V zadnjem èasu se v Slove- niji sooèamo s ponovno “vsta- jo” spominov na “legendarne bitke” naših partizanov v èasu druge svetovne vojne. Ponovno smo prièa obujanju zmagovi- tih bitk, ki jih ni bilo, ter ne- kritiènemu obsojanju medvoj- ne kolaboracije “bele garde”. Kljub vsem spoznanjem in od- kritjem, ki jih je prinesel padec komunizma pri nas, kljub od- krivanju novih in novih povoj- nih grobišè se zdi, kot da so ta spoznanja obšla del slovenske- ga prostora, ki nostalgièno ne- guje izkrivljene in selektivne spomine na našo polpreteklo zgodovino. Prav zaradi tega je knjiga Jo`eta Ranta, slovenskega ro- jaka iz Argentine, ki je sicer izš- la leta 2007 v Buenos Airesu, toliko bolj dobrodošla na na- ših knji`nih policah, saj na pre- gleden, preprost in podatkov- no bogat naèin predstavlja do- gajanje v Sloveniji med in po vojni. Ker je avtor širši slovenski javnosti malo znan, je toliko bolj na mestu, da ga, preden prelistamo njegovo knjigo, naj- prej predstavimo. Dr. Jo`e Rant se je rodil v Kranju leta 1931, kjer je konèal osnovno šo- lo. Po vojni je, tako kot mnogi drugi Slovenci, skupaj s svoji- mi starši, da bi si rešil `ivljenje, zapustil domovino ter se leta 1948 preselil v Argentino. Po konèanem študiju teologije je predaval moralko na katehet- skem semenišèu v Moronu ter napisal veè priroènikov, ki so mu slu`ili kot pomoè pri nje- govem delu. Bil je svetovalec pri Pokrajinskem odboru ka- toliških šol in asistent katoliš- kih zdravnikov v škofiji Mo- ron. Leta 1961 je promoviral kot doktor teologije, leta 1991 pa še kot doktor filozofije. Od leta 1975 do 1995 je predaval sprva kot docent, kasneje pa kot redni profesor na katedri za humanistiène vede. Knjigo Slovenski eksodus leta 1945 je za- èel pisati leta 2003. Prav na dan, ko je zalo`ba Dru`ina v Sloveniji predstavljala njegovo knjigo, je pisatelj na drugi stra- ni ocena dokonèal svojo zeme- ljsko pot. Lahko bi celo rekli, da nam je kot oporoko zapu- stil svoje `ivljenjsko delo z na- slovom Slovenski eksodus leta 1945. Slovenski eksodus se zaène z avtorjevim pojasnilom, da je skušal dogodke popisati tako, “kot so se dogajali, to se pra- vi, predmetno (objektivno)”, kar pa po njegovem ne pome- ni, da “bi morala biti nepri- stranska: resnièen in resnicolju- ben prikaz dogodkov nujno odra`a samo dejstva, ne njiho- vih najrazliènejših razlag. Zakaj zgodovinska dejstva so enkrat- na, najsibodi izjave ali dejanja: ni dveh resnic ali veè! Mo`no pa je veè razlag: toda samo ena se pribli`uje resniènosti in s tem resnici!” S tem pojasnilom je avtor eden redkih piscev, ki jasno pove, da je prikaz dejstev vedno vendarle povezan tudi z osebno interpretacijo tistega, ki piše, vendar ta ni izrojena ali potvorjena, v kolikor se napaja v resnici. Avtor tudi pove, da zaradi oddaljenosti ni imel mo`nosti posegati po primarnih virih, ko je skušal prikazati èas med voj- no in po njej, in si je zato po- magal z najrazliènejšimi `e ob- javljenimi deli, tako s tistimi, ki so nastajala od prvih letih po drugi svetovni vojni do konca osemdesetih in so v veèini ute- meljevala pravico Komunisti- ène partije do totalitarne obla- sti, kot s tistimi, ki so nastale po naši osamosvojitvi in v ka- terih se odkriva tudi “temna stran meseca”. Avtor nam v uvodu tudi predstavi tri glav- ne razloge, zakaj je ta knjiga na- stala. Prvi namen je bil odgo- voriti na vprašanje potomcev številnih Slovencev po svetu, in sicer “zakaj so njihovi predniki leta 1945 zapustili rodno domo- vino”. Prav zaradi tega je knjiga izšla tudi v angleškem ter špan- skem jeziku — da bi tudi po- tomci, ki so morda `e pozabili slovenski jezik ali pa ga niko- li niso znali, razumeli, zakaj so morali odrašèati na tujem. Prav v tem prevodu se skriva `e dru- gi razlog za nastanek knjige: da bi se tudi drugi narodi sezna- nili s tem, kaj se je dogajalo v Sloveniji med in po drugi sve- tovni vojni. Tema razlogoma doda še tretji: predstavitev `iv- !  2+  /      $<=A < /"  # ljenja Slovencev v njihovih no- vih domovinah, o èemer je bilo dolga desetletja v matièni do- movini prepovedano govoriti. Ti trije razlogi tudi obliku- jejo in narekujejo strukturo knjige. Po kratkem zgodovin- skem pregledu razvoja Slove- nije se avtor ustavi pri zaèetku vojne na Slovenskem, razkosa- nju našega ozemlja med tremi okupatorji ter odziv Slovenije na takratno dogajanje. S števil- kami poka`e, kako se je posa- mezen okupator obnašal na za- sedenem ozemlju ter kaj je to pomenilo za tamkajšnje prebi- valstvo. Ob tem na kratko oriše odzive posameznih predvojnih politiènih krogov na Sloven- skem, zaèetke oboro`enega upora proti okupatorju, ki so ga zaèele tri razliène skupine: TIGR, jugoslovanska vojska v domovini ter Osvobodilna fronta. Pri tem posebej oriše ravnanje Komunistiène partije Slovenije v èasu pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo, ko ta zaradi pakta med Nem- èijo in Sovjetsko zvezo praktiè- no ne izvaja nobenih aktivnosti proti okupatorju. Kot pove av- tor, je Kardelj to kasneje opra- vièeval, “èeš da pred nemškim napadom na ZSSR ni bilo ob- jektivnih pogojev za odpor proti Hitlerjevi Nemèiji” (Rant, 53). V poglavju “KPS/ OF si prilastita izkljuènost os- vobodilnega boja” predstavi èas do podpisa dolomitske izjave, ko Komunistièna partija tudi formalno monopolizira narod- noosvobodilni boj ter obsodi na smrt vsakega, ki bi skušal or- ganizirati boj proti okupatorju mimo njenih vrst. Ob tem av- tor navaja konkretne podatke o likvidacijah ter drugih obli- kah nasilja, ki jih je izvajala Varnostnoobvešèevalna slu`ba z namenom ustrahovanja in podrejanja ljudi revoluciji. Podkrepitev za svoje navedbe je poiskal tudi pri “re`imskih” zgodovinarjih. Prav to je tudi eno izmed pomembnejših bo- gastev te knjige. Medtem ko se mnoge knjige, ki so nastale po naši osamosvojitvi, izogibajo uporabi “prore`imskih” knjig, pa Rant prav tu najde marsika- tero potrditev za posamezne dogodke in ravnanja tako na strani “belih” kot “rdeèih”, èe se poslu`im med- in povojne terminologije. V knjigi avtor predstavi raz- loge za nastanek vaških stra` ter prijeme, katerih so se, po sov- jetskem vzoru, poslu`evali tudi slovenski komunisti v prvih dveh letih vojne (še pred na- stankom vaških stra`). Tako je bilo v tem obdobju na Sloven- skem pobitih `e preko tisoè lju- di, zaradi èesar so Slovenci spo- znali, da se morajo nujno zaš- èititi pred nasiljem, ki jim je grozilo ne toliko s strani oku- patorjev kot s strani komuni- stov. Avtor preko številnih vi- rov ter literature predstavi po- tek komunistiène revolucije, ki se je odvijala na naših tleh, ter samoobrambo ljudi zoper tako nasilje. Kljub napihovanju KP o vseslovenskem uporu proti okupatorju v vrstah OF, nas preseneti podatek, ki ga navaja avtor, da je bilo konec leta 1941 na Slovenskem samo 2.058 par- tizanov. In ta podatek je vzet iz “prore`imske literature”. Ko zaènejo po vaseh mno`ièno na- stajati vaške stra`e, Kardelj za- piše: “Naši kadri, zlasti koman- danti in politkomisarji ... pre- tiravajo v pobijanju bele garde, pri èemer gre pogosto za ljudi, ki jih morda niti ne bilo uvršèati v to kategorijo sovra`nikov, so celo posamezni primeri odvrat- nega muèenja nekaterih ljudi, kar se je razneslo med prebivals- tvom in vrglo zelo slabo luè na lik partizanskega borca ...” (Rant, 96). Prav v tem delu je še posebej zanimivo prebirati izjave vodilnih pri izvedbi re- volucije, pri èemer, kot sem `e napisala, te`ko dvomimo v nji- hovo verodostojnost, glede na to, da so vzete iz del avtorjev, ki so pravzaprav soavtorji èa- sa med in po vojno. Èe bi sme- li tu podvomiti v njihove zapi- se, bi to pomenilo, da smemo podvomiti tudi v vse njihove popise “herojskega boja parti- zanov in njihovega vodstva za osvoboditev” ter v njihovo brezkompromisno in vnaprejš- njo obsodbo vseh, ki se z revo- lucijo in z zlorabo NOB niso strinjali. V nadaljevanju avtor pred- stavi razvoj domobranstva, pri èemer nam zopet postre`e s šte- vilnimi citati iz knjig, ki preu- èujejo ta èas. Dotakne se tudi vprašanja domobranske prise- ge, predstavi stališèe Cerkve na Slovenskem tako do okupator-     ja kot do komunizma ter nje- no moralno dilemo v èasu, ko je bil slovenski narod ogro`en tako od zunaj kot od znotraj. Avtor praktièno ne izpusti no- benega za Slovence pomem- bnega dogodka v èasu vojne. Nekaterim sicer posveti veè po- zornosti, nekatere samo omeni, pri vseh pa svoje trditve pod- krepi s številnimi navedki. Dobršen del knjige name- ni opisu dogajanja na Sloven- skem ob koncu vojne, èas v Ve- trinjah ter usodi vseh tistih, ki so bili vrnjeni iz avstrijske Ko- roške. Jasno zapiše: “O usodi ujetih vojakov je nedvomno odloèalo partijsko in dr`avno vodstvo” (Rant, 223) ter svojo trditev podkrepi z izjavo Iva- na Matije Maèka. Ne pozabi celo omeniti ekoloških posle- dic mno`iènih pobojev ter išèe odgovore na vprašanje “Zakaj samo v Sloveniji tako krvav ob- raèun z nasprotniki?”. Zanimiv, nazoren ter (glede na prostor, ki ga ima na razpo- lago) izèrpen je tudi avtorjev prikaz razmer v begunskih ta- borišèih tako v Avstriji kot v Italiji, kjer uspejo Slovenci, kljub temu da so zaprti, orga- nizirati èloveka dostojno `iv- ljenje — kolikor je seveda to v taborišèu sploh mo`no (razliè- ne obrtne šole, gimnazijo, ka- tero kasneje prizna tudi uradni avstrijski šolski sistem, gleda- lišèe, bralne veèere, jezikovne teèaje, tiskajo svoj èasopis itd.). Zadnji del knjige je, kot sem `e zapisala uvodoma, na- menjen Slovencem po svetu. Vsem tistim, ki so morali po vojni, da so si rešili `ivljenje, zapustiti matièno domovino ter si poiskati nov prostor pod soncem v Ameriki, Argentini, Avstraliji ter Evropi. Tako pre- leti skupnosti v posameznih dr- `avah, kjer so se naselili Sloven- ci, predstavi njihov razvoj, de- javnosti, “bohotno kulturno dejavnost in ustvarjalnost slo- venske politiène emigracije”, ljudi, ki so v veliki meri pris- pevali k ohranitvi narodne za- vesti daleè od doma. Pri tem pa mirno, s èutom za stvarnost (ki je prisoten pravzaprav skozi vso knjigo) pove tudi to, da je mar- sikatera izmed teh skupnosti obsojena na “izumrtje”. Èisto za konec pa doda še poglavje z zgovornim naslovom “delo za svobodno in samostojno Slo- venijo”. Ob prebiranju teh vr- stic èlovek ne more mimo tega, da ne bi bil ponosen na roja- ke po svetu, ki so vsa desetletja po vojni, ko je smela biti Slo- venija le ena izmed republik nekdanje dr`ave, negovali misel o svobodni Sloveniji. Kot je na predstavitvi knji- ge zelo dobro povedal pisatelj Zorko Simèiè, ima Jo`e Rant kritièen, a obenem miren od- nos do posameznih medvojnih in povojnih dogodkov. Tudi èe ga kje morda za hip zanese v èustveno nabito izra`anje, je ta njegov odziv glede na to, kak- šno kalvarijo je moral dati skozi slovenski narod zaradi brez- kompromisne `elje po oblasti male skupine ljudi, zlahka ra- zumljen in tudi sprejet. Knji- ga zaradi številnih preverljivih podatkov postane enciklopedi- ja našega med- in povojnega dogajanja, ki èloveku pomaga odkrivati in spoznavati vso za- pletenost takratnega èasa. Knji- ga ne predstavlja “do`ivljajski spis” ali “moje spomine”, tem- veè `eli biti verodostojna pri- èa razvoja dogodkov v Slove- niji v njenem najbolj krvavem obdobju zgodovine. In èe ved- no gledam na to, ali zahteva de- lo od bralca velik miselni na- por ter široko predhodno zna- nje za razumevanje vsebine, lahko dodam, da je knjiga ber- ljiva in razumljiva ter tako strukturirana, da bralca sama pelje skozi posamezne èasovne etape. Priznati pa je treba, da nekateri podnaslovi v bralcu vzpodbudijo prièakovanje, ki ga potem vsebina ne zadosti oz. je preskromna (je pa vsekakor to dobra podlaga za nadaljnje razmišljanje). Vsekakor knjigi `elim, da bi jo v roke vzeli ne samo “prepri- èani”, temveè predvsem tisti, ki tako vneto zagovarjajo upra- vièenost revolucije (ali pa si pred njo celo zatiskajo oèi) ter vsega zla, ki ga je ta povzroèila. Morda bodo tako vendarle za- èeli razumevati, da je v zgodo- vini izredno pomembno zapo- redje dogodkov, da je potrebno razumeti in loèevati, kaj je bilo prej in kaj potem in da razlo- gov ne moremo opravièevati s posledicami. Taka knjiga, kot je Slovenski eksodus leta 1945, bi morala postati del obvezne šol- ske literature ali vsaj uèni pri- !   # pomoèek za vse uèitelje zgodo- vine. Tako se morda ne bo veè ponovilo, da se bo opravièilo za povojne poboje deset tiso- èih na slovenskih tleh iskalo v te`kih povojnih razmerah. Èe se vam zdi ta trditev absurdna, vam predlagam, da si preberete prvo številko Šolskih razgledov v tem letu. Èasopis, ki sam sebe oznaèuje za strokovnoin- formativni èasnik za vzgojo, izobra`evanje, znanost in kul- turo, objavlja prispevek oèitno zgodovinarja, ki skoraj grotesk- no primerja izvensodne poboje z umrlimi zaradi lakote in bo- lezni po koncentracijskih tabo- rišèih, obenem pa ves zaskrb- ljen ugotavlja, da je pri nas v “zadnjih dveh desetletjih opešal zgodovinski spomin uèencev v šo- lah na slovenski narodnoosvobo- dilni boj (NOB) med drugo sve- tovno vojno v letih 1941–1945, obenem pa se je zaèela vztrajno ponavljati zgodba, da je bila to predvsem dr`avljanska vojna, ki so jo Osvobodilni fronti vsilili komunisti. To so vselej poudar- jeno razglašali v obdobjih, ko je po osamosvojitvi Slovenije v dr- `avi prevladovala desnosredin- ska oblast”. Vsekakor tudi za- radi tega potrebujemo knjige, kot je knjiga Jo`eta Ranta. 0!%"/7) “Danes si je te`ko predstav- ljati, da so ljudje, ki imajo svoje hiše in šolane otroke, pred nekaj desetletji `iveli stisnjeni po pet ali veè v majhnih sobah, da je npr. v predmestni hiši s šestimi srednje velikimi sobami, kuhi- njo in stranišèem prebivalo nad pol ducata veèèlanskih dru`in, kjer si je nekaj teh delilo isto sobo, kjer je od kraja veèina spala po tleh na odejah, ki so jih po uporabi zvili in spravili vsak v svoj kot, da so se `ene pri gospo- dinjskih opravilih morale vrstiti, da so mame iskale kakršnokoli zaposlitev ter prepušèale skrb in varstvo otrok starejšim stanoval- kam, rojakinjam begunkam. V razmeroma majhni ve`i takih ‘kolektivnih’ bivališè, kamor sem vèasih zahajal na obisk k prija- telju, je noè in dan viselo oprano perilo in deloma zakrivalo vrsto ljudi, ki so èakali pred vrati stra- nišèa in kopalnice, da pridejo na vrsto. Vendar so tudi iz takih sta- novanj odhajali otroci v šolo umiti in poèesani. Èeprav ob vstopu v šolo niso znali špansko in so pripravljali domaèe nalo- ge na klopi v ve`i ali po veè pri eni mizici, ob goli `arnici, ki je visela s stropa, so bili navadno med boljšimi uèenci.” Najnovejša knjiga dr. Mar- ka Krem`arja na dvestoosem- desetih straneh opisuje èas od odhoda iz slovenskih begun- skih taborišè v Avstriji do pri- hoda in ustalitve v Argentini. Avtor, ena najmarkantnejših osebnosti emigracije: gospo- darstvenik, profesor in literarni ustvarjalec, nam torej omogo- èa, da z oèmi mladega fanta spremljamo dogajanje, ki v splošnem ostaja nepoznana lisa slovenske zgodovine, soèasno pa je pretresljiva osebna pot. Kdor ni podvr`en predsod- kom, ga bo branje pritegnilo, da bo knjigo te`ko odlo`il pred zadnjo stranjo. Gre za prikup- no naracijo, ki z lepim jezikom in svetlim vzdušjem riše odhod iz Avstrije, vo`njo z ladjo, is- kanje stanovanja in slu`be v morju drugaène kulture in nez- nanega jezika, šolanje ob delu, vzdr`evanje dru`ine, študij ob delu, potrpe`ljivost ljubezni, prve korake skupnosti, gradnjo hiše, sreèanja s sodobniki, smrt staršev in naposled “Zaèetek”, kakor je naslovljeno zadnje po- glavje, ki pripoved sklene s po- roko, rojstvom otrok in krat- kim slovenskim razmislekom, ki bi ga lahko bernanosovsko povzeli: vse je milost. Na kon- cu knjige najdemo nekaj doku- mentarnih fotografij, spremno besedo pa je prispeval dr. Ma- tija Ogrin. Dodati velja, da je leta 2002 izšla Krem`arjeva knjiga Leto brez sonca, ki opi- suje dogajanje od konca vojne do leta 1948, se pravi, da so Èa- si tesnobe in upanja njeno na- daljevanje. Do`ivetij, ki jih opisuje knjiga, in epopeje, v katere ne- dokonèan mozaik vstavlja svoj )6 + I     4;"< < /"