trees lounge
7HA QC
ZDA 95 minut
režija Steve Buscemi scenarij Steve Buscemi fotografija Lisa Rinzler glasba Evan Lurie montaža Kate Williams igrajo Steve Buscemi, Chloe 5evigny, Mark Boone, jr., Elizabeth Bracco, Anthony La Paglia, Eszter Balint, Carol Kane, Seymour Cassell, Mimi Rogers, Samuel L Jackson, Debbie Mazar
Kaj je indie film, kaj ga pravzaprav definira? Proračun? Morda. Tresoča se fotografija? Morda. Gverilski način snemanja? Morda. Indie film bi zlahka definirali z vsem zgoraj naštetim, saj je običajno tudi videti kot poceni, na hitro posneti črno-beli 16 mm fast food, ekskurz v svet gibljivih slik. Predstavljajte si dva modela, sesuta, zapita, brez ficka, ki se odločita posneti film. Celo način življenja spremenita. Vse za film. Cinema is 100 years old. Napišeta scenarij, ukradeta kamero in trak, ugrabita tehnično ekipo. Vse je pripravljeno... Kje so pa igralci? Zbobnali smo fičinke za sendviče in bencin, sedaj pa je zmanjkalo za igralce. Gremo snemat dokumentarec? Vidite, pravi indie film največkrat in najbolj reprezantativno definira pogled na igralsko zasedbo oziroma prijateljsko navezo glavnega igralca, producenta ali režiserja z igralci. Lahko bi celo rekel, da večina indie filmov ne bi bila posnetih, če režiser ali glavni igralec ne bi nekoč popivala s prav tako neznanimi igralci in režiserji, ki pa jim je medtem uspelo. Medtem ko njim samim (še) ni. Indie film si pravilih ne more -si ne sme! - privoščiti igralskih honorarjev. V tem pogledu mora biti celo tako radikalen, da finančno konstukcijo obrne; s tem, ko povabi slavnega kolega, celo profitira, saj znano ime običajno pritegne financerja, dodatne sponzorje. Pogoj za Steve Buscemi	definicijo indie filma torej ni mali proračun, gverilska tehnika,
temveč zastonj igralci - še več! - igralci, ki celo prinesejo denar v film. Če nimaš poznanstev, če nihče od pijanskih kolegov medtem ni postal slaven, potem si Robert Rodriguez (El Mariachi) in se polovica igralcev, pa kamerman, skladatelj, snemalec in tričetrt ostale tehnične ekipe piše Rodriguez. Če pa si Steve Buscemi, ena najsvetlejših, najbolj izvirnih in originalnih, pa tudi spregledanih igralskih indie zvezd osemdesetih in devetdesetih, potem je posneti celovečerni prvenec mačji kašelj. Igralec, ki je imel pred Fargom le dve (približno) glavni vlogi (Rockwellov In the Soup in DiCillov Living in Oblivion), je načeloma igral v tako majhnih vlogah, da jih nobena izvirna, originalna, še tako spregledana indie zvezda ne bi sprejela; jasno, sprejel jih je lahko le tako izviren, XX originalen, a spregledan igralec kot Steve Buscemi. Bile so
majhne vloge, toda brez njega bi imeli Jarmusch, brata Coen, Rockwell, Tarantino in ostali težave. Le malo je tako majhnih, prav minornih vlog, ki bi si jih človek tako zapomnil in prav neverjetno je, daje Buscemi na celovečerni (kratki prvenec What Happened to Pete, 1993, pripoveduje o množičnem morilcu, ki ubija zaradi stripov) režijski prvenec čakal tako dolgo. Ne rečem, da ga je posnel s sposojenim denarjem, ukradeno kamero in ugrabljeno tehnično ekipo, toda posnel ga je S starimi pivskimi kolegi, igralci, s katerimi je nastopal skupaj, ali pa igralci, ki so po svoje zaznamovali ameriški indie film osemdesetih in devetdesetih (izraz "neodvisni" namenoma Izpuščam, ker ne obstaja več; "neodvisni" niso ne indie producentski paradni konj zadnjih petih let, Miramax, ne ostale manjše hiše, ki iščejo velikega distributerja, ne vsa zgoraj našteta režijska imena; vse to je le še mainstream, velika imena, korporacije pod krinko majhnosti), skupaj z Buscemijem ali brez. Če se sprehodimo skozi igralska imena, imamo pred seboj zgovorno sliko: M. B. Junior (pivski kolega), C. Sevigny (Clarkov Kids), M. Buscemi (brat, pivski kolega?), E. Bracco (Ferrarov Crime Story, Jarmuschev Mystery Train, In the Soup, C. Kane (In the Soup), E. Balint (Jarmuschev Down by Law, Mystery Train), K. Corrigan (Harrisonov Rhythm Thief, Living in Oblivion), D. Mazar (pivska co.), R. Redglare (Stranger than Paradise, Down by Law, Mystery Train), S. L. Jackson (Pulp Fiction), S. Cassel (Cassavetesov igralec, fn the Soup) Ne gre poudarjati, da je v večini naštetih filmov sodeloval tudi Buscemi in da je v ekipi le nekaj odpadnikov, ki (verjetno) niso ne njegovi kolegi, ne indie zvezde: Anthony La Paglia, Danny Baldwin in Mimi Rogers. Ima zgodba avtobiografske konotacije? Ob takšni formi in zasedbi? Ne Se, da jih ima, Trees Lounge je Buscemijev avtobiografski portret, postavljen kakšnih petnajst let v pretekost, obilno začinjen s humorjem (od tega je polovica štosov tako ali tako intimnih in jih zastopijo le kolegi), zato je o njem odveč izgubljati besede. Edini način, da ga razumete, je ta, da ga vidite, tako kot je bil edini način za nastanek tega filma, posnetega na resničnih lokacijah, reunion starih kolegov, obletnica valete, z malim Bar-B-Q-jem in steklenivo piva. In ja, Trees Lounge je bar, v katerem so pred leti posedali Buscemi in kolegi. Simon Popek