjetno tudi druge politične stranke in gibanja. 1.4. Solidarnostne in dobrodelne akcije Zimska pomoč se je v Dravski banovini prvič izvajala leta 1939. Iz dohodkov te akcije je mestna občina Ljubljana vzdrževala mestno kuhinjo v stari Cuk- rarni, kjer so zlasti pozimi dobili brezplačno prenočišče in hrano številni si- romaki, in prehodni mladinski dom, v katerega so oddajali najrevnejše otro- ke, tavajoče po mestu. Iz teh sredstev so se izvajala v Ljubljani in Maribo- ru dokaj obsežna javna dela, s čimer se je vsaj deloma ublažila nezaposle- nost. Leta 1940/41 se je Zimska pomoč izvajala v državnem merilu. V Drav- ski banovini je bil ustanovljen Banovinski odbor Zimske pomoči, v občinah pa občinski odbori. V akciji naj bi sodelovale vse dobrodelne organizacije ter humanitarne organizacije in društva. Pridružile so se ji tudi državne in- stitucije, vendar je z zbranimi sredstvi razpolagala zimska pomoč in ne dobrodelne organizacije. Druge akcije so organizirale posamezne dobrodelne organizacije in društva, po svojem obsegu in ciljih pa so bile omejene. 2. Ljubljanska pokrajina Pri obravnavanju Ljubljanske pokrajine sem vzel kot izhodišče Kidričevo tezo o državi v državi. Dejansko sta ves čas vojne obstajali in vzporedno delovali okupacijska oblast in ljudska oblast pod vodstvom KP in v okviru GF. 2.1. Socialna dobrodelnost v režiji ali pod toleranco okupacijskih oblasti - 424 - Nekatere upravne spremembe po priključitvi Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji Dne 3. maja 1941 je bila Ljubljanska pokrajina priključena h kraljevini ItalijL Zajemala je okraje: Ljubljana, Logatec, Novo mesto, Kočevje, Cr^cmelj in mestno občino Ljubljana Z aktom o priključitvi je bila razglašena tudi avto- nomija pokrajine. 18. aprila je bila uvedena civilna oblast. Za slovensko prebi- valstvo je bila vojaška služba neobvezna. Ustanovljena je bila konzulta kot posvetovalni organ, vendar je kmalu razpadla. Ljubljana je postala upravno središče Ljubljanske pokrajine. V njej je bil se- dež visokega komisariata, fašističnega federala in XL armadnega zbora. Go- stota okupacije je bila najvišja v Evropi, saj je prišel en okupacijski vojak v pokrajini na 4 prebivalce, v Ljubljani pa na 3. Načelniki okrajev so bili Ita- lijani, župane pa je imenoval visoki komisar (pretežno iz vrst bivših županov). Za uradno moneto je bila uvedena lira. Službeni list Dravske banovine pa je postal uradni Ust visokega komisarja. na sru^dns-iviM« Pokrajinski podporni zavod Decembra 1941 je visoki komisar ustanovil Pokrajinski podporni zavod pri vi- sokem komisariatu, "... smatrajoč za potrebno, da se obče podporno delo v območju Pokrajine poenoti... ... Namen zavoda je podpirati po krajevnih odborih, ki se ustanovijo v ob- činah Pokrajine, posameznike in družine, ki so v posebno težavnih razmerah... Sredstva dobi od dohodkov, imovine, ministrstva, sredstev, ki jih nakaže vi- soki komisar, občinskega proračuna, nakazil ustanov in zasebnikov." ^ S tem aktom so bile vse oblike samopomoči in druge oblike neinstitucionalne solidarnosti iz Dravske banovine postavljen« zunaj zakona. Prepovedano je bi- lo nabiranje kakršnihkoli sredstev mimo Podpornega zavoda, to so lahko po- čela le nekatera društva iz Karitativne zveze. V Pokrajino je bil uveden Italijanski sistem socialnega zavarovanja, pri čemer je Pokrajinski podporni zavod pokrival tiste, ki niso imeli lastnih dohodkov ali pa so bili le ti ne- zadostni, in je bil edina socialna institucija, ki je še zadržala elemente ka- - 425 - ritativne dejavnosti. Zimska pomoč Med italijansko okupacijo je bila prepovedana tudi akcija Zimske pomoči, ki je bila obnovljena po nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine, pozimi leta 1943/44. Vzrok za centralizacijo dobrodelnosti pod italijanskim okupatorjem je treba iskati tudi v demagoškem stališču, ki je izhajalo iz socialne zgrad- be fašizma, "da se z nudenjem pomoči ne sme poniževati tistega, ki pomoč sprejema, in se mora deliti v prostorih, ki so primerni z moralnega in zdrav- 4 stvenega stališča". Obnovljena Zimska pomoč je bila organizirana po nemškem zgledu kot so- cialna institucija z močnimi elementi prisile in je izključevala komuniste in njihove simpatizerje. Delovala je v okviru Pokrajinskega podpornega zavoda. Osebje Zimske pomoči je bilo podvrženo vojaški disciplini in je moralo iz- kazovati brezpogojno poslušnost. Prostovoljci so bili izključeni: "Volonterji so samo za nadlego in nepotrebno nerganje." V načrtu Zimske pomoči je bila Rupniku (ki naj bi odprl akcijo) sugerira- na tudi vsebina poziva, ki po svoje ilustrira uporabo prisile: "... Zato bi se v pozivu mogel poudariti tudi primeren uradni pritisk, primerna evidenca in primerna grožnja, da se bo stiskovitost primerno ocenila. Oblast ima to- liko raznih sredstev na razpolago - od najmilejših do najstrožjih -, da lah- ko uveljavi svojo voljo."^ Pred akcijo so zasnovali široko propagandno kampanjo na radiu, v časopisih ter z letaki in lepaki. Zbrana sredstva Zimske pomoči naj bi se razdelila med ljubljanski Podporni zavod (70 %) in druge podpirance: Rdeči križ, Karitafvno zvezo (Vincenci- jeva družba, Elizaoetina družba in Kolodvorski misijon), domobrance. Dru- štvo slepcev in Društvo za slepce. Rupnik naj bi povabil na posvet vse de lodajalske zveze (korporacije); določil namreč naj bi se jim prispevek, bo- gatim posameznikom, ki niso bili člani korporacij, pa bi z osebnim pismom - 426 - označil, kolikšna vsota se od njih pričakuje. Organizirale naj bi se tudi "nabiralne akcije na cesti", ki pa bi "....imele kvečjemu moralni pomen..., kajti vsota, ki bi se zbrala od ubožnih ljudi na cesti, za potrebe zelo malo pomeni."^ Nabiralci naj bi bili člani dobrodelnih organizacij, da bi "stvar izgledala strankarsko nevtralna."^ Razdeljevanje podpor je bilo centralizirano. Zato je pokrajinska uprava izda- la Podporne knjižice, ki jih je v Ljubljani izdajal Podporni odbor za mesto Ljubljana. To knjižico so brezpogojno zahtevali pri kakršnikoli podpori, ki so jih dajale posamezne ustanove aH društva. Podpore so dobili le tisti, ki so jih bili "vredni in potrebni", to pa se je ugotavljalo s poizvedbami pri raz- nih organih. Skupaj je bilo opravljenih 3.226 poizvedb (pri škofiji 884, pri župnijskih uradih Vincencijevih in Elizabetinih konferenc 888, pri policiji 636, zaupnih 22 in LOP 996). Gotovo je, da so te poizvedbe poleg social- nih vsebovale tudi politične kriterije. Podporni zavod je uvedel kartoteko prosilcev, ki je bila na voljo vsem, ki so rabili podatke o posameznikih. V knjižici vsakega prosilca je sam Zavod najprej na prvem mestu vpisal svoj delež in s tem dal vedeti, kolikšne pod- pore naj bo prosilec deležen. Blagajna Zimske pomoči je do 3L marca 1944, ko je bila Zimska pomoč ukinjena, izplačala L425 podpor, dobila pa je 9.845 vlog. V nasprotju s prvotno zamislijo je Zimska pomoč (ki naj bi po načrtih zbrala 8 milijonov lir) podpirala še naslednje institucije: Ljubljanski mestni sociaini urad - ta ni imel dovolj sredstev za podplrance, za katere je moral po zakonu skrbeti (socialno šibke in nesposobne za pri- dobitno delo, vse osebe do 18. leta starosti, ki niso imele sredstev za preživljanje in so bile pristojne v Ljubljansko pokrajino); Odbor za povrat- nike in begunce na Ledini v Ljubljani - ta je podpiral "begunce s podeže- lja", ki so "zbežali pred komunističnim terorjem", in škofijsko dobrodelno pisarno. - 427 - Socialna pomoč Zimska pomoč je prenehala poslovati 31. marca 1944, vse njene posle pa je prevzela Socialna pomoč. "Socialna pomoč se kot javna skrbstvena ustanova vključi v organizacijo skrbstvenih zavodov, stoječih pod vodstvom in nadzor- g stvom Pokrajinskega podpornega zavoda." Socialna pomoč je bila centralna socialna institucija, ki je izvajala prosto- voljno in prisilno zbiranje sredstev in je bila za to delo edina pristojna (podčrtal A.K.). Socialna pomoč je sama razdeljevala zbrana sredstva posa- meznim dobrodelnim 'in drugim organizacijam, ki so "...ohranile še svoje posebne naloge pri razdeljevanju podpor določenim krogom podpirancev ali 9 imele še posebne druge naloge." "Socialna pomoč skrbi še nadalje za be- gunce in povratnike, katere je tudi doslej že podpirala, čeprav je zanje skrbela tudi Škofijska dobrodelna pisarna. Prav tako prevzema Socialna pomoč skrb za one reveže, katere so podpira- le Vincencijeve in Elizabetine konference, pri čemer pa dodeli navedenim organizacijam še posebne dotacije za izvrševanje posebnih nalog teh organi- zacij... ...Socialna pomoč pa pridobi po drugi strani izključno pravico do nabiranja sredstev za dobrodelne namere in ta uporabi....deloma zase, deloma pa jih nakaže posebnim dobrodelnim organizacijam... vendar pa so te organizacije dolžne dajati Socialni pomoči obračun glede posebej prejetih dohodkov kot tudi izdatkov. Razen tega bodo te organizacije, kolikor bodo same delile podpore, brezpogojno tudi dolžne pošiljati podatke centralni kartoteki, ki se bo obenem s Pokrajinskim podpornim odborom priključila Socialni pomo- či in na podlagi katere bo razvidna točna evidenca glede vseh od kogarkoli izdanih podpor. Na seji Pokrajinskega pomožnega odbora za socialno pomoč, novembra 1944, je nemški svetovalec nakazal "najbolj sodobne smeri socialnega skrbstva" - vse socialne pomožne ukrepe, ki se izvajajo dodatno, čez okvire zakonitega - 428 - ubožnega skrbstva je treba zbrati in voditi enotno. Velja naj načelo - vse primere bede in stiske ublažiti ter prizadetim nuditi možnost, da se iz stiske rešijo in postavijo na noge - sodelovati mora vse prebivalstvo brez razlike. Nabiralne akcije Socialne pomoči Socialna pomoč je začela poslovati 1. aprila 1944 in delovala do konca voj- ne. Njeno delovanje je bilo omejeno na Ljubljano in v manjši meri na Novo mesto. Poskus ustanovitve Socialne pomoči v Slovenskem Primorju, ki so ga izvedli belogardistični veljaki, je propadel zaradi tega, ker prebivalstvo ni hotelo sodelovati. Nabirke Socialne pomoči so bile stalne in posebne. Stalne so se izvajale nepretrgano, dnevno časopisje pa je dnevno objavljalo pozive k darovanju. Posebne so bile akcije za pomoč beguncem iz pokrajine (ki so zbežali pred "komunističnim terorjem"): akcija za pomoč oškodovancem zaradi letalskega napada na Ljubljano; akcija za pomoč Idriji po 6. letalskem napadu, na po- deželju, pa je bila akcija Kmet pomaga kmetu, namenjena kmečkim begun- cem v Ljubljani in nekaterih drugih mestih. Pogoste so bile "Pobirke" po ljubljanskih cerkvah in pri domobranskih enotah. Škofijska dobrodelna pisarna Ustanovljena je bila 30. julija 1942, s sedežem ne Miklošičevi 7 v Ljubljani. O ustanovitvi je v škofijskem listu izšlo naslednje obvestilo: "Na podlagi sklepa seje socialno-karitativnega sveta z dne 30. julija 1942 se je ustano- vilo v okviru škofijskega ordinarita v Ljubljani 'Škofijsko karitativno taj- ništvo J" ki organizira in vodi Škofijsko dobrodelno pisarno."'^ Škofijska dobrodelna pisarna je ii. ela več odsekov. Begunski odsek je dajal "beguncem iz pokrajine" hrano, obutev, obleko, de- nar in drugo. Do januarja 1943 je dobilo pomoč okrog 3.000 ljudi. V šoli na Ledini je bilo begunsko taborišče, v katerem je bilo do 14.1.1944 788 ljudi. - 429 - Sposobne za vojaško službo so pošiljali k domobrancem. Za begunce so or- ganizirali protikomunlstična zborovanja, obvezna predavanja in teCaje. Oblačilni odsek je dajal obleko in denar. Odsek za internirance je imel delno kartoteko internirancev. Odhajajočim in vračajočim se internirancem so nudili okrepčila na kolodvoru v Ljubljani. Vračajoče se internirance iz podeželja so prepričevali, da se zaradi "divjanja komunistov" ne morejo vrniti na domove in so jih pošiljali k domobrancem. Splošna podporna akcija je bila namenjena družinam. Odsek za srednješolce, in akademike je podpiral učence in študente. Odsek za pogorelce je dajal pomoč prizadetim, "ki so jim komunisti požgali hiše." Pisarna je vodila evidenco osebnih žrtev s podatki ubitega, evidenco materi- alne škode po posameznih župnijah in seznam beguncev s štajerskega. Pisar- na je namestila 17 otrok, ki so se vrnili iz taborišč^ v otroška zavetišča. škofijska dobrodelna pisarna - podružnica Novo mesto Ustanovljena je bila 23. aprila 1943. Pri ustanavljanju te podružnice je bilo precej težav. V okviru župnega oziroma dekanijskega urada naj bi se ustano- vil "... dobrodelni odbor, ki bi pomagal beguncem, izseljencem in pogorelcem in sploh vsem, ki so postali žrtve vojnih razmer... Tako mislimo, da bi bilo prav, da se tudi pri vas pritegnejo k temu delu oni liberalni krogi, ki niso 12 simpatizerji z OF..." Podružnica je ustanovila Ljudsko kuhinjo, skrbela za nastanitev beguncev in izvajala nabiralne akcije. Kmečka pisarna Kmečka pisarna je imela sedež v Ljubljani. Cas ustanovitve n? natančno ugo- tovljen, vemo pa, da je 16. decembra 1943 Rupnik prevzel nad njo pokrovi- teljstvo. Njena naloga je bila "kulturni dvig in duševna zaposlitev beguncev." - 430 - Imela je 4 odseke: kmetijski, živinorejski, socialni in kulturni. Ustanovljen je bil poseben odsek za begunke, ki je organiziral protikomunistična preda- vanja in tečaje. Karitativna zveza - delovanje med vojno Podatki o delovanju društev Karitativne zveze segajo do konca leta 1943. Omenja se delovanje Vincencijeve družbe, Elizabetine družbe in Kolodvor- skega misijona. Obnovljena Zimska pomoč (1943/44), Socialna pomoč in ustanovitev Škofijske dobrodelne pisarne - vse to je neposredno vplivalo na usihanje samostojnosti in obsega dela Karitativne zveze in njenih društev. Karitativno socialno de- javnost je vse bolj neposredno prevzemala cerkev, o čemer priča tudi zapis z dušnopastirskega tečaja iz leta 1944: "Karitas in dušnopastirsko delo sta neločljivo povezana. Ideal je, da bi vsaka fara skrbela za svoje reveže. Zato je potreben pregled in posebna knjiga Matricula pauperum, ki jo sestavi žup- nik sam in opremi z vsemi potrebnimi opombami. Posebna pozornost je po- trebna za take, ki svojo revščino skrivajo in jih je sram prositi. Takim je treba večkrat skrivaj hitro pomagati. Za podobne slučaje je potreben v vsaki fari župnijski podporni fond. Ta se lahko osnuje iz prostovoljnih prispevkov in zbirke "Kruh sv. Antona." Na splošno pa so za pomoč revežem karitativ- na društva. Člane vseh teh je treba pogosto opozarjati, da ne bodo tega vr- šili kot hladni uradniki. Vedno bolj se pa čuti potreba, da bi karitativno delo ne bilo prepuščeno le društvom, ampak da bi ga cerkev sama bolj neposredno opravljala in širokopotezno vodila. Tako že sedaj dela škofija med vojsko s svojo dobrodelno pisarno, ki naj bi ostala tudi po vojni...." Po vojni je bila Karitativna zveza razpuščena. Vsa premična in nepremična imovina je bila podržavljena, z njo pa so upravljali ljudski odbori. Rdeči križ Delovanje okupacijskega Rdečega križa v Ljubljanski pokrajini lahko razdeli- mo v tri faze: -431 - V prvi fazi (od začetka okupacije do 26. oktobra 1941) je bil RK organiziran na enak način kot pred vojno, na vodilne položaje pa so bili postavljeni Italijani. V tej fazi velja omeniti velik prispevek RK pri poizvedovanju. Odsek za poizvedbe za pogrešanimi je bil ustanovljen 15. aprila 1941 in je imel5 odsekov: prijavni, odjavni, kurirski, obveščevalni in odsskza vojne ujet- nike. VLjubljani je imel 20 (izključno prostovoljnih) delavcev in 72 kurir- jev, ki so do 25. aprila 1941 "obdelali" 172 večjih mest in krajev v bivši Jugoslaviji in po Evropi in opravili več tisoč uspešnih poizvedb. Podobno ak- cijo je izvedel tudi okrajni odbor RK v Novem mestu. Socialni odsek RK je skrbel za nastanitev in oskrbo priseljencev iz tistih krajev slovenskega prostora, ki niso sodili v Ljubljansko pokrajino, in iz drugih krajev bivše Jugoslavije. V drugi fazi (od ustanovitve italijanskega Rdečega križa - avtonomne sek- cije Ljubljana) je deloval le formalno. Ukvarjal se je s paketno službo in z raznimi obvestili in opozorili visokega komisariata. V tretji fazi (po kapitulaciji Italije in ustanovitvi Rdečega križa Slovenije do konca vojne), je bilo delo Rdečega križa usmerjeno na povratnike iz Ita- lije, predvsem v Ljubljani in v Logatcu. Druge nabiralne akcije Nabiralna akcija Olge Rupnik je bila izvedena decembra 1943 na pobudo Olge Rupnik, za obdaritev "najbolj prizadetih članov slovenske skupnosti - domobrancev." Vsestranske akcije so se izvajale od leta 1938 do 1942. Prirejal jih je Vrhov- ni socialni svet "za lajšanje bede". Prispevki so se dajali ob vseh svetih, namesto vencev. Bc^ičnice so organizirali v korist socialnih zavodov. Podporna akcija je bila organizirana na pobudo Graziolija "za podpiranje - 432 - siromašnih slojev." V akciji naj bi sodelovali imovitejši delodajalci. 3. Prostovoljne socialne aktivnosti v okviru narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljanski pokrajini Da se mi ne bi očitalo, da je ta prikaz nepopoln in celo površen, bom na- štel vzroke zanj: L Omejena dolžina prispevka. 2. Mnoge stvari so bile že objavljene - glej Otroci v senci vojnih dni, ZPM Ljubljana,1980; o Rdečem križu je pisala tov. Ivica 2nidaršič; o revolucionarni Ljubljani je napisanih veliko knjig zato sem se usmeril na doslej manj raziskano in manj zna- no snov. 3. Specifičnost dogajanj v Sloveniji (tudi v Ljubljanski pokrajini) terja poseben metodološki pristop, ki v kratkem zapisu ni mogoč. 4. Mno- žica socialnih procesov v okviru NOG ima poudarjene značilnosti prostovolj- nega socialnega dela; po ustanovitvi odseka za socialno skrbstvo pri SNOS, leta 1944, pa ugotavljamo vzporedne procese prostovoljnega in institucional- nega dela. Elemente institucionalnega dela zasledimo že pri prvih odborih OF in NOO kot začasnih organih oblasti, nanje pa so bile vezane množične organizacije (OF, Protifašistična ženska zveza, mladinske organizacije. De- lavska enotnost) in partizanske čete, ki so pogosto opravljale socialne akcije. Ti procesi niso bili povsod enaki. Odvisni so bili predvsem od tega, ali je bil kraj pod stalno okupatorjevo zasedbo (Ljubljana, Novo mesto), ali je bil pretežno osvobojen, z občasnimi vdori okupacijskih sil in posejan s sovražnikovimi postojankami (pretežni del podeželja), ali pa je bil dlje časa povsem osvobojen (Bela krajina). V krajih, ki so bili pod stalno zasedbo, je bilo socialno delo v okviru NOG vseskozi ilegalno in usmerjeno k reševanju socialnih težav pripadnikov tega gibanja in njegovih podpirancev. Z izkušnjami, ki jih je imela KP iz pred- vojnega ilegalnega dela In z množično podporo prebivalstva, je bilo to de- lovanje mogoče držati v tajnosti, manj je bilo izdajstva, delo pa relativno varnejše kot na polosvobojenem ozemlju. Na polosvobojenem ozemlju je bilo delo zaradi neobrzdanih represivnih ukre- pov okupatorja in domačih izdajalcev težavnejše. - 433 - Na osvobojenem ozemlju je bilo delovanje organov ljudske oblesti bolj ali manj nemoteno, prostovoljne socialne aktivnosti pa so se izvajale vzporedno z institucionalnim socialnim delom. Te aktivnosti so zajele vse prizadete, ne glede na njihovo pripadnost. Ljubljana - središče vseljudskega odpora 2e leta 1941 je bil v Ljubljani ustvarjen najpopolnejši sistem množičnega od- pora proti okupatorju, kar jih je poznalo kakšno okupirano mesto; množična OF, propagandni aparat, obveščevalna služba, borbene grupe, narodna zaščita, množične organizacije (OF, mladinska OF, Delavska enotnost, SKOJ, Ljudska pomoč...), predvsem pa množična podpora prebivalstva (90 %). Zato je boj proti okupatorju lahko zajel vsa področja življenja in se je izvajal v najraz- ličnejših oblikah. Med bistvene komponente tega odpora uvrščamo tudi razli- čne socialne aktivnosti. Ljudska pomoč (1936 - 1942) Junija 1940 je bila na konferenci CK KP Slovenije postavljena zahteva, da Ljudska pomoč razširi svojo dejavnost na vse protifašistične in demokratične množice. Po italijanski okupaciji je hitro razvila mrežo svojih odborov in pododborov. Člani LP so prihajali iz številnih organizacij in društev in iz vseh družbenih slojev, ki so tvorili skupno fronto demokratičnih siL Odbori LP so bili sprva organizirani posebej, vzporedno z odbori OF, avgusta 1941 pa so se vključili v obstoječo organizacijo OF. Od tedaj naprej je bil v vsakem odboru OF tudi član odbora LP, ki je vodil vzporedni odbor LP. V Ljubljani je po en član odbora LP odgovarjal za eno od naslednUh de- javnosti: za ilegalčke, zaporniški sektor, vojaško in civilno intends ico, pre- skrbo stanovanj ilegalcem, kasneje pa tudi za bolne in ranjene partizane. Sekcija za pomoč ilegalčkom je skrbela za varstvo otrok ilegalcev, partiza- nov, umrlih v taboriščih, talcev in drugih pripadnikov odpora. To je bila svojevrstna oblika ilegalnega skrbništva. Ni natančnih podatkov o številu - 434 - ilegalčkov (doslej je znanih 107 otrok ilegalčkov in 76 otrok, ki so živeli s svojinni materami - vsi, razen enega, so preživeli vojno). LP je tem otrokom zagotovila namestitev v internatih ali pri rejnikih, naj- večkrat pod tujim imenom. Zanje je ilegalna tehnika priskrbela ponarejene dokumente in prave ali ponarejene živilske karte. Z vsemi potrebščinami jih je oskrbovala LP iz svojih skladišč. Otroški sektor LP (pozneje Slovenske na- rodne pomoči - SNP) je uspel zagotoviti popolno tajnost in varnost teh otrok. Za nekatere otroke so skrbela stanovska združenja (profesorska, novinarska in druga), za otroke svojih članov pa so skrbeli tudi Sokoli in Krščanski sociali- sti, zato je praktično nemogoče zbrati vse podatke. n Sekcija za pomoč zapornikom je skrbela za zapornike. Člani aktiva za za- pornike pri LP (SNP) so bili odgovorni za posamezne zapore: na sodišču v Belgijski vojašnici, v šempetrski vojašnici, na ujetniškem oddelku splošne bolnice, v umobolnici na Poljanskem nasipu. Vsak izmed njih je imel 6-10 sodelavcev. Za sodelovanje so pridobili tudi paznike. Zapornike so oskrbovali s hrano, literaturo, prinašali so pošto in različne informacije. V tej sekciji so sodelovale v glavnem ženske. -»«- Sekcija za pomoč internirancem je bila ustanovljena ob koncu leta 1941, ko so Italijani pričeli z interniranjem. Internirancem so pošiljali pakete s hrano in drugimi potrebščinami. Pakete so pošiljali znanim in neznanim interniran- cem, njihove naslove pa so dobivali iz taborišč. Sekcija za intendanco je imela zastopnike v vsakem rajonskem odboru OF. Sekcija je zbirala material pod geslom "vse od šivanke do tanka", se pravi, da so zbirali vse, od opreme za dojenčke do orožja in vojaške opreme. Vsa- ko dobljeno stvar so evidentirali in shranili v terenskih ali kvartnih skladiščih. Ena najbolj množičnih akcij je bila "Akcija po žličkah", v kateri so v resni- ci po žličkah zbirali sladkor, moko, riž, testenine in maščobe za zapornike in internirance. Odziv je bil zelo velik, saj je večina družin prispevala za vsakega družinskega člana posebej. Te množične akcije so posebnost tudi zato, ker OF ni imela na voljo sredstev javnega obveščanja in ker so te ak- - 435 - clje izražale avtentičen čut solidarnosti z OF. Slovenska narodna pomoč 10 OF je 20. januarja 1943 poslal dopis poverjeništvom 10 OF in okrožnim odborom OF, v katerem navaja, da se LP preimenuje v Slovensko narodno pomoč (SNP). Poudarili so, da je SNP širša organizacija kot OF. Zajela naj bi vse tiste Slovence, ki so zgolj iz humanitarnih razlogov pripravljeni pod- pirati žrtve okupatorja in belogardističnega terorja. "SNP ne sme biti kaka okostenela organizacija s strogo opredeljenimi organizacijskimi principi. SNP je predvsem gibanje, ki mu je sicer treba ustvariti lastne forme, ki pa šteje za svoje pripadnike vse, Slovence, kakorkoli podpirajoče protiokupatorsko in 14 protibelogardisticno gibanje." SNP je povezovala Slovensko protifašistično žensko zvezo (SP2Z), Zvezo sloven- ske mladine, OF in LP. Na terenu so te organizacije delale ločeno, poveza- ne pa so bile v odborih. O obsežnosti akcij LP in SNP govori podatek, da je bilo v Ljubljani samo za podporo otrokom in družinam sprva razdeljenih 70.600 lir mesečno, pozneje 500.000, pred osvoboditvijo pa celo 1.000.000 lir, kar Velja za območje zno- traj žice. Domnevamo lahko, da je bila skupna količina zbranih sredstev, ki jih je zbirala LP (SNP), oprta na ljudske množice, večja, kot so jih zbrale uradne okupatorjeve institucije z metodami prisile in pritiskov ter ob širo- ko zasnovani propagandi in uporabi javnih občil. Tako je bila Ljubljana v prvih vojnih letih najpomembnejši materialni vir oskrbe oboroženega boja in odpora na Slovenskem. Prostovoljno socialno delo v okviru NOB na Notranjskem Na polosvobojenem ozemlju, kakršno je bila Notranjska, so bile razmere po- vsem drugačne od tistih v Ljubljani. Prostovoljne socialne aktivnosti lahko spremljamo le kot skupne aktivnosti prebivalstva in partizanskih čet, z mo- čnimi elementi samoobrambe in samopomoči. Bolj naključno izbrane dogod- ke, ki jih tu navajam, uporabljam zgolj za ponazoritev socialnih aktivnosti - 436 - na polosvobojenem ozemlju in ne za analiziranje tega dogajanja. Na osvobojenem ozemlju Notranjske je bila poleti 1942 vzpostavljena nova ljudska oblast po odborih OF. 10 OF je 27. maja 1942 izdal navodila za iz-, vajanje Odloka o postavitvi narodne oblasti, v katerih je med drugim zapi- sano: "1. Temeljni odbori OF na sedežih občinskih uprav prevzamejo od občinskih odborov, ki s postavitvijo civilnih oblasti seveda prenehajo obstajati, vso ; občinsko imovino. S to imovino razpolagajo v korist prebivalcev... 3. ... Organizira naj se načrtno shranjevanje zalog dobro hranljivih živil, v ta namen naj se v gozdovih uredi primerna mesta... Organizira naj se pomoč v hrani in obleki. Pogorelcem in drugim žrtvam fašističnega te- rorja ter rodbinam padlih partizanov in zaščitnikov naj se prav tako nudi ustrezna pomoč. Za begunce z zasedenega ozemlja naj se po potrebi or- ganizira javne kuhinje...."'^ Ker se je pripravljala roška ofenziva, so prebivalci začeli postavljati lesene barake v gozdovih (kar se je pozneje pokazalo kot neprimerno). Mnogi prebivalci, ki so bili z javnim in aktivnim delovanjem za OF, so bili kompromitirani in postavljeni pred dilemo, ali naj zapustijo domove ali pa sovražnika počakajo doma. Italijanska ofenziva je dosegla Notranjsko 26. julija 1942. Poveljujoči general Mario Robotti je takole pojasnil Musolinijeve smernice za ofenzivo: "...Nobe- nih pomislekov proti povečanju škode, ki jo osebno in stvarno prizadejamo upornikom... Zato smo ukrenili, da se postopoma vsi sposobni moški izselijo na Rab. Ni se treba ozirati na to, če je kdo neškodljiv. Torej popolna iz- praznitev... Naj vas ne briga trpljenje prebivalstva. V polni meri moramo biti koristno kruti... Razume se, da interniranje ne izključuje streljanja vseh ti- stih, ki so krivi ali sumnjivi komunističnega delovanja...."'^ Posledice so znane. Poznamo jih iz številnih krajev po vsej Jugoslaviji. Mno- žično streljanje talcev, požgane in izropane vasi, internacije, nastanek bele garde in kolaboracije. Po ofenzivi so na svojevrsten način izolirali preostalo - 437 - prebivalstvo: zasilno so ga preselili v utrjene postojanke. Izhod iz postojank je bil dovoljen le s posebnimi propustnicami. Simpatizerjem OF so bile od- vzete živilske karte. Mnoge partizanske družine so bile v stalni nevarnosti pred maščevalnimi ukrepi okupatorja in domačih izdajalcev. Mnoge vasi so ostale prazne. V takih razmerah so nastale številne oblike solidarnostne po- moči med krajani samimi in med krajani in partizanskimi četami. Spravilo pridelkov, zasilno popravilo hiš, pomoč v hrani, obleki... to so le nekatere izmed mnogih oblik solidarnosti. Omeniti velja, da se je to delalo organizi- rano, po sklepih odborov OF, poveljstev partizanskih enot in političnega vod- stva, ob sodelovanju množičnih organizacij. Civilno taborišče (Slivniški bataljon) Zaradi maščevalnih naklepov fašistov so partizani po sklepu notranjskega vojnega in političnega vodstva najbolj ogrožene partizanske družine odpeljali v gozdove. Tako je nastal Slivniški bataljon, v katerem so bili vključeni tako zdravi, za boj sposobni moški kakor tudi matere z majhnimi otroki ter os- tareli in onemogli. V partizane so prišli 2. septembra 1942, taborili pa so pod Snežnikom na Notranjskem. Ta primer navajam kot svojevrstno obliko varstva ogroženega, nemočnega prebivalstva, ki simbolizira vezi med ljudst- vom in njegovimi oboroženimi silami (več o tem glej: Anton Avsec: Pionir- ska četa Slivniškega bataljona. Otroštvo v senci vojnih dni). 4. Nekaj zaključkov 4.1. Dravska banovina Čeprav je imela Dravska banovina relativno napreden sistem zavarovanja de- lavcev ter državnih in banovinskih uslužbencev, so bili številni stanovi popolno- ma nezaščiteni. Najštevilnejši med njimi je bil kmečki proletariat, ki je bil neizčrpen vir revščine in beraštva. V podobnih razmerah so živeli hišni in gospodinjski posli in invalidi (ki svojih pravic niso mogli uveljaviti). Ker dr- žava po svojih institucijah ni pokrivala najnujnejših socialnih potreb nižjih in srednjih slojev prebivalstva, so se razvile mnoge oblike samopomoči, med- sebojne pomoči in dobrodelnosti. - 438 - začetek druge svetovne vojne je razmere še zaostril. Prejšnjim težavam so se priključile množice nezaposlenih in draginja. Država se je zatekla k mno- žičnim solidarnostnim akcijam (Zimska pomoč 1940/41), ki naj bi najbednej- šim slojem omogočile preživetje. Država je po svojih institucijah pokrivala le manjši del socialnoskrbstvenih potreb (v mestih 10 %, na podeželju pa praktično nič). Zato je breme pre- nesla na humanitarne organizacije, dobrodelna društva, cerkvene institucije in različne oblike solidarnosti na osnovi samopomoči in medsebojne pomoči. Neinstitucionalna solidarnost se je oblikovala po različnih kriterijih: stanov- skih, verskih, političnih in splošno humanitarnih. Država je izključevala le tiste oblike, ki so bile revolucionarne in usmerjene v rušenje obstoječega družbenega reda, kar je bilo v skladu z doktrino klerikalnega vodstva: "...Na- rava ukazuje, da bivata ta dva razreda v sožitju in v slogi drug ob drugem... potrebujeta se med seboj. Kapital ne more živeti brez delavstva in delo ne brez kapitala. Vera uči delavca in obrtnika, naj v redu in pošteno izpolnju- jeta pogodbe, ki sta jih sklenila in naj se nikdar ne dotakneta lastnine svo- jega delodajalca, niti naj ne žalita njegove osebnosti, naj se nikoli ne zate- kata k nasilnim dejanjem, ko branita lastne zadeve, niti naj se nikdar ne združita, da bi povzročila vstajo ali nered...." Množična solidarnost je imela vrsto pozitivnih učinkov. Omogočila je prebro- diti najhujše težave, poleg tega pa je pri vseh družbenih slojih ustvarjala čut solidarnosti in potrebne pogoje za razvoj mnogih pomembnih socialnih insti- tucij, ri 4.2. Ljubljanska pokrajina Socialna dobrodelnost v režiji okupatorja Italijanski okupator je v Ljubljanski pokrajini uveljavil italijansko fašistično socialno zakonodajo in uvedel obvezno socialno zavarovanje za vse kategori-' je delavcev in uslužbencev ter družinsko zavarovanje. Uvedel je "zakonito ubozno skrbstvo" za tiste kategorije ljudi, ki niso imeli lastnih dohodkov oziroms jim ti dohodki niso zadoščali za preživljanje. Redni - 439 - viri "zakonitega ubožnega skrbstva" niso zadoščali za pokrivanje stvarnih po- treb, zato je ustanovil Podporne zavode (odbore), prek katerih je zbiral manj- kajoča sredstva. Zbiranje sredstev mimo podpornih zavodov je prepovedal. Po- sledica tegT je bila, da so prenehale delovati vse prejšnje oblike solidarnosti (samopomoči, delovanje vseh humanitarnih organizacij in društev in vse solidar- nostne akcije). Po kapitulaciji Italije je nemški okupator obnovil in institucionaliziral Zimsko pomoč in prisilno zbiranje sredstev, predvsem pri premožnejših slojih. Celi akciji je poskušal dati videz nestrankarskega in prostovoljnega pristopa. Raz- deljevanje se je izvajalo po kriteriju "potrebnosti in primernosti" prosilcev, ki so ga ugotavljali s poizvedbami, zato je dobila pomoč le približno 1/3 pro- silcev. Po drugi strani se je iz teh sredstev financiralo slovensko domobran- slvo in Škofijska dobrodelna pisarna. Z ukinitvijo Zimske pomoči se je ustanovila Socialna pomoč, ki je prevzela organizacijo in metode dela Zimske pomoči. Razlika je bila le v tem, da je bila Socialna pomoč stalna institucija, ki je delovala do konca vojne. To je tudi razlog, da pozimi 1944/45 ni bila organizirana Zimska pomoč. Prostovoljno socialno delo v okviru NOG Celovitejša analiza tokov socialnega dela v okviru NOG še ni mogoča, ker so ti tokovi premalo raziskani. V prvem vojnem obdobju je bilo to delo namenje- no izključno pripadnikom NOG in njihovim družinskim članom. LP je bila si- cer institucija nove ljudske oblasti, vendar je bilo zbiranje materialnih sred- stev organizirano izključno na prostovoljni osnovi, zato lahko govorimo o pro- stovoljnem socialnem delu v pravem pomenu te besede. Preraščanje LP v SNP je pomenilo širjenje baze prostovoljnega socialnega dela, preoblikovanje v gibanje, ki naj bi zajelo vse Slovence, ki so kakorkoli podpirali protiokupa- torsko in prbtibelogardistično gibanje. SNP je povezovalo Slovensko protifa- šistično žensko zvezo in Zvezo slovenske mladine (ponekod tudi druge organi- zacije), ki sta v svojem okviru riižvill široke socialne ak.ivnosti, namenjene partizanskim enotam in žrtvam fašističnega terorja. - 440 - V nasprotju z okupacijsko stranjo, ki se je opirala predvsem na Imovltejše posameznike, se je LP (SNP) opirala predvsem na ljudske množice, ki so tu našle svoj avtentični interes v boju za osvoboditev in obstoj. Z ustanovitvijo odseka za socialno skrbstvo pri SNOS leta 1944 in referatov za socialno skrbstvo pri pokrajinskih, okrožnih in okrajnih LO so mnoge naloyc:, ki jih je dotlej opravljala SNP, prešle na upravne organe za socilno skrbstvo, kar pa je bilo v celoti izvedljivo le na osvobojenem ozemlju. Na neosvobojenem ozemlju je SNP opravljala svoje naloge do konca vojne. Pomemben dogodek je bila tudi ustanovitev Rdečega križa Slovenije julija 1944, ki je prevzel poizve- dovalno dejavnost ter mnoge naloge na področju socialnega in zdravstvenega varstva. z vsem tem se je področje prostovoljnega socialnega dela zoževalo. Namesto prostovoljnih prispevkov se je uveljavljal obvezni odkup, široke akcije za zbiranje sredstev pa so vse bolj prepuščale prostor ustvarjanju kriterijev za delitev, popolna centralizacija socialnega skrbstva po vojni pa je hudo omeji- la tudi možnosti prostovoljnega socialnega dela. OPOMBE: L Skal kz fasc. ii 2. Iz pravilnika družbe sv. Elizabete iz leta 1920, SKAL, Ellzabetina družba, fasc. i 3. Slovenski narod, 20. decembra 1941 4. Slovenec, 9. maja 1942 5. Iz načrta Zimske pomoči 1943/44 6. Iz načrta Zimske pomoči 1943/44 ^ 1. Ibidem 8. Iz Rupnikove odredbe o ustanovitvi Socialne pomoči, Slovenec, 1.4.1944 9. IZDG ZP, Predlogi, 25. marec 1944 10. IZDG ZP, Poročila z dne 25. marca 1944 11. Škofijski list, leto 1942, št. 7-8, str. 37 12. Iz pisma Škofijske dobrodelne pisarne iz Ljubljane dekanijskemu uradu v Novem mestu, IZDG SDP, fasc. 124 i 3. Dušnopastirski tečaj 1944, str. 25 14. Arhiv IZDG, fasc. 433/1. 15. Arhiv muzeja Ljudske revolucije v Ložu, fasc. 5 NOB-civil. 16. Franček Saje-Belogardizem, nastanek vaških straž na Notranjskem 17. Iz okrožnice papeža Leona III. Rerum Novarum iz leta 1891