Jedrska energija - nevarnost ali znanstveni izziv? Intervju s tržaškim fizikom Claudiom Tunizem /8 V tržaškem Narodnem domu razstava o Slovencih v Bihjl ri - fceJjy 'lit ■ w F A12 Primorski Cosolini in njegove dileme Dušan Udovič Te dni najbrž ni veliko ljudi, ki bi radi bili v koži novega tržaškega župana Roberta Cosolinija. Sestavljanje občinskega odbora namreč nikoli ni bilo enostavno opravilo in tudi tokrat je dilem kar nekaj. Najprej ima župan veliko odgovornost in interes, da predstavi mestu ekipo ljudi, ki bo nudila čim več jamstev za dobro in učinkovito upravljanje. To je prvi pogoj za verodostojnost uprave v petletnem mandatu, ki ga ima pred seboj. Če je zmagal izhajajoč iz kritike prejšnje uprave, je logično, da skuša kadrovsko in vsebinsko bolje zastaviti delo odbora in Cosolinijeva zaveza z volivci je bila v tem smislu jasna. Ob tem mora novi župan razrešiti rebus, kako porazdeliti od-borništva, da bo sicer zadoščeno kompetentnosti in strokovnosti, a obenem tudi pričakovanjem političnih zaveznikov, ki so podprli njegovo kandidaturo. Tu ima Cosoli-ni z desetimi odborniškimi mesti nekaj več možnosti kot predsednica Pokrajine, ki je z izbiro svojih petih odbornic in odbornikov povzročila na levi sredini tudi utemeljena negodovanja. Tako ima župan v rokah dodaten vroč krompir in lahko z vključitvijo vsaj enega predstavnika z levice delno popravi sliko s Pokrajine. Ali mu bo to uspelo, bomo najbrž izvedeli v teku današnjega dne. Potem je tu še dilema, ali bo v novem občinskem odboru tudi prostor za odbornika slovenske narodnosti. Da se razumemo: ne gre le za to, da se zadosti golemu načelnemu vprašanju. To je bilo v principu rešeno že s prelomno Franzi-lovo upravo sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, slovenski odborniki pa so bili v tržaški občinski upravi tudi pozneje, v sedemdesetih in osedemdesetih letih, medtem ko sicer razsvetljeni Illy za to, žal, ni imel posluha. Dejstvo je, da je Co-solini v svoji volilni kampanji postavil v ospredje široko vizijo prihodnosti Trsta kot večnacionalnega mesta, ki si mora znati ponovno pridobiti svojo vlogo v prostoru, ki ga je nekoč tudi na travmatičen način delila meja. A neločljiv sestavni del identitete tega mesta smo od davnine tudi Slovenci, ki s tako odprto vizijo Trsta ne le soglašamo, temveč dnevno vlagamo vanjo svoje življenjske energije. Tudi zaradi tega je Cosolini doživel malone plebiscitarno podporo slovenskih volivcev različnih političnih opredelitev, od centra do leve. Ali bi brez takšne podpore kljub temu zmagal? V novega župana so v teh urah uprte oči mnogih Slovencev iz mesta in s Krasa, njihova pričakovanja so utemeljena in upravičena. dnevnik ČETRTEK, 9. JUNIJA 2011_ Št. 136 (20.151) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Množijo se znaki šibkosti vladne koalicije Vladna večina dvakrat preglasovana v senatu Berlusconi išče način za oživitev dejavnosti vlade in stranke špeter - Večstopenjski dvojezični šolski zavod Pouka v obnovljenem starem sedežu šole ne bo pred šolskim letom 2013/2014 ŠPETER - Zagotovilo špeterskega župana Tiziana Manzinija, da se bodo obnovitvena dela na starem sedežu večstopenjskega dvojezičnega zavoda zaključila pred začetkom šolskega leta 2013/14, so starši učencev šole sprejeli s precejš- njo skepso, ob tem pa jih tudi skrbi, ker nimajo nobenih zagotovil, kje bodo v tem času potekale didaktične dejavnosti dvojezičnega zavoda. O špetrski šoli se je pred dnevi z deželnim odbornikom Robertom Molina- rom, ravnateljico Živo Gruden in županom Manzinijem pogovarjala tudi senatorka Tamara Blažina, ob tej priložnosti pa je bilo večkrat poudarjeno, da z obnovitvenimi deli ne gre več zamujati. Na 2. strani RIM - Opozicija je včeraj dvakrat preglasovala vladno večino v senatu. To se je zgodilo med obravnavo vladnega zakonskega osnutka za preprečevanje korupcije. »Vlada bi morala odstopiti. Sedanja vladna koalicija je brez perspektive,« je komentiral sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. Premier Berlusconi pa s svojimi najtesnejšimi sodelavci mrzlično išče način, kako bi oživil dejavnost vlade in Ljudstva svobode. Posebno si prizadeva, da bi znižal davke, a pri tem trči na nepopustljivost gospodarskega ministra Tremontija, ki daje prednost javnofinančni stabilnosti. Na 5. strani V FJK maja spet rast uporabe blažilcev Na 4. strani Trst: odbornik Saša Rudolf je »znal pisati« Na 6. strani Godina: »Bolj kot razočaran, sem užaljen« Na 6. strani Pogovor z miljskim županom Nesladkom Na 7. strani Predstavili publikacijo Odrasli in slovenščina Na 9. strani V nedeljo v Gorici trije občinski referendumi Na 14. strani libija - Vojna se nadaljuje V odgovor na Natovo obstreljevanje Tripolija Gadafi napadel Misrato TRIPOLI, BRUSELJ - Potem ko so letala zveze Nato v torek izvedla kar okoli 60 napadov na libijsko prestolnico Tripoli, kar je bilo eno najhujših bombardiranj zavezniških letal v Libiji doslej, se je Moamer Gadafi očitno odločil udariti nazaj. Njegove sile so namreč včeraj znova silovito napadle tretje največje libijsko mesto Misrato. V napadu na Mi-srato z juga, zahoda in vzhoda naj bi sodelovalo kakih 2000 do 3000 Gadafiju zvestih borcev. Po navedbah upornikov je ubitih najmanj deset ljudi, 26 pa ranjenih. Libijska kriza je medtem v ospredju dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata, ki se je včeraj pričelo v Buslju. Generalni sekretar Rasmussen je poudaril, da Nato po padcu režima Moamerja Gadafija v državo ne bo poslal vojakov, da bi varovali mir, kot je storil v primeru BiH in Kosova, temveč vodilno vlogo pri tem prepušča ZN. Na 13. strani gorica - Elektrovod Družba KB1909 toži deželo FJK Zahteva 3.350.000 evrov odškodnine GORICA - Finančna delniška družba KB1909 se ni odpovedala zahtevi po avtorizaciji za izgradnjo čezmejnega elektrovoda, ki naj bi povezal Vrtojbo z Redipuljo. To sta v imenu družbe včeraj sporočila odvetnika Caterina Belletti in Lorenzo Presot. »Zaradi neupravičenega molka deželne strukture pa je družba vložila tožbo na upravno sodišče FJK in zahtevala poravnavo celotne škode, ki jo je utrpela zaradi neopravičljive zamude pri izdaji avtorizacije. Ocenitev škode znaša 3.350.000 evrov,« navajata odvetnika in dodajata: »Na osnovi mnenja državnega sveta, ki je razsodil v sorodnem primeru, je družba posvarila odgovornega za postopek, naj ne nadaljuje postopka za pridobitev avtorizacije v prid družbe Adrialink, v kolikor načela konkurence narekujejo, da spričo dveh načrtov, ki zadevata isto infrastrukturo, mora imeti prednost tisti, ki je bil prvi predstavljen.« Na 16. strani Sprejemni cenler Gradina Doberdob domača kuhinja odprto ob petkih, sobotah in nedeljah vsak petek zvečer glasba v živo -V ROGOS Tel. +39 0481 784111 GSM +39 3334056800 www.riservanaturalegradina.com 2 Četrtek, 9. junija 2011 ALPE-JADRAN / špeter - Srečanje staršev in župana Manzinija o reševanju problemov večstopenjskega dvojezičnega zavoda Starši učencev in dijakov dvojezične VI • I ■••V ••• šole niso zadovoljni z županovimi pojasnili Obnova starega sedeža šole končana šele za šolsko leto 2013/2014 - Glede začasnih prostorov pa ni nobenih zagotovil ŠPETER - Zagotovilo, da se bodo obnovitvena dela na starem sedežu zaključila pred začetkom šolskega leta 2013/14, obenem pa nobena gotovost glede prostorov, v katerih naj bi potekale didaktične dejavnosti špetrskega večstopenjskega dvojezičnega zavoda. To sta glavna zaključka torkovega srečanja med starši otrok, ki obiskujejo dvojezično šolo, in špetrskim županom Tizianom Manzinijem, ki sta ga spremljala občinska odbornika Aurelio Massera in Mariano Zufferli. Staršev otrok vse to ni najbolj razveselilo. V zvezi z deli za prilagoditev starega sedeža protipotresnim normam, so namreč precej skeptični, da se bodo ta lahko zaključila v omenjenem časovnem roku. Zagotovilo župana Manzinija, da bo odslej vse potekalo bolj hitro, saj je za celoten postopek odgovorno medde-želni urad za javna dela Veneta, FJK in Južno Tirolsko v Trstu, ki naj bi v kratkem objavil razpis za izbiro izvajalca obnovitvenih del, očitno staršev ni prepričalo. Še bolj odločna pa je bila njihova reakcija, ko so zvedeli, da še ni dogovorjeno, kje bo šola gostovala v naslednjem šolskem letu, ki se bo začelo čez tri mesece. »Potrebujemo rešitev za več let, vsa ta negotovost je nesprejemljiva, ne more se vsako poletje ponavljati ista zgodba,« so se pritoževali starši, ki jih skrbi tudi usoda dijakov dvojezične nižje srednje šole, ki so letos pouku sledili v majhnih in neprimernih prostorih, ki jih je dala na razpolago gorska skupnost. Starši menijo, da bi morala občinska uprava dijakom zagotoviti primerne prostore na špetrski italijanski nižji srednji šoli Dante Alighieri, kjer so določena prilagoditve-na dela že opravili. Za tako rešitev se je med drugim že septembra lani zavzela ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini v odgovoru na poslansko vprašanje čedajskega parlamentarca Carla Monaia (Italija vrednot). Za zdaj pa selitev dijakov dvojezične nižje srednje šole na italijansko očitno še vedno ni mogoča. Kot je povedal špetrski župan, je odgovorni za varnost na šoli Dante Alighieri občinskim upraviteljem sporočil, da so nekateri prostori še vedno neuporabni. Starši s to razlago niso bili zadovoljni, saj bi moral po njihovem mnenju župan pod silo razmer ukre- pati in poskrbeti za to, da bi lahko vsi šoloobvezni otroci v špetrski občini sledili pouku v dostojnih, pa čeprav nekoliko manjših, prostorih. »Treba je končno začeti proces integracije med dvema šolama,« so poudarili. Zupan se je na opazke staršev odzval bolj mlačno in jim dejal, da potrebuje še nekaj časa, približno dva tedna, da najde primerno rešitev. Medtem pa je omenil, da bi lahko imela mogoče dvojezična šola v dijaškem domu vzgojnega zavoda Pavla Diakona na razpolago še dodatno polovico razreda (Manzini pa vsekakor zagovarja tudi prisotnost gojencev vzgojnega zavoda v tem poslopju, pa čeprav se bodo v nekaj letih preselili v Čedad). Kar zadeva uporabo občinske telovadnice, pa je priznal, da ni veliko možnosti, da bi lahko imela dvojezična šola v njej na razpolago več terminov kot letos. Glavni problem vsekakor ostaja namestitev razredov nižje srednje šole. (NM) Starši otrok dvojezične šole niso bili zadovoljni z odgovori špetrskega župana Manzinija glede prihodnosti šole nm videm, špeter - Srečanje senatorke Blažinove z odbornikom Molinarom o špetrski šoli Z obnovo se ne sme več zamujati Pogovori tudi z Grudnovo in Manzinijem - Molinaro za posodobitev mreže slovenskih šol: višješolska pola tudi v Trstu in večstopenjska šola v Dolini? VIDEM, ŠPETER - Zamujanju s prispevkom za obnovitev poslopja dvojezične šole v Špetru, kateri je italijanska vlada šele pred nekaj dnevi namenila dober milijon evrov sredstev, je treba pripisati birokratskim mehanizmom, ki so v takih primerih čisto normalni, od tega trenutka dalje pa si ni mogoče več privoščiti nobenih zamud. Tako je dejal deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro senatorki Tamari Blažina na ponedeljkovem srečanju v Vidmu, kjer je bil govor tako o špetrski šoli, katere vprašanje je odmevalo tudi na srečanju, ki ga je isti dan senatorka Blažinova imela z ravnateljico špetrske šole Zivo Gruden. Slednja je opozorila na precejšnjo prostorsko stisko, ki v določeni meri tudi pogojuje vpisovanje novih otrok, zato upa, da ji bo v sodelovanju z Občino Špeter in videmsko pokrajinsko upravo uspelo dobiti še nekaj prostora za zagotovitev znosnejših razmer tako za učence kot za osebje. Grudnova, so sporočili iz kabineta senatorke Blaži-nove, je obenem mnenja, da spričo zagotovitve finančnih sredstev za obnovo starega sedeža šole ni več realno razmi- Roberto Molinaro kroma Živa Gruden kroma Tiziano Manzini šljati o alternativni rešitvi, kot je npr. tista, ki jo je omenil odbor staršev, in sicer na selitev celotne šole v poslopje dijaške- ga doma Pavla Diakona. Blažinova se je telefonsko pogovarjala tudi s špetrskim županom Tizianom Manzinijem, ki je senatorko opozoril, da bodo obnovitvena dela potekala 24 mesecev, tako da bi dvojezična šola lahko prišla v obnovljene prostore v šolskem letu 2013/2014, preko tega roka pa se absolutno ne sme iti. Če se povrnemo na srečanje z Molinarom, je, kot že rečeno, na njem bil govor tudi o drugih vprašanjih. Med drugim je bil poudarjen pomen dvojezičnega modela šolanja, za katerega je odbornik Molinaro prepričan, da je najbolj perspektivna oblika izobraževanja na tem ozem- koroška - Dvojezične krajevne table »Ne« Inzka in Sturma za referendum Predsednika NSKS in ZSO trdita, da je glasovanje odvečno in nikoli ni bilo del dogovora Sadovnik zavrnil podpis skupne izjave CELOVEC - Čeprav pozno, vendar le, sta se včeraj o spornem referendumu o kompromisnem dogovoru glede dvojezične topografije in slovenščine kot uradnega jezika oglasila predsednika obeh krovnih političnih organizacij koroških Slovencev Valentin Inzko (NSKS) in Marjan Sturm (ZSO). V skupni tiskovni izjavi sta referendum kategorično zavrnila. T.i. ljudsko povpraševanje sta označila za odvečno in poudarila, da nikoli ni bilo predmet pogajanj in posledično tudi ni bilo zapisano v memorandum. Izjave pa ni podpisal Bernard Sadovnik, predsednik SKS, čeprav je bil k podpisu povabljen. Predsednika NSKS in ZSO v skupni izjavi za javnost izrecno ugotavljata, da so predstavniki slovenskih organizacij vedno opozarjali na to, da manjšinskih vprašanj ne morejo urediti s plebiscitar-nimi odločitvami večinskega prebivalstva. Zato je ljudsko povpraševanje o kompromisnem dogovoru za omenjeni organizaciji odvečno, poudarjata Inzko in Sturm, ki tudi opozarjata, da v zvezi z rešitvijo vprašanja že poteka parlamentar- ni postopek, potem ko je v torek o zakonskem predlogu sklepala avstrijska zvezna vlada. Državni sekretar Josef Ostermayer (SPO) pa je včeraj v zvezi z referendumom na Koroškem izjavil, da doseženega dogovora ne bo omajal noben rezultat povpraševanja prebivalstva na Koroškem in s tem namignil, da bodo svobodnjaki (FPK) sodelovali »do konca«. Kot je znano, se je referendum, katerega so izsilili koroški svobodnjaki (FPK) na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem in predsednikom stranke Uwejem Scheuchom, začel v ponedeljek z razpošiljanjem okoli 442.000 pol po pošti. Zastavljeno vprašanje pa se glasi: »Ali se strinjate z doseženim kompromisom?«. Torej s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih in ureditvijo slovenščine kot dodatnega uradnega jezika v 16 južnokoroških občinah. Glasovanje bo trajalo do 17. junija, izid spornega - tudi za vse koroške stranke razen FPK - referenduma pa bo znan 22. junija letos. Ivan Lukan Predsednika NSKS Valentin Inzko (levo) in ZSO Marjan Sturm (desno) sta v skupni izjavi odločno zavrnila referendum, ki v teh dneh poteka na Koroškem lju, saj slovenski jezik zelo hitro prehaja z ravni manjšinskega jezika na raven jezika širšega okolja, zaradi česar se zanimanje zanj stalno veča. V tem smislu je Blažinova poudarila potrebo, da se ta model razširi tudi na druge občine, v prvi vrsti na Bardo in Tipano, kjer je že prišlo do zahteve po uvedbi dvojezičnega pouka. Molinaro se je s tem sicer strinjal, vendar je opozoril na problem osebja in racionalizacije šolske mreže, ki je še vedno aktualna glede na finančne težave italijanske države. Drugače je odbornik zagotovil, da se bo potrudil, da bi vsaj ena od dveh šol postala dvojezična, s čimer bi lahko vsaj delno zadostili potrebam teritorija. V dokaz pozornosti do dvojezičnega šolstva je odbornik tudi napovedal mednarodni posvet o dvojezičnem šolanju, ki ga bo deželna uprava priredila v letošnjem oktobru prav v Špetru. Blažinova je tudi izpostavila predlog, da bi na Liceju Antona Martina Slomška v Trstu uvedli glasbeno-umet-nostno smer, na kar Molinaro gleda pozitivno, obenem se zavzema za srečanje, na katerem bi poglobljeno analizirali perspektive slovenskih višjih šol v smislu možnosti po čim širši ponudbi smeri. Poleg tega bi lahko prišlo tudi do določene upravne reorganizacije: po odborniko-vem mnenju bi namreč lahko razmišljali, da bi tudi v Trstu, tako kot že obstaja v Gorici, prišlo do oblikovanja dveh višješolskih polov, licejskega in tehničnega, kar bi bilo tudi v sozvočju z reformo višješolskega sistema. Molinaro je tudi opozoril na možnost, da bi na Tržaškem prišlo še do uvedbe kake druge slovenske večstopenjske šole, npr. v Dolini. Odbornik se zato želi soočiti z manjšino, kateri sicer noče vsiljevati ničesar, pri srcu pa mu je posodobitev mreže slovenskih šol na vseh ravneh ter racionalnejša prerazporeditev finančnih sredstev. Po njegovem mnenju je neracionalno imeti tolikšno število šol: zaveda se sicer, da so številne zaščitene na podlagi Londonskega memoranduma, vendar to mora biti prednost, ne pa ovira za razvoj, je dejal. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 9. junija 2011 3 slovenija - Vladna kriza se poglablja Zares zahteva rekonstrukcijo vlade, sicer odhaja iz koalicije Predlog (tudi z novim mandatarjem) mora podati SD v 14 dneh - Tudi LDS predlaga novo vlado LJUBLJANA - Stranka Zares ne bo več sodelovala v tej vladi in v koaliciji, razen če v prihodnjih 14 dneh stranka Socialnih demokratov (SD) ne bo predlagala temeljite rekonstrukcije vlade in določila njene prioritete do konca mandata ter način za verodostojnejše in učinkovitejše izpolnjevanje odločitev vlade, je po besedah prvaka Zares Gregorja Golobiča le z enim glasom proti včeraj sklenil svet stranke. Na vprašanje, ali zahtevajo tudi zamenjavo Boruta Pahorja, Golobič odgovarja, da je glede tega na vrsti SD, Zares pa da je svoje mnenje o tem izrekel že s pobudo iz meseca aprila, ko je Golobič k odstopu z vladnih funkcij pozval premierja ter predsednika SD Pahorja ter predsednico LDS Katarino Kresal. Če do rekonstrukcije vlade v določenem roku ne bo prišlo, bodo odstopile tudi ministrice Zares; ministrica za gospodarstvo Darja Radič, ministrica za kulturo Majda Širca in ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Golobič poudarja, da "je potrebno priti do nove vlade". Pri tem kakšna bo, pa je treba "prepustiti novemu mandatarju in stranki SD poglavitno vlogo". Obenem zagotavlja, da stranka Zares nima v primeru rekonstrukcije nobenih vnaprejšnjih zahtev glede resorjev, kakor tudi ne glede kadrovske zasedbe. To pomeni, da tudi vse tri ministrice Zares nimajo namena sodelovati v prihodnji vladi, "v kolikor ne bi bil tak dogovor dosežen z novim mandatarjem". Odločitev glede mandatarja pa je po Gregor Golobič (Zares) Golobičevih besedah le v domeni SD in bi bilo nedopustno, da bi to predlagal Zares. Situacija je zelo resna, opozarja, stranka SD pa je "dolžna dati predlog, h kateremu jo Zares ponovno poziva". Kot je še dejal Golobič, Zares ne želi postavljati ultimatov, le "izraža pričakovanje", kaj je treba storiti, da bi lahko vlada, ki bi jo sestavljala ta koalicija, učinkovito delala in zaključila mandat na primeren način, pravi in pritrjuje, da to lahko kasneje pomeni tudi pridružitev kakšne nove stranke. Na vprašanje, ali se v Zares ne bojijo očitka, da povzročajo politično krizo, Golo- Katarina Kresal (LDS) bič odgovarja: Kdor misli, da politične krize še ni, nima stka z realnostjo." Včeraj se je na konstitutivni seji sestal tudi svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS)Svet LDS in sklenil, da bo SD predlagal sestavo nove vlade, v okviru zdajšnje levosredinske koalicije, je povedala predsednica LDS Katarina Kresal. Posebnih rokov, do kdaj naj se postavi nova vlada, v LDS ne zahtevajo, "bomo pa znali presoditi, kdaj je bilo kaj narejeno in kdaj ne," je dejala. Pri sestavljanju nove vlade so v LDS po besedah Kresalove odprti za vse možnosti, pripravljeni pa so se odreči tudi svojima dvema ministrstvoma v vladi. Svojega mandatarja ne nameravajo predlagati, zmanjšanja ministrstev pa tudi več ne zahtevajo. Prav tako je svet LDS največjo koalicijsko stranko, SD, pozval, naj prevzame odgovornost za izhod iz nastalega položaja in naj odgovornosti za izhod ne prelaga na ostali dve koalicijski partnerici Zares in LDS. "V LDS namreč težko sprejmemo tezo, da smo mi mali odločilni za to, kako bodo šle stvari naprej," je dejala Kresalova. Za poziv k sestavi nove vlade so se po besedah predsednice LDS odločili, ker "tako ne gre več naprej". "Po nedeljski su-perklofuti smo namreč videli, da je odpor do te vlade prevelik, da bi lahko naši argumenti lahko udarili skozi vso meglo, ki se je nabrala. In čeprav smo od SD v ponedeljek pričakovali neko resno vodilo, kako naprej, pravega odziva ni bilo. S tem pa je nekaj hudo narobe, saj se ne moremo delati, kot da je vse v redu in da drugače ne more biti," je dejala. Spomnila je, da je vlada v zadnjega pol leta izgubila pet pomembnih referendumov in da je njena podpora padla na vsega 15 odstotkov. "Zato je odločitev, ki je bila do danes sprejeta od odgovornih, to je da se nič ne spremeni, najslabša možna rešitev," je dejala. Vlada po mnenju Kresalove kritično samorefleksijo potrebuje tudi zato, "če želimo da levosredin-ska opcija še živi in se razvija". (STA) gospič - Srečanje Pahor in Kosorjeva še utrdila odnose GOSPIC - Slovenski premier Borut Pahor in predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor sta včeraj v Gospiču položila temeljni kamen za nov proizvodni obrat kamniškega Calcita. Obrat, ki se bo uradno imenoval Calcit Lika, naj bi zgradili do konca leta, v začetku prihodnjega leta pa naj bi začeli s proizvodnjo. Gre za 15 milijonov evrov vredno naložbo, ki bo tudi prinesla 35 novih delovnih mest. Calcit Lika je v stoodstotni lastni kamniškega Calcita. Pahor je izrazil tudi pričakovanje, da bo Kosorjeva 24. junija na vrhu EU v Bruslju. Ob tem je dejal, da bo sam tisti, ki bo na tem srečanju hrvaški premierki najbolj iz srca zaploskal. Kosorjeva se je zahvalila za podporo Slovenije in izrazila pričakovanje, da bo Hrvaška sklenila pogajanja z EU junija ob 20. obletnici samostojnosti. Krepitev gospodarskega sodelovanja med državama pa je po njenih besedah tudi osnovni namen po podpisu arbitražnega sporazuma. Po krajšem obisku v Gospiču sta predsednika vlad odšla v Nacionalni park Plitviška jezera. Ob tem nekateri hrvaški mediji namigujejo, da bi včerajšnje srečanje Pahorja in Kosorjeve lahko bilo njuno zadnje dvostransko srečanje. 4 Četrtek, 9. junija 2011 GOSPODARSTVO trg dela - Po podatkih zavoda za socialno skrbstvo INPS Dopolnilna blagajna maja spet zrasla, trendno pa upada Glede na april je bila enkrat večja, glede na lanski maj pa za skoraj 20% manjša TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je bilo v maju letos pooblaščeno 2 milijona 162.211 ur dopolnilne blagajne, medtem ko jih je bilo aprila milijon 104.705. Podatki so iz statistike socialnega zavoda INPS, objavil pa jih je opozicijski deželni svetnik Paolo Pupulin, ki je ob tem dejal, da skoraj stoodstotno povečanje uporabe dopolnilne blagajne ugaša upanje o dokončnem izhodu iz gospodarske krize. Maja se je namreč dopolnilna blagajna vrnila na najvišjo raven v letošnjem letu, ki jo je dosegla marca. Kot je opozoril svetnik, majski podatek potrjuje nestabilnost trgov in naročil, kar toliko podjetij v deželi sili h golemu preživetju in k iskanju sicer omejenega prostora v kontekstu neizprosne konkurence. Analiza majskih podatkov pokaže, da se je uporaba redne dopolnilne blagajne glede na april povečala le za 10 odstotkov, medtem ko je skrb zbujajoča skoraj 130-od-stotna rast izredne dopolnilne blagajne, torej blažilca, ki kaže na krize v podjetjih. Na Pupulinovo objavo Inpsovih podatkov se je odzvala deželna odbornica za delo Angela Brandi, vendar ni komentira- la medmesečne rasti števila ur dopolnilne blagajne, ampak je postregla s podatki o medletnem gibanju blažilca. Tako se je uporaba dopolnilne blagajne maja glede na enak lanski mesec zmanjšala za 20 odstotkov, tako pri redni dopolnilni blagajni kot pri tisti po zakonski izjemi - prve za 46,5 odstotka, druge pa za 61,2 odstotka, medtem ko se je rahlo povečala le uporaba izredne dopolnilne blagajne - za 2,8 odstotka. Pozitiven je tudi obračun prvih petih mesecev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, saj je prišlo do 27,5-odstotnega zmanjšanja števila ur tega socialnega bla-žilca, je še povedala Brandijeva. Da se položaj na področju uporabe socialnih blažilcev v naši deželi izboljšuje, je objektivno dejstvo, kljub temu, da za posledicami krize »boleha« še veliko podjetij. Ob tem pa se vsiljuje vprašanje, zakaj tako parcialno objavljanje Inpsovih statističnih podatkov. Če naj bo informacija popolna, je treba upoštevati tako medletno kot medmesečno primerjavo, če pa gre le za politično instrumentalizacijo, potem je bolje, da podatke objavi socialni zavod sam. Delo v neki tovarni na Goriškem arhiv napovedi - Ekonomsko ogledalo V Sloveniji počasnejše okrevanje kot v celotni EU LJUBLJANA - Gospodarska rast v območju evra se je v prvem četrtletju pospešila na 0,8 odstotka, v Sloveniji pa se je upočasnila na 0,3 odstotka. V skladu s pričakovanji mednarodnih institucij postaja vedno pomembnejši dejavnik rasti domače povpraševanje, ugotavlja Umar in napoveduje, da se bo rast v evr-skem območju v teku leta upočasnila. V Sloveniji se je v prvem četrtletju nadaljevalo izvozno spodbujeno okrevanje gospodarstva, obseg bruto domačega proizvoda je bil medletno večji za dva odstotka, navaja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v majski številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Pri tem pa se je rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji za razliko od evrskega območja upočasnila. Razmere na trgu dela, ki so se konec lanskega leta izrazito poslabšale, so od letošnjega januarja stabilne. Število registriranih brezposelnih oseb, ki se je ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta še povečevalo, se je marca in aprila zmanjšalo. Kljub temu število brezposelnih (111.561 konec aprila) ostaja z 12,3 odstotka višji ravni kot pred letom. Medletna rast plač v zasebnem sektorju se je marca izrazito upočasnila (s 5,8% februarja na 1,8%) in se vrnila približno na raven pred lanskim dvigom minimalne plače. V javnem sektorju plače ostajajo skoraj nespremenjene že dobro leto. Obseg kreditov domačemu ne-bančnemu sektorju, najetih pri domačih bankah, se je po dveh mesecih zmanjševanja aprila okrepil, a je bila rast skromna. Obseg kreditov se je povečal tudi podjetjem in nefinančnim družbam, največ pa so h krepitvi prispevala gospodinjstva, a je tudi njihovo zadolževanje ostalo nizko. Bančni viri ostajajo omejeni, saj so banke aprila še neto odplačevale tuje vloge in kredite v višini slabih 300 milijonov evrov, odliv vlog države je bil skoraj na ravni neto priliva v predhodnem mesecu. (STA) banke - Ugodnosti Po stanovanjsko posojilo se splača v čedajsko banko ČEDAD - Banca di Cividale beleži znatno rast povpraševanja po hipotekarnih posojilih za nakup prvega stanovanja, saj se je to v prvem četrtletju povečalo za 3,5%, medtem ko je bila povprečna rast v deželnem bančnem sistemu 0,97-odstotna. Razlog je v specilizaciji čedajske banke za financiranje družin, saj je bila tudi prva banka, ki je sklenila konvencijo za uporabo jamstev Deželnega sklada za stanovanjsko gradnjo. Dežela FJK je ta instrument vzpostavila za olajšanje nakupa prvega stanovanja, sklad, ki ga upravlja deželni zavod Mediocredito, pa podeljuje dodatna jamstva (poleg hipoteke) za banke, ki družinam podeljujejo posojila za nakup, graditev ali prenovo nepremičnin za prvo stanovanje. Čedajska banka se je mobilizirala za razširjanje te nove možnosti, ki omogoča izdajanje posojil do 100-odstotka vrednosti nepremičnine, z ugodnimi obrestnimi merami in z dodatnim jamstvom brez stroškov. Za banko pa tovrstno posojilo pomeni omejeno uporabo premoženja, večje garancije in možnost apliciranja konkurenčnih ekonomskih pogojev financiranja. kmečka zveza Obvezen fito farmacevtski tečaj TRST - Kmečka zveza prireja za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo zelo toksičnih, toksičnih in škodljivih fito-farmacevtskih sredstev. Tečaj je obvezen (OPR št. 290 z dne 23.04.2001) za vse, ki nameravajo opraviti izpit za pridobitev ali obnovitev omenjenega dovoljenja in traja 8 ur za obnovitev in 12 ur za prvo pridobitev dovoljenja. Tečaj bo potekal v prostorih Zadružne kraške banke od 18.00 do 21.00 ure, v dneh 14.,16., 21. in 27. junija. Zaključni iz-bit bo 28. junija ob 11. uri na sedežu zdravstvenega podjetja ASL v Trstu, Ul. De Ralli 1. Prošnji za pridobitev dovoljenja je treba priložiti: 2 koleka po 14,62 evra, 2 fotografiji formata za izkaznice, zapadlo dovoljenje, fotokopijo osebne izkaznice in davčno številko. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu (Ul. Cicerone 8, tel. 040 362941). gostinstvo - Lastnik Edi Lalovich je priredil pravi ljudski praznik Odprli prenovljen kontovelski lokal Sagra Inn, ki ponuja balkansko kuhinjo TRST - Lani obnovljen lokal Sagra Inn, ki se nahaja ob glavni cesti med Prosekom in Kontovelom v bližini vrtca in šole, je pred dnevi z lepim ljudskim praznikom začel novo sezono. Prijateljem, krajanom in gostom, tudi iz Trsta in iz Slovenije, se je predstavila nova ekipa, ki bo na obširnem dvorišču in v preurejenih notranjih prostorih ponujala bogat izbor jedi na žaru. Kot je napovedal lastnik Edi La-lovich v vabilu na po ponovno odprtje lokala, bodo za pokritim žarom in točilnim pultom odslej pripadniki lokalne srbske skupnosti - Dragan, Ana, Teo, Zoran in Veljko. Pripravljali in ponujali bodo čevapčiče, pleskavice, ražnjiče, piščance in drugo meso na žaru, a tudi odojka, ljubljanski zrezek in druge jedi, s sarmo, srbsko čorbo, sobško solato in prikuhami, primernimi za poletni čas. Zato je bilo na odprtju poleg italijanskega in slovenskega slišati tudi srbski klepet, med gosti pa so bili tudi predstojnik tržaške srbsko pravoslavne cerkve pop Raško Radovic in drugi čla- Ekipa Sagre inn ob pokritem žaru prenovljenega lokala kroma ni tržaške srbske skupnosti. Priložnost so obogatili nežni glasovi krajevnega otroškega zborčka sestre Angeline Ster- benec. Na tem prostoru je bila včasih kontovelska kinodvorana, na dvorišču pa so prirejali vaške šagre. Konec 80. let je Edi Lalovich uredil avtomehanično delavnico in avtoličarstvo. Ko je svojo obrtno dejavnost preselil v primernejše prostore, je tukaj odprl mladinski lokal gatomato, ki je bil nekaj let trendna postojanka tržaškega nočnega življenja. Po šestletnem premoru, v katerem je alžirska družina ponujala arabske jedi, je Lalovich lani temeljito obnovil prostore in odprl Sagro Inn. Začenja se torej nova etapa v tej zgodbi. Za turistično mesto ob meji je lahko takšen lokal, s poudarjeno balkansko kulinariko, prijaznim osebjem in zmernimi cenami, zanimiv drugačen gostinski prostor, ki nadaljuje tradicijo nekdanjih el Fritolin, el Fornel, osmi-ce v Cavani itn. Gostinska sekcija SDGZ želi svojemu članu, da bi bil uspešen tudi s to pobudo. Sagra Inn na Kontovelu št. 186 obratuje vsak dan od 12. do 22. ure. Za morebitna naročila in rezervacije, tudi za družinske in druge praznike, se lahko telefonira na št. 349 6767272 ali piše na info@sagrainn.com. EVRO ■ 1,4608 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. junija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 8.6. 7.6. ameriški dolar 1,4608 1,4652 japonski jen 116,60 117,55 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,4597 40,5525 65,3010 9,4963 40,6650 65,4650 II lUlJjIVa 1 UUljcl danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4571 0,89290 7,4568 0,89245 UIILalOh.1 IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 9,0442 7,8855 8,9965 7,8235 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,206 1,2224 24,341 1,2235 jviv.aiji\i Malih. estonska krona m^HTarcki tArint 15,6466 266 15 15,6466 266,03 1 1 la -1,63 KRKA I UKA KOPER 60,05 12 60 -0,55 -0,08 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 165,10 21600 -3,08 TELEKOM SLOVENIJE 75,00 -0,92 -0,58 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 40,00 AERODROM LJUBLJANA 15,40 DELO PRODAJA 21,00 rrm «Q m -3,14 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,30 +1,94 -13 92 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,29 7,76 -1,76 KOMPAS MTS NIKA 4,45 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 8,00 7,15 21,10 +1,27 +1,85 SALUS, LJUDLJANA SALUS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 39,51 179 90 +0,33 -8,12 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 105,10 14,62 -1,95 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 8. junija 2011 -1,44 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,158 91,75 15 04 -1,19 -0,97 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,60 -2,34 -4,34 -3 10 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,74 1,77 -3,01 EDISON ENEL ENI 0,79 4,55 1604 -0,63 -1,51 FIAT FINMECCANICA 7,1 8 1 -0,25 -2,07 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,63 -2,23 -1,68 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,78 13 07 -1,32 -3 11 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,28 -2,03 -1 72 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,41 7,41 -1,72 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,58 6,66 1448 -2,66 -1 83 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,77 -1,00 +1 09 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,08 7,37 -1,93 TENARIS TERNA 0,96 16,1 +0,78 -1,59 -1 25 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,33 0,07 -6,28 UNICREDIT 4,6 1,5 -3,97 -1,96 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 101,00 $ +0,26 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. junija 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 757,96 -0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.260,42 1.102,64 +0,15 FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C DAA^it^^J 2.101,05 770 ¿.a +0,69 -0,56 _1 w l1cica i j, utuy 1 ou / / i^ju SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 vvn/l/1 -A7Û un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.644,53 -0,20 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.036,26 2.249,71 -0,29 -0,85 S&P 500, New York 1.295,60 +0,73 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.311,89 7.060,23 5.564,65 +0,16 -0,61 +0,03 CAC 40, Pariz 3.837,98 -0,88 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.730,00 1.218,4 2.752,06 -0,11 -0,53 -0,81 Nikkei, Tokio 9.449,46 +0,07 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.115,95 22.661,63 2.745,52 +0,07 -0,91 +0,64 Sensex, Mubaj 18.394,29 -0,56 / ITALIJA Četrtek, 9. junija 2011 5 politika - Med obravnavo vladnega zakonskega osnutka za preprečevanje korupcije Opozicija vladno večino dvakrat preglasovala v senatu Bersani: Koalicija brez perspektiv - Berlusconi skuša oživiti dejavnost vlade RIM - Opozicija je včeraj dvakrat preglasovala vladno večino v senatu. To se je zgodilo med obravnavo vladnega zakonskega osnutka za preprečevanje korupcije. »Vlada bi morala odstopiti. Sedanja vladna koalicija je brez perspektive,« je komentiral sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. Vladna večina je bila prvič preglasovana, ko je senat zavrnil popravek, ki ga je k 1. členu zakonskega besedila predlagal senator Ljudstva svobode Lucio Malan. Popravek je predvideval, da bi načrt proti korupciji vodil odbor pod predsedstvom predsednika vlade. A podprlo ga je le 129 senatorjev, medtem ko jih je bilo proti 133 in 5 se jih je vzdržalo. »Mi smo mnenja, da bi moral načrt proti korupciji voditi od vlade neodvisen odbor,« je pojasnila na-čelnica demokratov Anna Finocchiaro. »Nočemo, da bi kurnik varovala lisica,« je pristavila. Drugič pa je bila vladna večina preglasovana, ko je senat z 131 glasovi proti 129 in 4 vzdržanimi zavrnil drug popravek vladne večine, ki je predvideval rotacijo vodstvenega osebja v centralnih in perifernih državnih upravah. Po teh dveh spodrsljajih je vlada predlagala in dosegla ustavitev obravnave. Dvakratno preglasovanje je bila posledica številnih odsotnosti v des-nosredinskih vrstah. Manjkalo je 29 senatorjev Ljudstva svobode in 6 Severne lige, medtem ko je bilo v opozicijskih vrstah odsotnih 11 predstavnikov Demokratske stranke, 2 Italije vrednot ter po en senator UDC in mešane skupine. Številnejše odsotnosti med pripadniki vladne večine pa niso bile slučajne, saj jih je treba povezati z nezadovoljstvom, ki vlada zlasti med t. i. odgovornimi zaradi neizpolnjenih obljub premierja Silvia Berlusconija, da jih bo za podporo vladi nagradil s položaji v vladi in zunaj nje. Kot zanimivost naj še omenimo, da je med obravnavo zakonskega osnutka za preprečevanje korupcije Severna liga glasovala proti popravku glavnine vladne večine in opozicije, ki določa, da morajo javni funkcionarji in uslužbenci priseči zvestobo ustavi ob nastopu službe. Da delo vladne večine hromijo notranje zdrahe, se je včeraj pokazalo tudi v poslanski zbornici. Zasedanje komisije za kulturo je bilo namreč odloženo, ker sta bila odsotna dva predstavnika t. i. odgovornih. Opozicija je seveda ostro protestirala proti upočasnitvi parlamentarnih del. Medtem Berlusconi išče način, kako bi reagiral na težave, s katerimi se spopada vladna večina zlasti po porazu na nedavnih krajevnih volitvah. Rad bi znižal davke ali kako drugače spodbudil gospodarsko rast. V ta namen se je v zadnjih dneh večkrat sestal z voditelji Severne lige in še zlasti z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem, ki pa vztraja, da je treba spoštovati javnofi-nančno stabilnost. Kot kaže, med obema ne teče dobra kri in premier se vse bolj boji, da ga je Tremonti po tihem že odpisal in igra svojo igro. Premierju v težavah skuša priskočiti na pomoč direktor dnevnika Il Foglio Giuliano Ferrara, ki od nekdaj velja za vplivnega Berlusconijevega svetovalca. Včeraj je v rimskem gledališču Caprani-ca zbral »nehlapčevske Berlusconijeve prijatelje« in premierja pozval, naj na krizo odgovori s pogumnimi in torej tudi s tveganimi potezami. Tako npr. Ferrara predlaga, naj Berlusconi osvoji metodo primarnih volitev za določitev kandidatov, pa tudi voditeljev Ljudstva svobode. Načelnica demokratov Anna Finocchiaro med sejo senata ansa referendumi - Da bo glasovanje veljavno Voliti mora 24 milijonov ljudi Bossi ne bo glasoval, Fini pa z Napolitanom poziva k udeležbi RIM - Še dva dneva volilne kampanje nas ločita od predvolilnega zatišja in nato glasovanja na štirih referendumih o privatizaciji in profitni marži za vodno oskrbo, jedrskih elektrarnah in upravičeni zadržanosti. Volišča bodo odprta v nedeljo od 8. do 22. in v ponedeljek od 7. do 15. ure. Upravičencev je več kot 47 milijonov in 300 tisoč, kar pomeni, da bo za veljavnost referenduma moralo na volišča vsaj 24 milijonov volivcev. Če ne bo dosežen 50-odstotni prag, bodo referendumi neveljavni, denar za njihovo izvedbo zavržen, norme v razpravi pa bodo obveljale. To pomeni po vsej verjetnosti jedrsko energetsko bodočnost za italijansko državo, privati-zirano upravljanje vodovodov, zaračunavanje 7-odstotnega profita na ceni vode in ohranitev sodnega ščita za predsednika vlade in njegove ministre. Pobudniki referendumov in z njimi vse opozicijske stranke si prizadevajo, da bi čim več ljudi šlo na volišča. Predlagateljem vprašanj o vodi in o jedrski energiji je seveda najbolj pri srcu dosega vsebinskega cilja, se pravi prehod z načrtovane jedrske energije na obnovljive vire in ohranitev javnega upravljanja vode kot kolektivne dobrine skupnosti. Ob tem pa imajo referendumi tudi politični prizvok, saj bi njihov uspeh zadal nov težak politični udarec Berlusconiju. Mnogi komentatorji menijo, da je tokrat kvorum dosegljiv in to za razliko od vseh referendumov po letu 1995. Tokrat so v igri vprašanja, ki zanimajo javnost in se dotikajo interesov slehernega državljana: energija in varnost, cena in kvaliteta vode. Prav zaradi tega je prizadevanje nasprotnikov usmerjeno v spodbujanje volilne abstinence. Nekoliko presenetljivo se je v to smer obrnila tudi Severna liga z izjavo načelnika Marca Re-guzzonija, da Umberto Bossi ne bo glasoval. Liga sicer somišljenikom dopušča izbiro po vesti in nekateri njeni vidni predstavniki kot guverner Veneta Luca Zaia in župan Vareseja Attilio Fontana so napovedali svoj DA na referendumih o vodi. K volilni abstinenci kličeta tudi minister Raffaele Fitto in podtajnik Carlo Giovanardi, ki trdi, da so vprašanja zmedena in vlečejo za nos ljudi, morebitna zmaga glasov DA pa bi pokopala raziskovanje o jedrski energiji. Nekoliko presenetljivo se je včeraj oglasil prvi mož energetskega koncer-na Eni Paolo Scaroni, ki pravi, da zaradi načelne izbire nikoli ne glasuje na referendumih. Vse drugače razmišlja pooblaščeni upravitelj ENEL Fulvio Con-ti, ki ugotavlja, da imajo sedaj besedo volivci, ki bodo odločali o nuklearkah in energetski politiki države. Odločno pa se je za glasovanje opredelil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. »Veliko je razlogov za občudovanje predsednika Napolitana«, je dejal, »predvsem pa sem cenil njegovo izjavo, da bo glasoval na referendumih«. Fini namreč ocenjuje, da volivci lahko legitimno tudi ostanejo doma, vendar se s tem omejuje participacija državljanov, ki bi morala biti temelj demokracije. Maroni: V Dolini Susa bomo zgradili hitro železnico TURIN - »Ne bomo dopustili, da bi prihajalo do kakršnih koli nasilnih dejanj. Nasilju se bomo postavili po robu z vsemi sredstvi.« Tako je povedal notranji minister Roberto Maroni, ko je včeraj v Turinu vodil zasedanje pokrajinskega odbora za varnost in javni red. »V prihodnjih dneh bosta turinski prefekt in kvestor pripravila ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev začetka del na gradbišču za hitro železnico Turin-Lyon v Dolini Susa. Italija bo spoštovala sprejete obveze. Ne moremo dopustiti, da bi se osmešili pred vsem svetom in da bi plačali denarno kazen, ki bi bila višja od stroškov za izvedbo del,« je še povedal Maroni. Namesto ministrstev na severu le predstavništvi RIM - Sever Italije ne bo dobil pravih ministrstev, temveč le reprezentančni pisarni ministrstev za reforme in poenostavljanje birokracije. Tako je napovedal Berlusconi na vrhu Ljudstva svobode v palači Gra-zioli. Čeprav okrnjena, je to vsekakor usluga Severni ligi, ki naj bi tako na zborovanju v Pontidi 19. junija lahko napovedala novo pridobitev. Sedež predstavništev bi utegnili namestiti prav v ta ligašem priljubljen kraj. Po drugi strani pa popuščanje Ligi povzroča pretrese na desni, kjer razni parlamentarci (Gianfranco Micciche, Micaela Biancofiore, Adolfo Urso in drugi) snujejo nove struje oz. zveze izvoljenih na jugu. Kritike prihajajo tudi s severa. Minister za kulturo Giancarlo Galan je ne prav kulturno označil ligaško zahtevo po ministrstvih na severu kot »medcelinsko kurbarijo«. Ylenia Carrisi • I • I •! v v« naj bi bila še živa NEW YORK - Ylenia Carrisi, prvo-rojenka pevca Al Bana n Romine Power, je še vedno živa. Od leta 1994, ko se je za njo izgubila vsaka sled v New Orleansu v ZDA, naj bi živela v grško-pravoslavnem samostanu Sant'Antony's v Phoenixu v Arizoni. Tako piše nemški tednik Freizeit Revue, ki v podporo tej tezi v svoji zadnji številki objavlja intervju s policijskim poveljnikom v New Orleansu Warrenom J. Rileyjem. Kaže, da je na samostan v Arizoni opozoril nek nemški vedeževalec. Da bi Ylenia Carrisi, ki bi danes imela 40 let, res lahko bila v tem samostanu, naj bi potrdil tudi vratar, ki je nemškemu tedniku dejal, da je po telefonskem pozivu policije iz samostana na vrat na nos odpotovala ženska. »Bila je zelo zmedena, hotela pa je iti v Azijo,« je dejal. italija - Poročilo Cgil S sekiro po sociali Neenakost raste, izdatki za socialno varnost strmo padajo RIM - Še bolj kot po BDP-ju je gospodarska kriza udarila po socialnih pravicah in poglobila razkorak med revnimi in drugimi državljani. Uveljavila se je vizija države, ki prepušča najšibkejše njihovi usodi. To je zaskrbljujoča slika Poročila o globalnih pravicah 2011, ki so ga včeraj predstavili sindikat Cgil in združenja Arci, Ac-tionAid, Antigone, Legambiente. Kriza je pokopala evropski model socialne države. Države se otepajo bremena za varovanje pravic najšibkejših slojev, javne storitve, ki so se nekoč obravnavale kot nujne za družbeni in gospodarski napredek, pa so zdaj le še odvečni proračunski balast. V Italiji so razmere ob tej epohalni spremembi še posebno hude. Sekira je usekala po izdatkih za welfare, ki so se v treh letih od 2008 do 2011 zmanjšali kar za 78,7%, od 2.527 na samih 538 milijonov evrov, kolikor je letos ostalo denarja za vseh deset glavnih socialnih postavk. Skladi za socialno politiko in družine so močno okrnjeni, nekateri drugi, na primer za socialno vključevanje priseljencev, so povsem izginili. Število revežev niha med 10,2% in 11,4%, a vse več ljudi drsi proti revščini. V težavah je, kdor izgubi službo, je v dopolnilni blagajni, nima lastnega stanovanja ali pa, če ga ima, ni več kos odplačevanju posojil. Družbena neenakost raste. Povprečna mesečna plača znaša 1.260 evrov, toda ženske prejemajo 12% manj, delavci v malih podjetjih 18,2%, na jugu 20%, priseljenci 24,7%, zaposleni za določen čas 26,2%, mladi 27% in pogodbeno zaposleni 33,3% manj od povprečja. Kakšen pa je recept za večjo socialno pravičnost? Navidez utopičen, a v resnici edini trezno usmerjen v družbeno kohezijo, menijo pri Cgil: 40 milijard bi morali nameniti sociali, pridobili pa naj bi jih iz obdavčenja finančnih rent, takse na vozila SUV, s krčenjem stroškov za vojsko in za nepotrebne velike infrastrukture. organizirani kriminal - Za zapahi na desetine mafijcev Obsežni policijski operaciji proti camorri in 'ndrangheti NEAPELJ, TURIN - Policija je na griču Camaldoli pri Neaplju včeraj aretirala 30-letnega Carmineja Amata, vodjo ca-morrističnega klana t. i. secesionistov iz neapeljskih četrti Se-condigliano in Scampia. Bil je na seznamu stoterice najbolj iskanih kriminalcev. Obtožen je združevanja mafijske narave, prekupčevanja z mamili in uboja. Policisti so ob tem aretirali še 27-letnega Amatovega pajdaša Danieleja DAgneseja, ki je bil po aretaciji v središču zanimivega dogodka. Ko je prišel s policijske postaje v spremstvu varnostnikov, so se mu namreč približali štirje podaniki, ga objeli in poljubili na način, ki je značilen za camorro. Medtem pa so finančni stražniki včeraj v sodelovanju z drugimi silami javnega reda aretirali 151 pripadnikov 'ndrang-hete po skorajda vsej Italiji, še zlasti pa v Piemontu. Operacijo je vodil turinski tožilec Giancarlo Caselli. Priprti so obtoženi mafijskega združevanja, prekupčevanja z mamili, oderuštva in drugih zločinov. Policijske akcije so potekale v Turinu, Milanu, Modeni, pa tudi v Reggiu Calabrii, kjer je 'ndrangheta doma. Ob tem so finančni stražniki zasegli 127 nepremičnin, 10 podjetij in drugih dobrin v skupni vrednosti 10 milijonov evrov. Vsedržavni protimafijski tožilec Pietro Grasso je čestital sodelujočim v operaciji Minotauro, kot se je imenovala. »Potem ko smo udarili po 'ndrangheti v Lombardiji, smo zdaj v Piemontu. To potrjuje, da se lovke tega organiziranega kriminala raztezajo po vsej državi in celo zu-Mafijski poljub Danieleja D'Agneseja po aretaciji ansa naj njenih meja,« je dejal. 6 Četrtek, 9. junija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu politika - Občina Trst Danes nova mestna uprava Težave in vozli za Cosolinija Mrzlični nočni sestanki med strankami in znotraj strank - Zveza levice na poti v opozicijo? Tudi med sprehodom po Velikem trgu se je župan Roberto Cosolini telefonsko dogovarjal o sestavi svoje uprave Tržaški župan Roberto Cosolini bo danes popoldne predstavil javnosti novo mestno upravo. Do sinoči je bilo stanje še kar kaotično, tako da bo dokončna sestava občinskega odbora znana tik pred predstavitvijo. Demokratski stranki bodo pripadali trije resorji, pet upraviteljev bo direktno izbral župan, po enega odbornika (ali odbornico) pa bosta predlagali Italija vrednot (izbira je padla na Emiliana Edero) in stranka SEL. Po tem scenariju, ki se lahko v zadnjem trenutku spremeni, bi iz uprave izpadla Zveza levice (SKP-SIK). Zvečer so vsekakor zasedala vodstva koalicijskih strank, danes pa naj bi se Cosolini znova sestal z zastopniki strank. Kar težavno rojevanja novega odbora, kar naj bi spravilo v precej slabo voljo župana. Demokrati se nagibajo k izbiri Fa-bia Omera in Giannija Torrentija, tretje ime pa je še negotovo. Govori se o Lauri Famulari in Antonelli Grimm, za katero se zavzema poslanec Ettore Ro-sato. Pet upraviteljev bo - kot rečeno - politika - Saša Rudolf Preizkus pismenosti za prvega Slovenca v pokrajinski upravi Saša Rudolf, poznejši glavni urednik slovenskih radijskih in televizijskih informativnih programov RAI, je bil prvi Slovenec, ki je bil imenovan v pokrajinski odbor. To se je zgodilo konec leta 1966, ko je bil Rudolf star 28 let. Če se zgledujemo po »anagrafskih razmerah«, ki vladajo v današnji politiki, je bil skoraj otrok. Njegovega imenovanja (levosre-dinski odbor demokristjanskega predsednika Savone) niso zaznamovali incidenti in polemike, ki so spremljali izvolitev Dušana Hreščaka v tržaško mestno upravo, tudi Rudolf pa pomeni prelomnico za Trst in za Slovence. To so bili časi prvih levosredinskih koalicij, v katerih je neposredno sodelovala njegova stranka Slovenska skupnost. Rudolf ima lepe spomine na tiste Saša Rudolf kroma politično razburljive, a obenem zelo spodbudne čase, a se nikakor ne kesa, da je kmalu zapustil politiko in se potem dokončno posvetil novinarstvu (sem prišel kpameti, pravi). Za vstop v pokrajinski svet je moral kot vsi kolegi svetniki opraviti preizkus pismenosti, v sklopu upra- ve je skrbel za resorje (šport in kmetijstvo), s katerimi se bo odslej ukvarjal njegov daljni naslednik Igor Dolenc. Rudolf je bil odbornik dobri dve leti do januarja 1969, ko je prefekt razpustil pokrajinski svet in imenoval komisarja vse do volitev junija 1970. Rudolf na njih ni več kandidiral, na njegovo mesto v pokrajinskem svetu in v odboru je bil izvoljen novinarski kolega in predhodnik za krmilom Radia Trsta A Drago Legiša, ki pa je kmalu odstopil, saj je bil isto leto izvoljen za devinsko-nabrežinskega župana. Mesto Legiše je prevzel inženir Milan Sosič, v takratni upravi, ki jo je vodil Michele Zanetti (KD), je sedel tudi slovenski socialist Lu-cijan Volk. S.T. direktno imenoval župan. V to skupino sodi Fabiana Martini, nekdanja urednica katoliškega časnika Vita nuova (postala naj bi podžupanja), ter Andrea Ma-riani, predsednik krajevne judovske skupnosti, ki ga menda čaka odborni-štvo za kulturo. Stranka IDV Antonia Di Pietra predlaga dosedanjega svetnika Edero, stranka SEL pa do sinoči še ni županu posredovala svojega dokončnega predloga za odborniški resor. V igri je bil univerzitetni profesor Umberto Lau-reni, Vendolova stranka pa se menda nagiba k drugemu imenu. »Ni izključeno, da bomo predlagali Slovenca ali Slovenko,« nam je sinoči dala vedeti glasnica SEL Daniela Birsa. Po tem scenariju bi iz Cosolinije-ve »ekipe« izpadle Zveza levice ter dve občanski listi, ki sta podprli njegovo kandidaturo. Pokrajinski tajnik SKP Iztok Furlanič se boji, da bo za ZL na koncu obveljal najslabši scenarij (izločitev iz tržaškega odbora ter iz pokrajinskih uprav v Trstu in v Gorici). Morda bo leva sredina ponudila Furlaniču in Mari-nu Andolini predsedstvo občinskega sveta, ki naj bi ga nekateri v koaliciji sicer že obljubili Robertu De Carliju (občanska lista). Obstaja vsekakor možnost, da bosta svetnika ZL Furlanič in Andolina še pred umestitvijo občinskega sveta ubrala pot opozicije, za kar se zavzema deželni tajnik SIK Stojan Spetič. V tem primeru bi Cosolinijeva uprava uživala podporo 22 svetnikov na skupnih štirideset. Vidali (SSk) predsednik pokrajinskega sveta? Maurizio Vidali bo morda predsednik pokrajinskega sveta namesto Borisa Pangerca, ki na zadnjih volitvah ni kandidiral. O kandidaturi predstavnika Slovenske skupnosti, ki je novinec v pokrajinski skupščini in svetnik v repentabrskem občinskem svetu, se govori že nekaj časa. Ta možnost je postala aktualna in realna, potem ko je včeraj Zveza levice menda dokončno zavrnila vodilno mesto v svetu za Eleno Legiša (SKP), ki je edina pokrajinska zastopnica ZL. S.T. Prenova talne obloge na Velikem trgu Včeraj je Služba za ceste in javna dela Občine Trst začela s prenovitvijo kamnite talne obloge na Velikem trgu. Na osrednjem delu trga bodo kamnite plošče zamenjali s peščenjakom. Če bodo vremenske razmere ugodne, predvidevajo, da bodo delo opravili v desetih dneh. Druga faza del bo septembra, ko bodo postavili dokončne dilatacijske trakove. Praznik vode pri Sv. Ivanu Pri Sv. Ivanu bo v soboto od 16. ure dalje potekala druga izvedba občinskega praznika vode, ki ga prirejajo krajevno združenje Pro Loco, združenji Accri in Bioest, sindikat Spi-Cgil, okoljevarstveni organizaciji Legambiente in Italia Nostra, združenje Blaženi graditelji miru ter Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci. Pri bazenu bo od 16. do 18. ure igralni kotiček za otroke, v Ul. San Cilino 40/2 (pred oratorijem) pa bodo predstavili video posnetek gledališke predstave H2Oro v režiji Feliceja Cappe, dalje si bodo prisotni ogledali predstavo Mi agua es tu agua, mi tierra es tu tierra v režiji Giordana Bianchija. Praznik se bo zaključil z zdravico -kajpak z vodo. Sum je bil utemeljen V torek okrog 23. ure je tržaška mejna policija, ki je zaradi gostejše prisotnosti tujih državljanov v novem pristanišču in okolici poostrila nadzor nad nezakonitim priseljevanjem, opazila sumljiv kombi na Trajanovem nabrežju. Policisti so zalezovali vozilo, ga naposled ustavili in zadeli v polno. Madžarska državljana, stara 43 in 27 let, sta namreč v bližnji Ulici Re-ni ukradla moped in večje motorno kolo in ju spravila v kombi, s katerim sta se odpravila proti tržaški hitri cesti, da bi odpotovali v Slovenijo. Policisti so tatova aretirali, ukradeni vozili pa so vrnili lastnikom. Pijančevanje in prijave Na Trgu Liberta, na pločniku pred vhodom v glavno tržaško železniško postajo, je zvečer postajala skupinica močno vinjenih možakarjev. Posegla je mejna policija, ki je po pregledu osebnih dokumentov prijavila sodstvu tri osebe. 37-letni državljan Bosne in Hercegovine je kljub kvestorjevemu nalogu ostal v Italiji, 48-letni državljan Srbije in 60-letni državljan Hrvaške pa sta nezakonita priseljenca. Četrtega v skupini, 26-letnega Čeha, je doletela globa zaradi vinjenega stanja. pokrajina trst - Pogovor z nepotrjenim podpredsednikom pokrajinske uprave Godina: »Bolj kot razočaran, sem užaljen« Uradno je izvedel za »odstrel« iz sredstev javnega obveščanja - Predsednica Pokrajine ga ni obvestila, da ga v novi upravi ne bo - Na stotine izrazov solidarnosti in zahvale »Veliko let sem v politiki, a še nikoli se mi ni zgodilo nekaj takega.« Walter Go-dina se je konec preteklega tedna - še kot podpredsednik Pokrajine - podal v spremstvu 9-mesečnega psička Crasha pasme zlati prinašalec z avtodomom na oddih v Avstrijo. Odpočil se ni veliko, saj je moral stalno odgovarjati na telefonske klice iz Trsta. Prijateljev, predstavnikov ustanov, društev, združenj. Izvedeli so, da se je njegov stolček na Pokrajini zamajal in ga obsuli z izrazi solidarnosti. V Trst se je vrnil včeraj, dan potem, ko se je njegova upraviteljska avantura na Pokrajini - po imenovanju Igorja Dolenca za podpredsednika - končala. Ali ste razočarani nad takim razpletom? Bolj kot razočaran, sem užaljen. Zakaj je prišlo do takega razpleta? Iz več razlogov. Demokratska stranka je dosegla v Trstu velik uspeh, sad dobrega dela pokrajinskega tajnika Frances-ca Russa. Osebno se moram zahvaliti senatorki Tamari Blažina, ki mi je ob raznih priložnostih izrazila solidarnost. To pa še niso razlogi za vašo odstranitev iz pokrajinske uprave ... Takoj bom pojasnil. V Trstu so še drugi parlamentarci, ki so delali v luči ravnovesij v stranki ob prihodnjih deželnih in političnih volitev in so zato namestili svoje ljudi, da bi si zajamčili svojo politično prihodnost. Imena? Dovolj je, da pomislite na druge tržaške parlamentarce ... Kdaj ste izvedeli, da vas bodo odžagali? Uradno iz sredstev javnega obveščanja, kar je bilo zelo poniževalno. Ali vas predsednica ni obvestila? S predsednico Pokrajine nisem imel nobenega zasebnega pogovora. Ali res? Pretekli teden je predsednica na skupnem sestanku pozdravila vse člane prejšnje uprave, srečanje je trajalo pičle četrt ure, na njem sploh ni namignila na prihodnost uprave. Ali je vi niste kontaktirali? Zaprosil sem za srečanje, da bi izvedel, kaj namerava, a do srečanja ni prišlo. Ali je bila morda kandidatura v de-vinsko-nabrežinski občini zgrešena? Ne, ni bila. Vsa koalicija je opravila veliko delo v Devinu-Nabrežini, o čemer pričajo rezultati: Giorgio Ret je bil v svoji občini poražen. Toda ... Toda? Nekateri, predvsem tisti, ki so jih v pre- teklosti bolj kot veliki projekti zanimali majhni zasebni prispevki, so me zjutraj pozdravljali, popoldne pa so zahtevali mojo glavo. Imena? Ni v mojem slogu navesti imen. Vaš naslednik Igor Dolenc vam priznava delavnost, inovativnost, sveže ideje. Omenja pa tudi nekatera nela-godja na ozemlju. Katera nelagodja? Demokratska stranka je v mojem okrožju prejela več kot 21,5 odstotka glasov in je prva stranka. To kljub manjši volilni udeležbi. Kakšen je bil odziv v vaši stranki? Prejel sem številne telefonske klice, naj omenim le pokrajinskega tajnika Fran-cesca Russa. V stranki pripadate njegovi struji. Jaz ne bi govoril o strujah. Demokratska stranka se je porodila iz združitve številnih idej. Nekateri so v tej volilni kampanji delali izključno z zornega kota struj. Jaz sem delal z zornega kota interesa celotnega ozemlja. Kakšen je bil odziv na vaš odhod zunaj stranke? Telefonirali so mi številni župani in ljudje s Krasa. Predvsem pa me je prijetno presenetila solidarnost, ki mi jo je izrazilo na stotine ljudi preko telefonskih sporočil, elektronske pošte in fa-cebooka. Zahvalilie so se mi in priznali, da sem v petih letih opravil dragoceno delo. Ali so vam telefonirali tudi predstavniki združenj? Počaščen sem bil z zahvalami konzorcija olja Tergeste Dop, konzorcija čebelarjev, Coldiretti, zadružnega pašnika iz Bazovice, celo predstavnikov vsedržavnega združenja mornarjev. Koliko ste potrošili v volilni kampanji? Kakih 7 tisoč evrov. Je bila investicija zaman? Ne, prispevala je k skupni zmagi. Kaj pa sedaj? Ko bom zjutraj vstajal, se bom lahko še vedno pogledal v ogledalo, ne da bi povesil oči. Ne vem pa, če bodo tudi nekateri drugi to lahko počeli. Marjan Kemperle / ITALIJA Četrtek, 9. junija 2011 7 milje - Intervju s potrjenim županom Neriom Nesladkom Nesladek: Ustanovili bomo občinsko konzulto za Slovence Postavljene že vse dvojezične table« - Včeraj podelili resorje novim odbornikom » Miljska občinska uprava je že namestila dvojezične table povsod, kjer to določa zakon. Poleg tega namerava nova občinska uprava ustanoviti občinsko konzulto za Slovence, kot so to med drugim tudi zahtevale organizacije slovenske narodne skupnosti. To nam je v pogovoru za naš dnevnik včeraj povedal potrjeni miljski župan Nerio Nesladek, ki je včeraj tudi podelil posamezne resorje oziroma pooblastila novim občinskim odbornikom. Župan Nesladek je zase pridržal urba-nistiko, morje, Kras, pravne zadeve in odnose na območju Alpe-Adria. Podžupa-nja Laura Marzi iz vrst stranke SEL bo odgovorna za kulturo, enake možnosti in šport. Odbornica Valentina Parapat (Demokratska stranka) bo odgovorna za bilanco in davke, splošne zadeve, premoženje in osebje. Stefano Decolle (DS) bo skrbel za produktivne dejavnosti in politike dela, trgovino, turizem in promocijo mesta ter za institucionalne dejavnosti in odnose s prostovoljnimi združenji. Loredana Rossi (DS) bo odborni-ca za mladinske politike, šolstvo, javna dela in posebne projekte. Fabio Longo (Italija vrednot) bo odgovoren za okolje, energetsko politiko in mestne četrti. Giorgio Kosic (Stranka komunistične prenove), ki je bil na odborniško mesto potrjen šele v torek, bo nenazadnje odbornik za socialne politike, občinsko policijo in civilno zaščito. Gospod Nesladek, za župana ste bili potrjeni že po prvem krogu, toda za vsa imena novega občinskega odbora in za pooblastila je bilo treba počakati do včeraj ... Kot sem že javno povedal, smo računali na to, da bi levosredinski predstavnik iz Milj po 25-30 letih lahko spet postal pokrajinski odbornik (zadnji je bil Paolo Nicolini iz vrstKPI). Zaradi tega je bilo treba počakati na izid balotaže na pokrajinskih volitvah in nato na odločitev potrjene predsednice Marie Terese Basse Poropat, ki je naš predlog nazadnje sprejela. Tako se je zgodilo, da je bila poklicana na pokrajinsko odborniško mesto bivša občinska odbornica v Miljah Roberta Tarlao, v Miljah pa je bil potrjen občinski odbornik Kosic. Kakšne so bile najhujše težave pri sestavi novega občinskega odbora? Zadal sem si cilj, da se levosredin-ska koalicija ne zamaje, tudi ker smo v preteklosti že opravili dobro delo. Toda mest za vse ni bilo na razpolago in bi v bistvu nekdo moral izostati. Z imenovanjem Roberte Tarlao na mesto pokra- Laura Marzi Valentina Parapat Stefano Decolle Loredana Rossi jinske odbornice pa se je rešilo vprašanje Zveze levice. Toda to vprašanje se ni rešilo na pokrajinski ravni, baje pa je povzročilo preglavico novemu tržaškemu županu Robertu Cosoliniju. Mi Cosolinija nismo spravili v težave in ni prišlo do "bitke" med Miljami in Trstom. Nasprotno, mi smo le ponudili Poropatovi dve imeni (Tarlaovo in Kosica), da bi lahko izkoristila njuno strokovno znanje. V tem smislu je zadnjo besedo imela pokrajinska predsednica in je bilo vse transparentno in premočrtno. Zato odločno zavračam vse govorice na ta račun. Če se povrnemo na volitve, ali ste pričakovali ponovno izvolitev, in to s tako visokim številom glasov? Ponovno izvolitev sem pričakoval, a ne s takim volilnim izidom. Nihče pač ni pričakoval, da bi dosegli 58 odstotkov glasov. To nam je bilo v veliko zadoščenje. Dovolj je pomisliti, da ste bili leta 2006 izvoljeni s pičlimi 37 glasovi več. Poleg tega želim poudariti, da je leva sredina leta 2001 imela tisoč glasov manj od desne sredine. Leta 2006 smo to vrzel nadoknadili in desno sredino "prehiteli" za 37 glasov. Teh pa je bilo letos kar 1.900 več, in to dokazuje velik uspeh leve sredine. Kakšni so zdaj vaši prednostni načrti? Na prvem mestu nočemo zapraviti zaupanja, ki so ga izrazili volilci in je Fabio Longo v tem smislu temeljnega pomena kohe-zija levosredinske koalicije. Med prednostnimi načrti so vsekakor vprašanja obale, občinskega regulacijskega načrta, evropskih projektov, modernizacije mesta in seveda sociale. Kako pa je z izvajanjem vidne dvojezičnosti na občinskih cestah? Giorgio Kosic Dvojezične table smo že postavili povsod, kjer to določa zakon, pa čeprav se mazači stalno spravljajo nanje. Naj dodam, da imamo v načrtu tudi ustanovitev občinske konzulte za Slovence, kot so to tudi zahtevale slovenske organizacije. Aljoša Gašperlin miramarski drevored - Zgodaj zjutraj Z avtomobilom skoraj v restavracijo Še ne dvajsetletni voznik se je včeraj nekaj po 6. uri, bržkone zaradi neprilagojene hitrosti, z avtom toyota aygo prevrnil na bok na Miramarskem drevoredu. A. S. se je nekoliko poškodoval, prepeljali so ga na Katinaro. Avto je pokosil rastline in se dotaknil zida restavracije Marinella. kroma expo mittelschool - Degustacijska srečanja v priredbi podjetja Aries Modra riba ... je modra izbira Stefano Kutin predstavil zdrave lastosti plavih, revnih rib - Dijakinje gostinske šole IAL pa so pripravile sardele, klapavice in ribe Dijakinje-kuharice so se izkazale s pripravo slastnih krožnikov kroma Drobnih modrih rib se drži oznaka, da so drugorazredne, tega načela pa se držijo tudi mnoge restavracije, saj se le redkokatera odloča, da jih bo imela na jedilniku. Ta negativni sloves plavih rib, ki so znane tudi kot »revne ribe«, so v preteklih tednih poskušali omiliti uslužbenci podjetja Aries, ki deluje v okviru tržaške Trgovinske zbornice. Ti so namreč organizirali šest srečanj, namenjenih dijakom gostinskih šol, upraviteljem restavracij in turističnim delavcem, včeraj pa so v prostorih Expo Mittelschool potekala še tri degustacij-ska srečanja, ki so bila namenjena širšemu občinstvu. Naj povemo, da so si na vseh srečanjih vodje projekta prizadevali, da bi prepričali ljudi, da je modra riba tudi modra izbira in da je nujno potrebno spodbujati večjo porabo teh rib. Na včerajšnjem dopoldanskem degusta-cijskem srečanju je Stefano Kutin precej številnemu občinstvu razlagal, kako ribiči v Tržaškem zalivu lovijo sardele, inčune, skuše, girice, bukve in druge drobne modre ribe, opisal pa je tudi postopke tovrstnega ribolova. Izvedeli smo, da si ribiči pri ribolovu pomagajo z velikimi lučmi, saj se te ribe odzivajo na svetlobo in se ji zelo rade približajo. Slišali pa smo tudi, da ribiči sardele in druge drobne modre ribe lahko lovijo tudi z lebdečimi mrežami (volante). Govornik je v sliki in besedi povedal, da so plave ribe izredno zdrave, še posebej sar-dele, ki so prava zakladnica maščobnih omega 3 kislin. Te ribe bi se morale večkrat znajti na našem krožniku, je menil Kutin, ki je gostom postregel tudi z informacijami o školjkah, še posebej o klapavicah. Na prijetnem srečanju je pisana druščina lahko tudi okusila sardele, klapavice in druge ribe, lično pripravljeno jed pa so pripravile dijakinje gostinske šole IAL iz Trsta. V okviru odločno začrtane strategije spodbujanja porabe plavih rib in ovrednotenja že pozabljenih ribjih virov so se sodelavci dotičnega projekta potrudili predstaviti tudi preteklost naših krajev in dokazati, da je vredno ohraniti vsaj nekaj tistega, kar so ljudje v preteklosti z velikim odobravanjem in potrditvijo priznavali tem ribam. O pozabljenih ribah in namigih za njihovo pripravo pa je veliko mogoče izvedeti tudi iz brošure, ki je končni rezultat tega projekta, in v kateri so njeni idejni snovatelji poleg receptov zbrali tudi podatke o različnih tehnikah ribolova. (sč) od nedelje Avtobusi: novi urniki in proge V nedeljo, 12. junija, bodo začeli veljati novi urniki avtobusov prevoznega podjetja Trieste Trasporti in bo tako prišlo do nekaterih sprememb. Slednje zadevajo ponekod proge in urnike tako ob delavnikih kot ob praznikih, drugod pa - samo ob praznikih - združitev nekaterih prog. Sledeče spremembe bodo veljale tako ob delavnikih kot ob praznikih. Proga avtobusne linije št. 4 bo v poletnem obdobju rahlo spremenjena, in sicer v smeri proti Selivcu bo iz Ul. Carsia preusmerjena v Ul. Fiordalisi, nato v Ul. Papaveri in na pokrajinsko cesto št. 35, nakar se bo nadaljevala običajno. Proga avtobusa št. 6 bo podaljšana do Grljana, avtobusi pa bodo peljali od Trga Gio-berti do Grljana in nazaj. Na progi avtobusa št. 7 bodo ustanovili novo postajo pri kampingu v Lazaretu (hišna številka 99). Na progi avtobusne linije št. 9bodo - izključno v smeri od Trga Gio-berti do Trga Irneri in od 7.30 do 19.30 - podaljšali progo do kopališča Ausonia (Traianovo nabrežje). Avtobusi št. 36 bodo peljali od ljudskega vrta v Ul. Giu-lia do Ul. Battisti, Ul. Carducci, Miramarskega drevoreda in Bar-kovelj do križišča pri Miramaru in nazaj. Proga avtobusne linije št. 39/ bo spremenjena izkjučno v smeri proti Nabrežini, in sicer preusmerjena bo v Ul. Fiordalisi, Ul. Papaveri in na pokrajinsko cesto št. 35 do zgoniške obrtne cone, nato po običajni poti. Nazadnje bodo začeli peljati avtobusi št. 73 na poletni progi Nabreži-na-Sesljan-Sesljanski zaliv-De-vin. Naslednje spremembe pa bodo veljale samo ob praznikih. Proga avtobusov št. 1 bo nadomestila št. 34 in jo bodo podaljšali na Ul. Costalunga, Ul. Pai-siello ter na Reber Sv. Ane. Avtobusi bodo peljali od železniške postaje po običajni poti, nato v Ul. Pirano, Ul. Baiamonti, most Son-cini, Ul. della Pace, nato na progi št. 34 spet do Ul. Baiamonti in Ul. Svevo. V obratni smeri bodo peljali po običajni progi. Avtobusna linija št. 5 bo nadomestila št. 18. Avtobusi bodo v tem smislu peljali z Ul. Cumano po progi št. 18 do Drevoreda D'Annunzio in Trga Perugino, od tod pa dp Ro-jana in nazaj do Ul. Cumano. Avtobusna linija št. 15 bo nadomestila št. 16 in bodo avtobusi preusmerjeni v Ul. Schiaparelli in na Elizejske poljane. Avtobusna linija št. 30 bo nadomestila št. 28, avtobusi pa bodo peljali iz Ul. Locchi pop običajni poti do Trga Tommaseo, Ul. S. Spiridione. Ul. Filzi in Ul. Commerciale, nato po običajni progi št. 28 do Ul. Rittmeyer, Ul. Ghega, Ul. Cellini in železniške postaje. V obratni smeri bodo avtobusi peljali po običajni poti. V poletnem obdobju bodo torej ukinjene avtobusne linije št. 16, 17, 18, 28 in 34. 1 8 Četrtek, 9. junija 2011 KULTURA / jedrska energija - Intervju s fizikom Claudiom Tunizem (ICTP) Trenutek morda ni pravi, raziskovanje pa se mora nadaljevati Nobenega vira energije ne smemo demonizirati, razvijati pa moramo vse smeri« » Fizik Claudio Tuniz je bil do pred kratkim namestnik direktorja mednarodnega centra za teoretsko fiziko ICTP Abdus Salam, ki v Grljanu deluje pod okriljem organizacije Unesco, mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA in italijanske vlade. Trenutno je v centru znanstveni svetovalec, pa tudi eden izmed direktorjev pred kratkim ustanovljene mednarodne šole za jedrsko varnost v Trstu. Šola je namenjena predvsem državam v razvoju. Profesor, kakšno je vaše stališče v zvezi z referendumom o jedrskih elektrarnah? Govorim samo v osebnem imenu, ne pa v imenu institucij. Prekinitvi postopka za gradnjo jedrskih elektrarn osebno ne nasprotujem. Morda ni pravi trenutek, vsaj dokler ne bo mogoče zagotoviti višje stopnje varnosti. Gotovo pa se mora na tem področju nadaljevati raziskovanje, tako v zvezi s tradicionalno jedrsko cepitvijo (fisijo) na uran, kot tudi z jedrskim zlivanjem (fu-zijo), ki v bistvu nima radioaktivnih odpadkov. Na mednarodni ravni je obstajal forum, katerega naloga je bila snovati in voditi raziskovanje o reaktorjih četrte generacije, predvsem po zadnjih dogodkih pa se je ozračje spremenilo in mislim, da trenutno ni velikih investicij. Prekinilo se je tudi financiranje dolgoročnega načrta ITER za razvoj fuzijskih reaktorjev. So se investicije in raziskave ustavile po japonski jedrski nesreči? Že pred njo se je vse upočasnilo. V Italiji pa se je raziskovanje ustavilo že pred desetletji. Še pred »černobilskim« referendumom iz leta 1987 so se mu dejansko odpovedale vse politične stranke. Nekoč je bilo raziskovanje kar živahno, kajne? šola gradnik Učenci obiskali šolo Sissa V sredo, 25. maja, so bili učenci 4. in 5. razreda Osnovne šole Alojza Gradnika s Cola na poučni ekskurziji v znanstveni ustanovi Sissa in v uradih družbe Medialab. Učiteljica Katja Vodopivec, ki na šoli vodi projekt angleškega jezika, je organizirala ekskurzijo v zgoraj omenjeno ustanovo, da bi otroci razumeli, kako je pomembno znanje angleščine predvsem v znanosti. Učence so pri glavnem vhodu sprejele fizik Simona Cerrato, biologinja Rossella Crescente in prof. Tonya Blowers, vse tri zaposlene pri Sissa Medialab-u. Rossella je vodila otroke po parku in jim pri tem razlagala značilnosti rastlin in dreves, ki tam uspevajo. Po kratkem sprehodu in ogledu uradov Sissa Medialab-a so se otroci ustavili in pobarvali jajčka z mimetičnimi barvami. Skupina »ptičkov« jih je skrbno skrila, skupina »roparjev« pa je morala jajca iskati. Ob koncu igre so otroci pomalicali in se napotili do laboratorijev Sisse, kjer so imeli prav posebna vodiča: to sta bila nevrobio-loga Antonello Mallamaci in Stefano Gustincich, ki sta otrokom omogočila ogled modernih laboratorijev. S pomočjo mikroskopa so otroci videli celice in spremenjen DNK, ki je bil zeleno obarvan. Spoznali so tudi pomen raziskovanja v pomoč bolnikom. Otroci so v laboratorijih prepoznali in poimenovali v angleščini nekatere premete, ki so jih spoznali pri pouku angleščine. Obisk je bil povsem uspešen. Ugotovili so, da so znanstveniki »normalni ljudje« in ne »čudaki ali čarodeji,« kakršne so si otroci predstavljali na začetku. Učenci bodo o tem poročali v šolskem časopisu, ki bo izšel ob koncu šolskega leta. Claudio Tuniz kroma V 60. in 70. letih so v Italiji pod okriljem državnega odbora za jedrsko energijo (CNEN), ki ga ni več, razvijali raziskave o zelo naprednih reaktorjih, ki bi jih danes imenovali četrte generacije. Nato se je »pionirka« Italija odločila, da popolnoma zapusti prizorišče. Danes se jedrskih načrtov po mojem mnenju ne more lotiti posamezna država, treba je delati na mednarodni ravni. Jedrske tehnologije pa ne moremo kar tako opustiti. Na svetu je skoraj petsto reaktorjev, ki proizvajajo elektriko, pa tudi več kot petsto malih reaktorjev, ki proizvajajo izotope za jedrsko medicino in radiofarmake - radioaktivna zdravila za diagnostiko in zdravljenje raka. Vsega tega ne moremo z enim zamahom izbrisati. Na jedrsko energijo moramo biti pozorni, najprej pa bo treba poskrbeti za varnost. Ali delajo na tem? V Evropi izvajajo t. i. stres teste na obstoječih nuklearkah. Reaktorji pa se starajo. Kar nekaj so jih zgradili že pred več desetletji, čeprav se je njihova življenjska doba medtem podaljšala. Vztrajati 80 let z istim reaktorjem pa je po mojem tvegano. Dobro delujejo 50 ali 60 let, nato je treba zelo paziti. Kaj, ko bi se temu sektorju odpovedali? To bi bilo noro. Atom proizvaja čudovito energijo, mora pa biti varen in ekonomsko zmogljiv. Reaktorji, ki so zdaj na trgu, stanejo ogromno. Cena se viša, ker po vsaki jedrski nesreči (najprej po Černobilu, zdaj po Fukušimi) zahtevamo višjo stopnjo varnosti. Zagotavljanje varnosti pa seveda stane. Marsikdo dvomi o varnosti jedrskih elektrarn. O nekaterih reaktorjih ne bi mogel reči, da so stoodstotno varni, ker so osnovani na relativno starih konceptih. Reaktorji četrte generacije naj bi bili po definiciji varni, ker temeljijo na zakonih fizike, na podlagi katerih ne morejo eksplodirati, izpuščati radioaktivnih snovi ipd. Zahtevajo pa več let raziskovalnega dela. V zadnjem obdobju sem slišal, da bi se lahko italijanska vlada odrekla velikim reaktorjem, kakršne imajo Francozi. V načrtu je bil namreč nakup reaktorjev francoske multi-nacionalke Areva z močjo 1600 megava-tov. S strateško spremembo bi se usmerili v manjše reaktorje, ki pa baje še niso na razpolago. Kaj pa nuklearke brez odpadkov? To je raziskovalna pot, ki jo vodi Carlo Rubbia. Namesto urana naj bi uporabljali torij. To je kovina, ki se v reaktorju spre- meni v izotop urana in proizvaja energijo. Teorija temelji na hitrih nevtronih, ki naj bi sežigali najbolj trpežne snovi. Nekaj odpadkov bi vsekakor bilo, namesto več sto tisoč let pa bi trajali nekaj stoletij. Medtem pa na Finskem gradijo skladišče, kjer bi bili odpadki varni sto tisoč let. To je približno doba, med katero se je razvil homo sapiens ... Podčrtati je treba, da jedrske elektrarne proizvajajo bistveno manj odpadkov, kakor elektrarne na premog. Radioaktivni odpadki pa so seveda nevarnejši. So jedrske elektrarne nujne? Mislim, da bi lahko industrializirane države shajale tudi brez njih. Delež jedrske energije se na tem delu sveta manjša. Vprašanje pa se postavlja v državah v razvoju, ki na glas prosijo za pomoč agencijo IAEA, da bi začele s svojimi jedrskimi načrti. Lahko omenim Gano, Nigerijo, Vietnam in druge države. Moramo razumeti, da v državah v razvoju 1,5 milijarde ljudi nima elektrike. Obnovljivi viri energije ne morejo zadostiti tem potrebam. Tam, kjer ni jedrskih elektrarn, bomo morali zaenkrat gotovo povečati porabo premoga. Tako jedrska kot sončna energija potrebujeta še kar nekaj let raziskovanja. Ne smemo investirati samo v eno, temveč v vse smeri. Nobenega vira energije ne smemo demo-nizirati, moramo pa biti v vseh ozirih previdni. Ni mi prijetno, ko slišim, da svetovno združenje proizvajalcev jedrskih reaktorjev predlaga gradnjo več tisoč sedanjih reaktorjev. To bi bilo prenagljeno. Dejstvo pa je, da človeštvo zahteva energijo. V industrializiranih državah se lahko izmaže-mo z energetskim varčevanjem, ki pa je prav tako odvisno od vlaganja v raziskovanje. Aljoša Fonda bazovica - Koncert župnijskega zbora iz Novellare in MePZ Lipa Dva zbora, dve kulturi • ■ ■ • v v« - • in dva različna načina petja Dva zbora, dve kulturi in dva različna načina petja. To bi bila lahko glavna misel za poročanje o gostovanju zbora župnijske skupnosti iz Novellare pri Reggio Emilii v bazovski cerkvi preteklo soboto, 28. maja. Za njihov celovečerni koncert je vladalo veliko zanimanje predvsem zaradi obširnega in zahtevnega programa s skladbami J.S. Bacha, We-berja, Haydna in Haendla. V Bazovico je zbor prišel na povabilo domačega MePZ Lipa, ki je bil pred poldrugim letom deležen enakega povabila v Novellaro. Šlo je za eno od tistih izmenjav, ki včasih tudi po naključju privedejo do nastopanja naših zborov zunaj slovenskih »teritorialnih voda.« Pričakovanje je bilo veliko, saj so v goste prihajali pevci, o katerih se ni vedelo mnogo in tudi njihov zven je bil skoraj vsem popolnoma neznan. Toda zaupanje ni bilo zaman. Danes kronist lahko pove, da je bil koncert dobro obi- skan in da je publika sledila še kar dolgemu programu z zanimanjem in iskrenim ploskanjem. Program, ki bi bil zahteven tudi za večje pevske skupine, se je odvijal ob predvajanju diapozitivov s slikami in ikonami slavnih italijanskih klasičnih slikarjev in ob branju nekaterih misli na liturgično temo »Od oznanila do vstajenja«. Zbor šteje več kot trideset pevcev z bolj krepko žensko komponento kot moško in privilegira predvsem okroglost zvoka, pušča pa nekoliko ob strani bolj izrazito fraziranje in dinamiko podajanja. Predstavil se je z več skladbami, ki so predvidevale tudi zahtevne solistične točke dveh sopranistk, od katerih je bila ena mlada, a navdušena in prepričana dirigentka Sara Fornaciari. Pri orglah jih je spremljal in primerno podpiral Roberto Accorsi. Reggio Emilia ni Trst oziroma mesto, kjer živi in uspeva tudi slovenska Bazovski koncert je ponujal priložnost primerjanja med dvema načinoma izvajanja kroma zborovska tradicija. Zanimivo je bilo torej prisluhniti dvema načinoma izvajanja, potem ko je za začetek večera in v pozdrav italijanskim gostom domači MePZ Lipa odpel štiri skladbe pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli. Primerjava je bila zanimiva, saj je bilo vsem takoj jasno, da sta tudi glasba in način petja odraz korenin neke skupnosti oziroma tistih korenin, ki oživljajo, pogojujejo in označujejo izražanje različnih kultur. V prostem času so gostje poleg običajnih turističnih točk obiskali tudi »Ši-štek« (Spomenik bazovskim žrtvam) in »Šoht« (fojbo) o katerih so vedeli zelo malo ali skoraj nič. Prav zaradi tega so s posebnim zanimanjem sledili pripovedovanju domačih vodičev. Kraške dobrote, ki so jih izdelale in skrbno pripravile izkušene kuharske roke domačih pevk in pevcev, so poskrbele, da je bilo tudi splošno vzdušje vedno na pravi »umetniški« višini. (L.V.) Direktor Sisse za »da« v zvezi z nuklearkami Direktor visoke šole Sissa Guido Martinelli, ki se ukvarja s teoretsko fiziko, je včeraj v pogovoru za deželni italijanski radijski dnevnik RAI izjavil, da bo na referendumu o jedrskih elektrarnah glasoval za »da«, torej proti gradnji elektrarn. Martinelli je uvodoma dejal, da se tovrstne teme nikoli ne obravnavajo resno, saj se o jedrski energiji vedno odloča emo-tivno, prvič po jedrski nesreči v Černobilu, drugič po nesreči v Fukušimi. »V vsaki človeški dejavnosti so prednosti in nevarnosti. Morali bi jih pretehtati, tega pa ne delamo nikoli in informacije so skromne,« je povedal. Fizik je za RAI povedal, da sam načeloma podpira proizvajanje jedrske energije, v tem primeru pa bo glasoval proti nuklearkam, ker ocenjuje, da trenutno ni dovolj zagotovil v zvezi z varnostjo. Klimatske spremembe, danes javno srečanje Znanstveni odbor organizacije WWF iz Trsta prireja danes ob 17.30 v hotelu Savoia Excelsior javno srečanje o klimatskih spremembah in sredozemskem hidrološkem krogu. Biolog Carlo Franzosini bo predaval o svoji raziskavi, v kateri je obravnaval spremembe temperature v Tržaškem zalivu (raziskavo je financiral WWF). V debati bo sodeloval znanstvenik Filippo Giorgi iz centra za teoretsko fiziko ICTP Abdus Salam. Giorgi je edini italijanski član medvladne delovne skupine za klimatske spremembe IPCC, ki je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado za mir. Koncert Kvinteta Fenix v soboto v Nabrežini V soboto ob 20.30 bo v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini koncert Kvinteta Fenix, ki ga prirejata SKD Igo Gruden in šola Glasbene matice Marij Kogoj. Skupina Fenix je nastala maja lani in jo sestavlja pet mladih glasbenikov iz naše dežele, in sicer violinista Raffaella Petronio in Peter Gus, violistka Debora Renzini, čelistka Irene Ferro-Casagrande in pianist Gabriele Bacci. Vsi so se že v študijskih letih posvečali komorni glasbi, po diplomi pa so razen poklicnega poučevanja igrali v raznih orkestrih, vendar so se želeli posebej posvetiti glasbeni literaturi za klavirski kvintet, s katerim bi odkrivali pomembnejša komorna dela romantike, pozne romantike pa tudi sodobnejših skladateljev. Na programu sobotnega koncerta bo prvi stavek klavirskega kvinteta v c molu Alexandra Borodina in klavirski kvintet op.34 v f- molu Johannesa Brahmsa. Cecchelin e dintorni na 2. junijskem večeru Drugi Junijski večer v Dolini bo spet igrivo obarvan. Jutri ob 21. uri je v prostorih SKD Valentin Vodnik na programu kabaretni nastop Cecchelin e dintorni. Predstava v izvedbi Alessia Co-lauttija in pianista Carla Tom-masija bo publiko pospremila na zabavno glasbeno potovanje po različnih glasbenih žanrih, ki jih je tržaška publika že vzljubila: od operete do songov iz tridesetih let, od tržaške avtorske pesmi do skečev in pesmi Angela Cecchelina. Tržaški komik Cecchelin je s satiro odkrito in neposredno smešil oz. parodiral vodilne vladajoče predstavnike, predvsem v obdobju med svetovnima vojnama, in zato tudi večkrat presedel v zaporu. (beto) / ITALIJA Četrtek, 9. junija 2011 9 šolstvo - Na Opčinah predstavili publikacijo Odrasli in slovenščina Na voljo je koristno gradivo za pouk slovenščine odraslih Delo vsebuje prispevke izobraževalk in udeleženk projekta Državne agencije za razvoj šolske avtonomije Spričo vse večjega zanimanja za učenje slovenskega jezika je zdaj na voljo publikacija z uporabnim gradivom za učitelje, ki odrasle poučujejo slovenščino. Knjiga Odrasli in slovenščina prinaša nasvete in predloge za tečaje slovenščine na slo-vensko-italijanskem narodnostnem območju in je sad projekta, ki so ga z naslovom Usposabljanje učiteljev, ki vodijo tečaje slovenskega jezika in kulture za odrasle izpeljali pri deželni območni enoti Državne agencije za razvoj šolske avtonomije (Ansas) za Furlanijo-Julijsko krajino. Delo so predstavili v torek popoldne v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer je deželna ravnateljica agencije Ansas Alessandra Missana izrazila upanje, da bo knjiga pričevanje o prispevanju k temu, da nek jezik postane vedno bolj živ ter da se ga vedno bolj govori in uči. Vse večje zanimanje za slovenščino je po mnenju Missa-nove tudi posledica sprememb v sami slovenski narodni skupnosti v Italiji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo: lahko bi se bila zaprla vase, vendar se je nasprotno odprla in si prizadeva, da bi slovenski jezik spoznali tudi drugi. Projekt usposabljanja učiteljev slovenščine za odrasle je bil eden od dveh projektov, ki so ju izpeljali pri agenciji Ansas in je bil mišljen, kot je dejal njegov koordinator Primož Strani, kot dopolnilo drugi pobudi in sicer projektu usposabljanja učiteljev slovenščine za otroke iz neslovenskih družin, katerega rezultate naj bi predstavili v kratkem. Za izpeljavo pobude je agencija Ansas sklenila sporazum s Centrom za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, konkretno delo pa je steklo januarja 2010, pri čemer so izhajali iz upoštevanja drugačnega načina učenja odraslih in značilnosti italijanskih tečajnikov, potrebe po nadaljnji motivaciji za učenje in poznavanja jezikovnih ravni, seznanjanja z novostmi na področju didaktičnega gradiva ter poznavanja novih virov informacij in možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije. V prvi fazi so potekale lekcije izobraževalk Centra za slovenščino Nataše Pirih Svetina, Tanje Jerman, Mihaele Knez, Staše Pi-sek, Ine Ferbežar in Damjane Kern, ki jim je sledilo približno dvajset učiteljev oz. profesorjev z najrazličnejšimi izkušnjami, katerim so nudili čim širšo paleto tematik. V nadaljevanju se je oblikovala šestčlanska delovna skupina, kjer je vsaka članica razvila določeno tematiko: Ana Cukijati je obravnavala težave in uspehe italijanskih tečajnikov, Nastja Colja spoznavanje slovenskih kulturnih ustanov v Trstu, Jana Veljak glagolski vid preko slovenskih gledališč, Annamaria Antonič etnografske in enoga-stronomske značilnosti tržaškega obmejnega območja, Christina Biber učno enoto za sporočanje med neslovensko govorečimi družinami in šolami s slovenskim učnim jezikom, Mateja Pelikan pa poslovno slovenščino in pisno poslovno sporazumevanje. Publikacija vsebuje tako prispevke izobraževalk kot članic ožje skupine, s čimer je bil po mnenju Primoža Stra-nija dosežen tudi glavni cilj projekta. Zdaj bo treba ohraniti visoko raven rasti zanimanja za slovenščino, to pa se bo zgodilo, če se bo znalo spodbujati ljudi, naj nadaljujejo z učenjem ter deliti gradivo znotraj strokovne skupnosti, je dejal Strani. Projekt in izid publikacije so pozdravili tudi nekateri prisotni gostje (Bojan Brezigar v imenu komisije za manjšine pri italijanskem ministrstvu za šolstvo, Tomaž Simčič za Deželni šolski urad in deželni svetnik Igor Gabrovec). Ob utrjevanju slovenske zavesti in pritegnitvi tistih, ki so od slovenščine bolj oddaljeni oz. bi jo želeli spoznati, gre namreč delo v smer prizadevanj ministrstva za šolstvo, da se na območjih, kjer se govori nek manjšinski jezik, s slednjim seznanijo tudi pripadniki večinskega naroda, kar med drugim predvideva tudi okvirni zakon o manjšinah št. 482 iz leta 1999. Glede tega je tudi napočil čas za sistemske rešitve, na podlagi katerih bi morale na obmejnem območju šole vsem otrokom omogočiti študij slovenščine. Ivan Žerjal Projekt so pri agenciji Ansas izvedli spričo vse večjega zanimanja za spoznavanje slovenskega jezika in kulture kroma lonjer - OŠ Fran Milčinski Nasvidenje septembra! Pestra zaključna prireditev je bila letos posvečena 220. obletnici obstoja katinarske šole Šolsko leto se bliža koncu in je napočil trenutek za tradicionalne zaključne prireditve. Včeraj so se v športno-kul-turnem centru v Lonjerju od šolskih obveznosti poslovili učenci osnovne šole Franeta Milčinskega s Katinare. Letos je bil nastop posvečen visokemu jubileju, saj slavi šola Milčinski 220. obletnico obstoja. Po uvodnih pesmih šolskega zbora, ki ga že več let vodi in spremlja s klavirjem bivši učenec Manuel Purger, so nekatere pesmi v angleškem jeziku zapeli najmlajši. Učenci drugega razreda so staršem in sorodnikom povedali nekatere ključne datume in spomine o prvih letih obstoja katinarske šole. Nato so na oder stopili otroci folklornega krožka, ki so se predstavili z odrsko igro Igramo se ohcet. Krožek praznuje letos pet let delovanja, ob tej priložnosti so postavili tudi fotografsko razstavo, ki priča, da so otroci dojeli, kako je izgledalo življenje pred sto leti. Posebno priznanje za uspešno delovanje sta prejeli učenki Marta Kravos in Sara Zahar, ki se letos poslavljata, saj ju naslednje leto čaka nižja srednja šola. Sledil je nastop tretjega in četrtega razreda z recitiranjem in petjem poezij Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute, ki je pred leti na šoli Mil-činski podelil prvo bralno značko na Tržaškem. Prireditev je še popestril peti razred s plesom, petjem in glasbeno točko Marko skače z Orffovimi inštrumenti. Učenec Leonardo Golel pa je zaigral na klavir. Od osnovne šole so se pe-tošolci poslovili z originalno pesmijo o petletni zgodbi v šoli ob kitarski spremljavi učenke Kathrin Susan. Preden je šolski zbor sklenil prire- ditev, je peti razred slovesno predal šolski ključ četrtošolcem. Slednji so morali obljubiti celo vrsto stvari, med katerimi, da bodo v zgled mlajšim, da se bodo redno učili in nikoli kregali, da bodo Šolski zbor vodi petošolec Leonardo Gogel kroma olikani in delali v ponos šole. Petošolci pa so še na oder povabili bodoče prvo-šolčke in jim za dobrodošlico podarili rdeč nagelj in svinčnik. Andreja Farneti Zadnji aperitiv v TK z Lojzetom Abramom Danes bo ob 18. uri v Tržaški knjigarni zadnje srečanje ob aperitivu, ki ga prirejajo Založništvo tržaškega tiska, založba Mladika in Tržaška knjigarna. Gost tokratnega srečanja bo časnikar Lojze Abram, planinec, urednik in vsestranski kulturni delavec. S tem dogodkom se zaključuje niz uspešnih literarnih srečanj, ki sta jih založbi priredili v sodelovanju s TK od februarja dalje, najprej v obliki literarnih kav, ob lepem in toplejšem vremenu pa kot literarni aperitiv na odprtem. Pobudo sta podprla podjetje Qubik, ki je ponudilo kavo, in tržaški vinogradnik Bole. Jutranja srečanja so požela izredno dober odziv občinstva, saj je bil obisk vedno množičen. Pobuda je bila uspešna, ker je bila novost v tržaškem kulturnem prostoru in je privabila širši krog ljudi, ki se morda zaradi pozne ure ne udeležuje večernih kulturnih prireditev v mestu. K temu je treba prišteti še prijazno okolje knjigarne, možnost nakupa knjige, sproščenega razgovora z drugimi obiskovalci in še družabnega momenta ob kavi. Literarne kave v Tržaški knjigarni se bodo ponovno začele oktobra z vrsto zanimivih gostov. Vinjete Caroline Trampuž v NŠK Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju s Klopovci vabi jutri ob 17.30 v svoje prostore na odprtje razstave vinjet Caroline Trampuž. Avtorico, ki redno objavlja svoja dela na petkovi mladinski strani našega dnevnika, bo predstavil Matej Susič. Knjiga Maria Šušteršiča v Novinarskem krožku Založništvo tržaškega tiska vabi jutri ob 18. uri v prostore Novinarskega krožka (na Korzu 20 - 1. nadstropje) na predstavitev knjige Maria Šušteršiča Tracce della presenza slovena a Trieste (Sledi slovenske prisotnosti v Trstu). Knjigo bo predstavil časnikar Pierluigi Sabatti, ob njem pa bodo spregovorili še zgodovinar Jože Pirjevec ter novinarji Roberto Carella, Carlo Muscatello in Saše Rudolf, urednica Martina Kafol in sam avtor seveda. na opčinah - V Finžgarjevem domu Učenci in učenke, učiteljice in starši so risali, se igrali in kuhali Učenke in učenci osnovne šole Franceta Bevka z Opčin so pozorno poslušali napotke Biserke Cesar kroma Osnovnošolke in osnovnošolci openske šole Franceta Bevka so se konec tedna, v pričakovanju konca šolskega leta, zbrali na športno-družab-nem srečanju v Finžgarjev domu na Opčinah. Malčki, učiteljice in starši so se preizkusili v različnih športno-za-bavnih igrah ter likovnih in kuharskih delavnicah, s pomočjo vzgojiteljice Biserke Cesar. Kar so spretno pripra- vili in skuhali, so nato vsi skupaj tudi pojedli. Na družabnem srečanju so si starši in učiteljice obljubili, da bodo tudi prihodnje leto organizirali podobno srečanje. 1 0 Četrtek, 9. junija 2011 KULTURA / tržaška knjigarna - Predstavitev knjige Goriške Mohorjeve družbe Srčno in prodorno pisanje ob osamosvojitvi Slovenije V Tržaški knjigarni se je v torek Goriška Mohorjeva družba poklonila 20-letnici osamosvojitve Slovenije. Predstavila je knjigo Samostojna Slovenija bodi pozdravljena, v kateri so zbrani članki, intervjuji in komentarjev, ki obravnavajo dogodke iz časa osamosvajanja Slovenije, ki so bili objavljeni v zamejskem tisku, in sicer v časopisih Katoliškem glasu, Novem listu, Domu in Mladiki. V imenu založbe sta o publikaciji spregovorili prof. Marija Češčut in Ti-ziana Zavadlav. »Želeli smo se spomniti 20-letnice osamosvojitve Slovenije in zbrali več zelo zanimivih člankov. Izbor je sicer zelo oseben, saj je bilo tekstov na pretek,« je dejala Češčutova. Knjiga je razdeljena na več sklopov: prvi, Veter svobode z Vzhoda, se na primer posveča obdobju začetka demokracije in aretaciji četverice - Služba državne varnosti in Protiobveščevalna služba Jugoslovanske ljudske armade sta leta 1988 aretirali tri novinarje tednika Mladina - Janeza Janšo, Davida Tasica in Francija Zavrla - in zastavnika JLA Ivana Borštnerja zaradi izdaje vojaške skrivnosti - zadnji del, Nova republika si počasi utira pot pa sega do slovenskega dne D, se pravi do odhoda jugoslovanske armade. Knjigo so v Gorici že predstavili. Po besedah Češčutove je veliko uspeha požela ravno med mladimi bralci, ki so bi- Obleci me v poljub s Sašo Pavček jutri na Opčinah Jutri se bo na Opčinah z velikim gledališko-glasbenim dogodkom zaključila zimsko-spomladanska sezona SKD Tabor. V goste prihaja prva dama slovenskega gledališča, pisateljica in zdaj tudi pesnica, Saša Pavček, ki bo predstavila svoj pesniški prvenec Obleci me v poljub. To ne bo klasična predstavitev, saj je svoje poezije Pavčkova povezala v ljubezensko-izpovedno zgodbo. Predstava je bila napovedana že v marcu, a je takrat zaradi bolezni odpadla. Saša Pavček je v svoji bogati in dolgi umetniškem karieri dosegla veliko priznanj in nagrad. Zadnja leta je uspešna tudi kot avtorica dramskih besedil in radijskih iger. Zbirka Obleci me v poljub je izšla pri založbi Miš decembra 2010, zdaj je že ponatisnjena. Peter Kolšek je v oceni knjige zapisal: »Skoraj vsaka pesem v tej knjigi premore zgodbo. Lahko so kratke in lapidarne, lahko pa so to tudi obsežne pesmi z epsko-dramsko zasnovo. Ni si težko predstavljati, kako žive bi bile te pesmi, če bi se s papirja odpravile na oder.« In zgodilo se je - s projektom se Saša Pavček in glasbeni trio, ki jo spremlja, Aljoša Rijavec (klavir), Šemsudin - Dino Džopa (kitara) in Jan Oršič (bas-kitara), uspešno predstavlja po Sloveniji. Temperamentni večer ljubezenskih pesmi in čutne glasbe bo jutri, v petek, 10.junija, v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 20.30. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 9. junija 2011 PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.37 - Luna vzide ob 13.33 in zatone ob 1.00 Jutri, PETEK, 9. junija 2011 MARJETKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,3 stopinje C, zračni tlak 1010,5 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 11. junija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »X-Men - L'inizio«. ARISTON - 17.00, 18.45 »Angele e Tony«; 21.00 »The Housemaid«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Esp - Fenomeni paranormali«; 16.30 »Garfield - Il supergatto«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Paul«; 16.20, 18.00, 19.05, 20.45, 21.50 »X-Men -L'inizio«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Una notte da leoni«; 16.15, 19.00, fine del mare«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.10 »L'ultimo dei Templari (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »X-Men - L'inizio«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Libera uscita«; Dvorana 5: 17.40, 20.20 »The tree of life«. Čestitke Prof. Marija Češčut (levo) in Tiziana Zavadlav sta v torek predstavili knjigo v Trstu kroma li navdušeni nad pregledom malo poznanih dogodkov. Nekateri se namreč le bežno spominjajo tistega obdobja in ob branju obujajo spomine, hkrati pa izvejo marsikaj novega; spet drugi pa takrat še niso bili rojeni in gre zanje za povsem novo zgodbo. Češčutova je članke ocenila kot izredne, saj kažejo na daljnovidnost piscev in zamejskih medijev, ki so pozorno spremljali to zgodovinsko prelomnico. Prebrali sta nekaj odlomkov o posaditvi t.i. lipe sprave na Žalah leta 1989 in več razmišljanj msgr. Kazimirja Humarja o spravi v Kočevskem Rogu 8. julija 1990, ki se začne pri priznavanju lastnih napak ter zmot in medsebojnemu odpuščanju. »Skušali smo se izogniti ostrim, grobim člankom. Manjše diso-nance pa so v knjigi kljub vsemu prisotne.« Med listanjem naletimo na pisanje Ezia Gosgnacha, msgr. Humarja, Marina Qualizze, Saše Martelanca, Iva Jev-nikarja, Tomaža Simčiča, Leona Marca in drugih. »Delali smo z veseljem, s srcem, da bi sestavili nekaj velikega za našo Slovenijo in zbrali smo res pronicljivo in prodorno pisanje.« Iz občinstva je bilo slišati več pohval, češ da gre za kakovostno in pregledno dokumentacijo o nekem zgodovinskem dogajanju iz zamejskega zornega kota. Prihodnji knjižni podvig Goriške Mohorjeve družbe je objava knjige Zgodbe s Trnovskega gozda izpod peresa nekdanjega slovenskega generalnega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja. Navdušen Trnovec v pokoju je namreč zbral več lovskih zgodb, člankov o Trnovskem gozdu in o osebah, ki so se tam rodile. V Gorici jo bodo predstavili 16. junija, v Trstu pa 21. junija v Tržaški knjigarni. (sas) 21.45 »Pirati dei Caraibi - Oltre i con-fini del mare 3D«; 18.15, 21.00 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del ma-re«. FELLINI - 16.45 »Garfield e il supergatto«; 18.15, 20.00, 21.45 »Zack & Miri amore a... primo sesso!«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 2«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 20.15 »Habemus Papam«; 18.15, 22.00 »Red«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30, 19.30, 21.30 »Vitez in sitnež«; 19.00, 21.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 16.40, 19.10, 21.40 »Dekliščina«; 17.20 »Sfinga«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05 »Rio 3D« (sinhro.); 15.10, 18.00, 19.25, 20.50 »Pirati s Karibov 4 - 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Dekliščina«; 19.00, 21.50 »Pirati s Karibov 4«; 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 16.30 »Cena resnice«; 16.00, 18.40, 21.20 »Možje X: Prvi razred«; 18.00 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »X-Men - L'inizio«; Dvorana 2: 16.30, 18.50, 21.20 »Pirati dei Carai-bi - Oltre i confini del mare«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Esp - Fenomeni paranormali«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Paul«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il con- Našo sopevko Kristino in Da-vorja je osrečil prihod malega MATEJA. Sedaj bodo dnevi skupaj s sestrico Jasmin še bolj pestri! Z lepo družinico, s sopevkama nono Lidijo in teto Eriko ter ostalimi se veselimo vsi pri ŽPZ Prosek Kontovel. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE pri Deželnem šolskem uradu v Trstu sporoča, da je urnik sprejemanja šolnikov sledeč: ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 11. do 13. ure ter ob sredah od 15. do 17. ure. Vljudno prosimo vse, da se držijo omenjenega urnika ali da se predhodno telefonsko dogovorijo za drugačno rešitev. UČENCI IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVANA CANKARJA pri Sv. Jakobu vabijo starše, sorodnike, prijatelje in bivše učence na zaključno prireditev, ki bo danes, 9. junija, ob 19.30 v šolski dvorani Dragotina Ketteja v Ulici Frausin 12. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade danes, 9. junija. OTROCI OTROŠKEGA VRTCA UBAL-DA VRABCA IN UČENCI OŠ KAJU-HA-TRUBARJA IZ BAZOVICE Vas vabijo na zaključno šolsko prireditev v petek, 10. junija, ob 18. uri v kinodvorano v Bazovici. Toplo vabljeni! DTZZ ŽIGE ZOISA vabi na zaključno prireditev v petek, 10. junija, ob 19. uri v gledališče Basaglia pri Sv. Ivanu. NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA vabi v petek, 10. junija, ob 10. uri na zaključno šolsko prireditev v Prosvetni dom na Opčinah. M Izleti SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za »Gardaland« predviden v nedeljo, 12. junija, ob 6. uri iz parkirišča izpred črpalke na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. št.: 3355476663 (Vanja). KLUB PRIJATELJSTVA prireja v torek, 21. junija, izlet na Rakovnik in v Polhov Gradec z ogledom krajevnih zanimivosti. Informacije in vpisovanje na tel. št.: 040-225468. Vljudno vabljeni. 0 Prireditve KOSOVELOVA KNJIŽNICA v Sežani vabi v svoje prostore na 6. srečanje ob fotografiji, ki bo danes, 9. junija, ob 18.15. Ob razstavi regate Barko-vljanke-Barcolane Miloša Zidariča bodo sodelovali olimpijska prvaka v jadranju Anko in Mitja Kosmina, Andrej Justin, projektant Maxi Jene, Marko Civardi, predsednik Fotoklu-ba iz Trsta, novinarka Jolanka Bertole in ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Vljudno vabljeni! JUNIJSKI VEČERI V DOLINI - Na 2. Junijskem večeru bosta nastopila, s kabaretno predstavo »Cecchelin e din-torni«, Alessio Colautti in Carlo Tommasi. Predstava je na programu v petek, 10. junija, ob 21. uri, v društvenih prostorih! Prisrčno vabljeni! MLADINSKI DOM BOLJUNEC s pokroviteljstvom občine Dolina vabi v petek, 10. junija, ob 20.30 na otvoritev razstave »Krožna pot naših Gradišč«. Prisotna bo avtorica prof. Branka Sulčič in prof. Lidja Rupel, ki nam bo obrazložila raziskovalno delo. Razstava bo na ogled v Spremnem centru doline Glinščice v Boljuncu do nedelje 19. junija, po ustaljenih urnikih. Lepo vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v sodelovanju s Klopovci priredi v petek, 10. junija, ob 17.30 odprtje razstave Vinjet Caroline Trampuž. Predstavil jo bo Matej Susič. SKD TABOR - v petek, 10. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah glasbeno-gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa Saša Pavček, ob spremljavi tria Aljoša Rijavec - klavir, Šemsudin - Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara. Vabljeni! GLASBENA MATICA ŠOLA M.KOGOJ V SODELOVANJU S SKD BARKO-VLJE vabi na koncert S flavto v poletno noč, v soboto, 11. junija, ob 20.uri v dvorani SKD Barkovlje, ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Sara Bembi, Lucia Jan-kovski, Ivana Milič, Marco Obersnel in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Matjaža Zobca. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI ŠOPEK SEŽANA vabi na samostojno prireditev v Zadružni dom v Štorje v soboto, 11. junija, ob 20 uri. Vstop prost. MOPZ VASILIJ MIRK toplo vabi na 39. koncert pobratenih zborov »Štiripe-resna deteljica«, ki bo v soboto, 11. junija ob 19.00 v Kulturnemu domu na Proseku. OBČINA ZGONIK IN ŽPS STU LEDI vabita na koncert »Pojemo Mateji«, ki bo v soboto, 11. junija, ob 20.30 v cerkvici sv. Urha v Samatorci. SKD IGO GRUDEN IN GLASBENA MATICA vabita na koncert klavirskega kvinteta »Fenix«, ki bo v Kulturnem domu v Nabrežini v soboto, 11. junija, ob 20.30. SKD LIPA BAZOVICA - PESEM NA M'ZARJU 2011: sobota, 11. junija, ob 21. uri na M'zarju. Sodelujejo: OŠ Trubar-Kajuh, OPZ in MlPS Slomšek, MoVS in MePZ Lipa ter MoPZ Tabor iz Lokve. V slučaju slabega vremena bo koncert v športnem centru Zarja. SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD, Rajonskim svetom za zahodni Kras, Združenjem za Križ vabi na Kriški teden 2011: 12. junija, Ljudski dom ob 21.00 (vstopnina) otvoritev Kriškega tedna, Pupkin Kabarett: Essere e be-nessere; 14. junija, dom Alberta Sirka ob 20.00 lutkovna predstava, Ol-gica in Mavrica; 18. junija, Ljudski dom ob 21.00 večer srbskih ljudskih plesov, Kulturno i sportsko udruže-nje Srba Vuk S. Karadžic, Trst; 21. junija, dom Alberta Sirka ob 20.30 po-kušnja vin kriških vinogradnikov, MoPZ Vesna, nagrajevanje najboljših »fanclov z dušu«; 23. junija, pri Pro-cesji ob 21.00 Glasba pod zvezdami, glasbena skupina I Benandanti, sledi »Svetoivanski kres«. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Kulturnega doma A. Sirka. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana, vabi na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v soboto, 18. junija, ob 20.30 v gledališču »San Giovanni«, Ul. San Cilino, 99/1. GLASBENA MATICA ŠOLA M.KOGOJ V SODELOVANJU S SKD BARKO-VLJE vabi na Diplomski koncert - Sara Bembi, flavta, razred prof. Erika Slama, klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach, v soboto, 18. junija, ob 20.uri v dvorani SKD Barko-vlje, ul. Bonafata 6. Vljudno vabljeni! URESNIČENA SANJA - SAMOSTOJNA SLOVENIJA Zveza cerkvenih pevskih zborov in Društvo slovenskih izobražencev vabita na jubilejno proslavo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije z naslovom »Uresničena sanja« (večer domovinskih pesmi in državotvornih spisov Franca Jeze ter drugih avtorjev), ki bo v torek, 21. junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 v Trstu. SiVince Tutto 8 junija 2011 Super Enalotto St. 2 8 11 26 32 44 77 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 628 dobitnikov s 4 točkami 21.388 dobitnikov s 3 točkami 13.183.077,50 € --€ 747.041,06 € 2.116,00 € 344,67 € / aperitiv s knjigo gost LOJZE AB RAM v Tržaški knjigarni, danes, 9. junija, ob 18.00 vino bo ponudil Andrej Bole ÜK Obvestila KRUT obvešča, da danes, 9. junija, bodo v popoldanskih urah društveni prostori zaprti. NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen še danes, 9. junija, tel.: 3289518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo na aperitiv s knjigo danes, 9. junija, ob 18. uri v Tržaško knjigarno. Gost srečanja bo Lojze tbram. UČENCI IN UČITELJICE COŠ PINKO TOMAŽIČ iz Trebč vabijo na ogled razstave »Kras 2011 - Suhozid na Krasu«, ki bo v šolskih prostorih še danes, 9. junija, od 8. do 16. ure. Vabljeni! AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki '99 in mlajši) od ponedeljka, 13., do srede, 22. junija Informacije in prijave na ZSŠDI (040 635627) do petka, 10. junija (urnik: 8.00 - 14.00) ali neposredno na prvi dan kampa. OBČINA DOLINA obvešča, da do petka, 10. junija, potekajo v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure) predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2011/12. Obrazci in podrobnosti o prijavah so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. Dodatna pojasnila: tel. 040-8329240/281, faks 040-228874, scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. OBČINA DOLINA obvešča, da potekajo do petka, 10. junija, v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure) vpisovanja v občinska poletna centra, ki se bosta odvijala od 20. junija do 1. julija (športni kamp nogometa/odbojke/košarke v konvenciji z t.Š.D. Breg) in od 4. do 29. julija (tradicionalni poletni center). Obrazci in podrobnosti na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije: 040-8329240/281, scuole-sol-stvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. OBČINE OKRAJA 1.1. (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga Ltlbero tzzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v petek, 10. junija, od 16. do 18. ure: »Obdelujemo slano testo«, »Slike s sladkorjem«. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo junija in julija vadba ob petkih potekala od 19. do 21. ure. Ob torkih ostane urnik nespremenjen: od 18. do 21. ure. ŠAGRA NA KRMENKI v organizaciji s KD F. Venturini: petek, 10. junija, ples z ansamblom tlter Ego; sobota, 11. junija, ples z ansamblom Witz Orchestra; nedelja, 12. junija, ob 18. uri koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, sledi ples z ansamblom Mi; ponedeljek, 13. junija, ples z Maniax Rock Cover Band. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. 1. tedenski - od 11. do 15. julija od 10. do 16. ure. Tečaji ob vikendih: 17., 18., 19., 25. in 26. junija; 22., 23., 24., 30., 31. junija. V petek ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Vpis in info: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org LETNIKI 1966... organiziramo nam posvečen večer pri morju z glasbo v soboto, 11. junija, ob 20. uri v restavraciji v Brojenci pod Križem. Toplo vabljen/a. Prosimo te, če lahko potrdiš tvojo prisotnost s tem, da pošlješ sms z imenom in priimkom na 3404996575 (Sonja) ali na 338-8885302 (Martina). SOMPD VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 11. junija, ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16.00 v drugem sklicanju v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. AŠD SOKOL IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp »Igrajmo odbojko« (letnik 2000-01-02-03-04) od ponedeljka, 13. do petka, 17. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Info: 348-8850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila). DELAVNICE SLOVENŠČINE ZA OTROKE od 9. do 12. leta v okviru projekta Jezik-Lingua: v slovenščini o glasbi, filmih, računalništvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblačilih, predmetih in o drugem, kar je mladim všeč in o šoli v neformalni slovenščini. V prostorih Slovenskega dijaškega doma S. Kosovela, Ul. Ginnastica 72, Trst, vsak torek in četrtek od 9.30 do 11.30 od 13. junija do 1. julija. Informacije: te-co01@jezik-lingua.eu. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na konferenco »Vzgoja otroka za talent in mir - predstavitev 6. Svetovnega Kongresa Otrokovega Talenta«, ki bo v ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 - Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, na sedežu CCYJ (Centro Culturale Yoga Jnanakanda). Informacije: 040-2602395, 320-0488202. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na otroško delavnico »Astronomija in precesija enakonoč-ja« v ponedeljek, 13. junija, ob 16.45 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Vodila jo bosta glavna mednarodno odgovorna fundacije - predsednica in ustanoviteljica Inž. Maria Nilda Cerf trbulu in podpredsednik dr. Jose Miguel Esborronda tndrade. Informacije: 040-2602395, 3200488202. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 1. tečaj od 13. do 24. junija; 2. tečaj od 20. junija do 1. julija; 3. tečaj od 4. do 15. julija; 4. tečaj od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja v mesecu juniju za otroke od 4. leta do 5. razreda OŠ v bazenih na Judovcu (tltura) v Trstu. Tečaj se bo začel 13. junija (tltura). Informacije in vpis: tel. št. 040-51377 (od 16. do 18. ure ob delavnikih) ali osebno na Stadionu 1. maja v Trstu. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskem letu 2009/2010 diplo-mirali/magistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 13. junij. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL organizira od 4. julija do 5. avgusta poletni center za otroke, ki obiskujejo jasli in vrtec. Od 13. junija do 5. avgusta pa bo Poletni center namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Uradi so na razpolago za prijave in informacije od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, na tel. št. 040-573141. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za TRST otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 0404529907, info@tpkcntsirena.it. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 14. junija, ob 20.00 v svojem sedežu (Prosek št. 159). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v torek, 14. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). TRŽAŠKA SEKCIJA SLOW FOODA prireja v Centru za promocijo, po-kušnjo in prodajo krajevnih proizvodov na Dolgi Kroni v Dolini v torek, 14. junija, ob 18. uri predstavitev vodnika Ekstra deviškega oljčnega olja, ki zaobjema recenzije boljših in kvalitetnejših olj na italijanskem državnem ozemlju. Obenem bo predstavljen manifest Slow Fooda v bran italijanskega oljkarstva. Sledili bosta še »delavnica okusa« in vodena degustacija kvalitetnih oljčnih olj. Prost vstop. BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu v sredo, 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s Skladom M. Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Repentabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.festivalkras.com, info@festival-kras.com, tel. 347-2576505. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 15. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Op-činah. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo vse »osmičarje«, ki nameravajo sodelovati na letošnji prireditvi na informativni sestanek v sredo, 15. junija, ob 20. uri v Bubničev dom v Repnu. TRŽAŠKA SEKCIJA SLOW FOODA prireja v Centru za promocijo, po-kušnjo in prodajo krajevnih proizvodov na Dolgi Kroni v Dolini v sredo, 15. junija, od 17. do 21. ure »5. izvedbo Trieste Golosa«. Srečanje je posvečeno degustacijam in spoznavanju odličnosti tržaških obrtnikov okusa. Obiskovalci bodo lahko pokušali vina, sladolede, mesne izdelke, sire, kruh, olja, sladice, žgane pijače in druge tržaške dobrote. Člani Slow Fooda imajo prost vstop, za vse ostale pa znaša 8 evrov. SC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 16. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu na sedežu v Ul. Cicerone 8. AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ul. 109, 16. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev organov zbora; poročilo predsednika, tajnika, blagajnika; poročilo nadzornega odbora; odobritev bilance za leto 2010 in proračuna za leto 2011; razrešnica staremu odboru; pozdrav gostov; razno; izvolitev novega odbora. Vabljeni! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 17. junija, ob 18.00, obisk vinske kleti Valpanera -Villa Vi-centina. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, na tel. št.: 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). AŠD PRIMOREC prireja 18. in 19. ter 25. in 26. junija športni praznik ob nogometnem igrišču na »Griži« v Treb-čah. Delovali bodo dobro založeni kioski z glasbo v živo. FOTOVIDEO TRST 80 prireja za ljubitelje snemanja in fotografije Work shop »Uporaba bliskavice in luči«. Tečaj bo vodil mojster fotografije Zare Grmek iz Ljubljane v soboto, 18. in ne- deljo, 19. junija, v Trstu in okolici. Informacije na spletni strani www.trst80.it in tel. št.: 0039-3294128363 (Civardi M.). Vsebina predavanja: Teorija: vrste svetlobe mehka luč, trda luč, barvne temperatura luči, vrste žarnic, merjenje svetlobe s svetlomerjem itd. Praktični del: Načini osvetlitve modela za portretno fotografijo, uporaba modelirne luči -Modeling light, slikanje na terenu (v starem hotelu) itd. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. ZNOVA SLAŠČIČARSKI TEČAJ - Sladice v čašah v organizaciji društva SKD Tabor. Vodil ga bo priznani francoski slaščičar Naser Gashi. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, v soboto, 18. junija, od 8.30 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). POLETNE DELAVNICE TREBČE 2011 - SKD Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom - Srenjo Trebče in AŠD Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2011« za otroke iz vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah od 20. junija do 29. julija. Vezna nit delavnic bo spoznavanje zgodovine na igriv način: »Muca Mica potuje skozi čas«. Na sporedu bodo športne, likovne, glasbene, kuharske, gledališke delavnice, zabava, igre, kopanje v bazenčkih, prenočevanje v šotorih in še in še ... Za informacije in vpis pokličite čimprej na št. 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL IN ZSŠDI organizirata košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opči-nah: 1. izmena od ponedeljka, 20. junija, do petka, 24. junija, 2. izmena od ponedeljka, 27. junija do petka, 1. julija. Kamp je namenjen otrokom letnika 1998 in mlajšim. Otrokom bodo sledili izkušeni vzgojitelji in trenerji. Info: Andrej Vremec 338-5889958, email: marinandrej@alice.it. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI sporočata, da bo ob 100-letnici rojstva in 35. obletnici smrti Jožeta Peterlina sv. maša v njegovem rojstnem kraju na Vi-njem vrhu pri Beli Cerkvi na Dolenjskem v nedeljo, 26. junija, ob 11. uri. Vse, ki bi se radi udeležili te slovesnosti, vabimo, da se prijavijo v uradih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846 od 9. do 13. ure. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija 2011 sprejema prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povprasevanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave sprejemamo na tel. št. 040-51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. ARTEDEN/11 - Skd Lonjer-Katinara in Društvo za umetnost Kons prirejata od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Lo-njerju, likovno delavnico za osnovnošolske otroke, ki jo bo vodila umetnica Luisa Tomasetig. Informacije in prijave na naslov jana@arteden.org ali pa na tel. št. 333-5062494 (proti večeru). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 8. do 12. leta »Poletje v glasbi« (petje, igranje, ples, glasbena pravljica... ) od 4. do 8. julija, v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Informacije na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in Četrtek, 9. junija 2011 info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. ASD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti, ki bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). VEČERJA Z ZABAVO - Si rojen v prejšnjem stoletju... leta '71? Si »štuf« bit doma? Pridruži se nam 24. septembra, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Info in prijave najkasneje do 1. septembra na tel. št.: 338-9943797 (Debora), 335-8185220 (David). ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Združene mešane pevske zbore bo letos vodila zborovodja Cin-zia Sancin. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. San Francesco 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. Za skupne vaje bomo naknadno obvestili soudeležene zbore. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it). Mali oglasi HIŠO s pogledom na morje, na Krasu prodajam. Tel. 338-4719734. IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-6055490. PRODAM hišo v Boljuncu v strogi četrti, potrebno popravil. Cena po dogovoru. Tel. št.: 328-6958659 (od 20. do 21. ure). PRODAM SKUTER honda PS 125, prevoženih 7.000 km, modre barve, vedno v garaži, po ugodni ceni. Tel. 3343539564. PRODAM nissan pick up, bele barve, letnik 2000, edini lastnik, prevoženih 230.000 km, v odličnem stanju, cena 7.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. št. 347-4323531. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče delo kot varuška. Tel. 347-3328816. [d Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino sva odprla osmico pri Nadliško-vih na Katinari. Tel. št. 335-6067594. Vabljeni! DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni! Tel. št.: 040281153. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Dolini pri Mariju Žerjalu. PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica. Tel. št.: 040-208166. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. V REPNU »na Orešju« je odprta osmi-ca. Tel. št. 040-327157. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. 040-229293. Prispevki V spomin na Ladija Rebulo darujeta Stana in Ivan Lazar 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. 1 2 Četrtek, 9. junija 2011 KULTURA / berlin - Pihalni orkester Komen v berlinski filharmoniji Nepozabna glasbena avantura komenske godbe Osvojili so drugo mesto in prejeli številna povabila na gostovanja v tujino »Enkratno! Nikoli si nisem predstavljal, da bom s svojim instrumentom zaigral na tem legendarnem odru, na odru, ki zahteva veliko spoštovanja in je gostil najboljše glasbene umetnike na svetu,« je po koncertu Pihalnega orkestra Komen v dvorani berlinske filharmonije povedal tržaški prvak na diatonični harmoniki Zoran Lupinc. S komenskimi glasbeniki je zaigral v skladbi Earth francoskega skladatelja Pierra Thilloyja, in skupaj z ostalimi solisti, mezzosopranistko Ireno Yebuah Tiran, Matijo Tavčarjem na tolkalih in mladim tubistom Jernejem Terčonom ustvaril zaključni prizor še ene fa-scinantne zgodbe o fenomenu »komenske godbe«. Ta se je začela pred petnajstimi leti, se po kraško trmasto in vztrajno kalila iz leta v leto, si prestižne med- Levo komenski godbeniki pred berlinsko filharmonijo, desno pa Zoran Lupinc na odru polona makovec narodne lovorike nabirala v Londonu, Strasbourgu, Ri-vi del Garda in zacvetela pred dvema letoma še v znameniti Zlati dvorani na Dunaju. Karizmatična dirigentska paličica Simona Perčiča je letos za svoj cilj izbrala prestižno dvorano berlinske filharmonije in Pihalni orkester Komen je leto dni marljivo vadil več kot 60-minutni program, da ga je lahko predstavil na mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov, ki je potekal 4. junija v Berlinu. Strokovna žirija, ki ji je predsedoval John Alden Stanley, eden izmed svetovno najbolj priznanih dirigentov pihalnih orkestrov, sicer profesor na Sonoma State University v Kaliforniji, je del koncertnega programa štirih udeleženih sestavov (Stadtmusik Löffingen in Landesblasorchester Baden-Württemberg iz Nem- K - The Art of Living Comix v Vili Manin Od jutri, 10., do nedelje, 12. junija, bo Vila Manin gostila prireditev K - The Art of Living Comix, to je pravi poklon stripu na domači in hkrati mednarodni ravni. Dogodek, ki ga prireja založba Safara, se posveča predvsem novim trendom stripa, ne da bi seveda prezrl zimzelenih oblik ilustriranega novinarstva in grafičnih umetnin, japonskih stripov manga in sketchcrawler, ki velja za ilustracijo v realnem času. Stripi so namreč čti-vo, ki ga v roke vzame vsak - od otroka, študenta, do staršev in starih staršev, saj lahko zadovoljijo skorajda vsak okus, tako vsebinsko kot stilsko. Strip se je končno povzpel na umetnostno raven, ki si jo je že pred časom zaslužil, saj ima veliko komunikativnost, ki v svoji preprostosti presega državne meje in jezike. Gre za živo in svežo stvaritev. Na jutrišnjem odprtju bodo protagonisti Stefano Babini s svojimi stripi za aeronavtično revijo, Achille Beltrame oz. njegovi stripi z alpinci v prvi svetovni vojni za časnik Domenica del Corriere, Franco Devescovi s svojim Martinom Mysterejem, Zagorjem in Misterjem No ter dijaki videmske-ga višješolskega zavoda iz Palazzola s svojim poklonom Mattii Uboldiju. Ob samih stripih pa bo čas tudi za predstavitve knjig in klepete z njihovimi avtorji. Med njimi velja opozoriti na risani poklon Davida Pascuttija kolesarju Faustu Coppiju (v soboto, 11. junija, ob 17.30). Čas pa bo tudi za posebne glasbene in druge dogodke. V soboto bo ob 21. uri na oder stopila skupina La mente di Tetsuya, ki bo postregla s starimi pesmimi japonskih in drugih risank (Capitan Harlock, Lupin III, Sam-pei, Gundam ...). V nedeljo bodo ob 14. uri nastopili Clerici Vagantes - glasbeniki in improvizirani žonglerji, popoldne pa defile skupine Cosplay Contest. čije, Jugendmusik Zürich 11 in Pihalni orkester Komen) tudi ocenjevala in najvišje število točk (95) namenila 80-članskemu orkestru iz Baden-Württemberga. Le s točko manj (94) je nagradila izjemno muziciranje ko-menskih glasbenikov, ki so tako nemško kot številno slovensko občinstvo navduševali z izvedbami precej zahtevnih skladb, ga omrežili s pisanim izborom del od uverture Slovenec sem Nejca Bečana do simfonije Alfreda Reeda (ki jo je žirija ocenjevala), pa od prikupnih Treh primorskih pripovedi Marka Mozetiča (solist flavtist Aleš Kacjan) in Bernsteinove I am easilly assimilated (v priredbi Mattea Firmija) do Gote švedskega avtorja Pedra Karlssona (v priredbi Simona Perčiča), skladbe, v kateri so se mladinsko zaznamovani instrumen-talisti preizkusili tudi kot pevci, in svoj legendarni koncert v dvorani berlinske filharmonije zaokrožili z učinkovito Zemljo P. Thilloya. Pravo slovensko slavje se je v dvorani berlinske filharmonije nato nadgradilo še z obveznimi Avseniki in izvedba njihovih Slovenskih pozdravov je otoplila še zadnjo hladno (nemško) dušo v prestižnem koncertnem ambientu. Srečni, veseli, vzhičeni in polni zadovoljstva so iz Berlina odhajali tudi vsi solisti in tisti redki profesionalni glasbeniki, ki so prepoznali fenomen ljubi-teljstva Pihalnega orkestra Komen, se mu pridružili, se z njim tudi obogatili, saj so tako tudi sami prvič lahko okusili razkošje akustike dvorane, se predali častnemu trenutku, ki sicer pripada samo tistim, ki so zelo dobri oziroma najboljši. Več kot 150 prijateljev in podpornikov komen-skega pihalnega združenja (ki si je pridobilo tudi status društva v javnem interesu) se je pridružilo tej novi glasbeni avanturi v Berlinu, se radostilo novih uspehov in občudovalo brezmejno energijo, s katero mladi igrajo v orkestru in brezkompromisno sledijo visokim (a zdravim) ciljem svojega dirigenta. In to energijo, prežeto s kraško vztrajnostjo, so očitno v Berlinu prepoznali tudi glasbeni strokovnjaki iz Italije, Francije in Nemčije, tisti, ki so po koncertu člane oz. Simona Per-čiča povabili na več prestižnih gostovanj v tujini. Tatjana Gregorič knjižnice Tudi Primorci beremo! Od danes do 20. novembra bo ponovno zaživela pobuda Primorci beremo, ki po primorskih knjižnicah poteka že od leta 2007 in se uspešno zopersta-vlja predsodkom o neberljivosti književnosti slovenskih pesnikov in pisateljev. Prvenstveni namen akcije je namreč širjenje branja in spoznavanje sodobne slovenske književnosti. Prvotnim štirim knjižnicam (Tolmin, Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica) se je postopoma pridružilo še sedem knjižnic (Izola, Sežana, Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Trst in Gorica), tako da so ob zaključku te pobude leta 2010 beležili 918 bralcev in bralk ter 6165 prebranih knjig, v štirih letih pa 16.605 prebranih knjig in 2.490 bralcev. Gre za najširši projekt spodbujanja bralne kulture med odraslimi Slovenci, ki se za bralce začenja ob domnevnem rojstnem dnevu Primoža Trubarja in zaključi 3. decembra, ko se z dnevom odprtih vrat kulture spominjamo obletnice Prešernovega rojstva. Ob tej priložnosti sodelujoče knjižnice priredijo srečanje z avtorjem in bralcem podelijo priznanja ter knjižni dar. Letošnji seznam obsega 51 proznih del in 12 pesniških zbirk, med katerimi so tudi Drago Jančar, Dušan Jelinčič, Vladimir Bartol, Miha Mazzini, Tone Partljič, Evelina Umek, Miroslav Košuta in Saša Pavček. Vse knjige za letošnjo izvedbo pobude so skupaj na ogled na vidnem mestu v knjižnici. Člani Narodne in študijske knjižnice iz Trsta in Knjižnice D. Feigla iz Gorice, ki so starejši od petnajstih let, naj bi do 20. novembra, dneva slovenskih splošnih knjižnic, prebrali najmanj pet proznih del in eno pesniško zbirko ter oddati bralno znamenje z osnovnimi podatki o knjigi in bralcu. Knjižnici iz Trsta in Gorice sta lani uspešno izpeljali projekt, ki ga je zaključilo skoraj petdeset bralcev, letos pa si nadejajo, da jih bo še več. Za podrobnejše informacije se lahko bralci obrnejo do tržaške in goriške knjižnice. tržaški narodni dom - Slovenci v Bosni in Hercegovini Zgodba o popotnikih, izseljencih in zdomcih Razstavo, ki bo na ogled do 25. junija, je na odprtju predstavil avtor Stanislav Koblar - Prej so jo že gostili v slovenskih, hrvaških in bosanskih mestih Slovenci živijo tudi v Bosni in Hercegovini, povezave med dvema državama pa segajo daleč v preteklost, saj so se najpogumnejši Slovenci napotili v Bosno že za časa turških osvajanj v štirinajstem stoletju. To in še mnoga druga pričevanja lahko zasledimo na dokumentarni razstavi Od za-brisa do prenove identitete. Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2010, ki so jo odprli v torek v tržaškem Narodnem domu. Razstavo so pred tem že gostili v Ljubljani, Sarajevu, Banjaluki, Kaknju, Tuzli in v Zagrebu. Iz Trsta pa se bo selila na Reko na Hrvaško, Celje, Celovec in srbski Zrenjanin. Do sedaj si jo je ogledalo okrog 8.400 obiskovalcev. Torkovo odprtje je uvedel Milan Pahor, ravnatelj tržaške Narodne in študijske knjižnice, ki bo razstavo gostila do 25. junija. Nosilec projekta je Društvo Consortium artisticum iz Ljubljane, vsebinsko pa je razstavo zasnoval Stanislav Koblar. Slednji je v Narodnem domu svojo razstavo tudi predstavil in gostitelju podaril monografijo Četrta stran trikotnika - Slovenci v Bosni in Hercegovini 1878-2000, s katero so sklenili večletne obsežne raziskave skupine slovenskih in bosanskih raziskovalcev. »Razstava je še en korak več. Njen namen je na vzorčnih primerih dogajanj, pojavov in posa- meznikov opozoriti na problem nihanja in ohranitve nacionalne in kulturne identitete rojakov v teh krajih, ki sta se skozi čas izkazali z značajem reke ponikalnice, ki se, tudi če ponikne, prej ali slej prebije iz zemeljskih globin na dan, znova sveža in živa«, je o razstavi povedal avtor Koblar, ki je tudi sam živel v Bosni. Zgodba o popotnikih, izseljencih in zdomcih ter njihovih dejanjih na tujem je razdeljena v 24 krajših sklopov, od preteklosti z eksotičnimi popotovanji in odhodi posameznikov in skupin v BiH do naših dni. Poudarek pa je predvsem na obdobju od avstro-ogrske zasedbe do danes. Preko fotografij in zapisov lahko spoznamo dediščino 130-letne neprekinjene prisotnosti Slovencev v Bosni in Hercegovini. »Zamejci« v BiH so v bosanski prestolnici, v Banjaluki in okolici ustanovili slovenske organizacije že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tja so se selili zlasti zaradi zaposlovanja v rudnikih in industrijskih obratih, veliko se jih je umaknilo pred fašizmom, večina pa se je tja napotila le začasno. Zanimivo je, da je grafično razstava zasnovana po modelu Korana (besedilo na sredini, slike okoli), kar predstavlja simbolno vez z BiH. Andreja Farneti Panoji razstave Slovenci v BiH kroma / ITALIJA Četrtek, 9. junija 2011 13 libija - Obrambni ministri Nata na zasedanju v Bruslju Mlačen odziv držav članic na poziv k povečanju prispevkov Po odhodu Gadafija Nato predlaga, naj mir v državi zagotovijo Združeni narodi BRUSELJ/TRIPOLI - Osrednja tema včerajšnjega prvega dne zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju je bila operacija zavezništva v Libiji. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je države pozval k povečanju prispevkov v operaciji. Rasmussen je povedal, da se pojavljajo težave z vzdržljivostjo v operaciji Nata v Libiji. Tiste članice Nata, ki v operaciji že sodelujejo, je zato pozval k povečanju prispevkov, ostale pa naj premislijo o morebitni podpori na različne načine. Rasmussen je že v ponedeljek napovedal, da bo pritisnil na vse članice, naj olajšajo breme tistim, ki sodelujejo v vojaških napadih. Predvsem gre za poziv tistim, ki ne sodelujejo v vojaških napadih, naj pomagajo na primer z orožjem ali denarjem za gorivo. V zračnih napadih Nata v Libiji sodeluje le osem od 28 zaveznic, medtem ko v operaciji Združeni zaščitnik sodeluje 16 članic Nata. Toda Rasmussenov poziv včeraj ni naletel na velik odziv. Namesto da bi najavil nove vojaške prispevke, je tako generalni sekretar po razpravi povedal le, da so države "poudarile nadaljnjo zavezanost operaciji, vključno z zagotavljanjem potrebnih zmogljivosti za nadaljevanje in končanje operacije". Tudi stališče Slovenije ostaja nespremenjeno -z vojaškimi silami v operaciji Nata v Libiji ne bo so- delovala, bo pa še naprej sodelovala pri humanitarnih dejavnostih, s pošiljkami zdravil in zdravstvene opreme ter s finančnimi sredstvi. Rasmussen je poudaril, da Nato po padcu režima Moamerja Gadafija in po koncu konflikta v Libiji v državo ne bo poslal vojakov, da bi varovali mir, kot je storil v primeru BiH in Kosova, temveč vodilno vlogo pri tem prepušča Združenim narodom. Iz tega sledi, da je ključ v rokah ZN in regionalnih partnerjev. Zveza Nato medtem nadaljuje zračne napade na Tripoli, iz katerega poročajo o eksplozijah. Napadi so usmerjeni predvsem na okraj Bab al Azi-zija, kjer se nahaja kompleks Moamerja Gadafija. Že v torek je Nato izvedel okoli 60 napadov na Tripoli, kar je bilo eno najhujših bombardiranj v Libiji doslej. Po drugi strani pa so Gadafijeve sile danes znova silovito napadle tretje največje libijsko mesto Misrato. V napadu z juga, zahoda in vzhoda naj bi sodelovalo kakih 2000 do 3000 borcev. Gadafijeva hči je medtem v Belgiji vložila tožbo proti Natu, ki ga obtožuje vojnih zločinov zaradi napada Natovih letal na Gadafijevo rezidenco, v katerem so bili 30. aprila ubiti njena hči, brat in dva nečaka. Aiša Gadafi naj bi vložila tožbo pod belgijskim zakonom "univerzalne pristojnosti", ker ima Nato sedež v belgijski prestolnici. Ruski minister Serdjukov in sekretar Nata Rasmussen ansa bakterija e.coli Za okužbe morda le krive kumare BERLIN, BRUSELJ - V vnetem iskanju krivca za širjenje okužb z nevarnim sevom bakterije E.coli, ki je terjalo že 26 življenj, je senca dvoma znova padla na kumare. Preiskovalci v Nemčiji so namreč pri ostankih hrane v nekem družinskem smetnjaku v Magdeburgu odkrili mu-tirano bakterijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot pojasnjuje dpa, je to prvič po izbruhu okužb v sredini maja, da je preiskovalcem na vzorcu hrane uspelo potrditi prisotnost enterohemoragičnega seva bakterije E. coli (Ehec) serotipa O 104. Vsi ostali dokazi doslej so bili pridobljeni na vzorcih fekalij. A vendarle strokovnjaki opozarjajo, da je nevarno bakterijo na omenjene ostanke hrane v Magdeburgu morda prenesla okužena oseba in da torej ne gre za izvor okužb. Medtem je Evropska komisija povečala ponudbo za pomoč evropskim proizvajalcem vrtnin zaradi škode, ki so jo utrpeli po izbruhu okužbe z bakterijo E.co-li. Namesto 150 milijonov evrov pomoči sedaj predlaga 210 milijonov evrov podpore oškodovanim kmetom, je danes v Bruslju povedal komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos. Evropska komisija je nov predlog pomoči predstavila, potem ko so kmetijski ministri EU v torek na izrednem zasedanju v Luksemburgu zavrnili njen prvotni predlog ukrepov. Ta je bil, da se oškodovanim proizvajalcem sadja in zelenjave pomaga za obdobje od 26. maja do konca junija, da se jim nadomesti 30 odstotkov izpada prihodka in da je ovojnica pomoči v prvi fazi 150 milijonov evrov. Španska ministrica Rosa Aguilar Rivero je v odzivu na ta predlog v torek opozorila, da proizvajalec, ki je ostal brez prodaje, ob takšni pomoči preprosto propade. Poleg povečanja obsega pomoči je komisar včeraj naznanil tudi razširitev seznama vrtnin, za katere je zaradi njihovega padca prodaje oziroma cen mogoče dobiti pomoč. Poleg kumar, paradižnikov in solate so sedaj na njem še bučke in paprika. (STA) evropska unija - Zadnjo besedo sicer ima Svet EU Evropski parlament podprl vstop Bolgarije in Romunije v schengen STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino dal zeleno luč za vključitev Bolgarije in Romunije v območje schengna. Poslanci namreč menijo, da sta državi izpolnili tehnične pogoje za to, da se pridružita 25 državam, ki so že članice schengenske-ga območja. Njuno vključitev v schengen mora potrditi Svet EU. Evropski parlament ocenjuje, da sta Bolgarija in Romunija pripravljeni za vstop v schengensko območje, obenem pa želi biti obveščen o dodatnih ukrepih na obmejnem področju med Bolgarijo, Turčijo in Grčijo zaradi morebitnega vala priseljencev. Glede nadzora kopenskih meja Bolgarije s Turčijo in Grčijo, ki so med najobčutljivejšimi zunanjimi mejami unije, obstaja več odprtih vprašanj. Po mnenju parlamenta ta vprašanja ne predstavljajo ovire za polnopravno članstvo Bolgarije v schengnu, bo pa morala Bolgarija po vstopu v schengen sprejeti nekaj dodatnih ukrepov. Med njimi sta izpolnjevanje po- sebnega časovnega načrta ter priprava skupnega pristopa z Grčijo in Turčijo za primer povečanja migracijskih pritiskov. Evropski poslanci so že v torkovi razpravi podprli čim prejšnjo vključitev Bolgarije in Romunije v schengensko območje. Kot so poudarili, sta državi izpolnili tehnične pogoje, zato bi morali zanju veljati enaki kriteriji kot za ostale članice EU. Se se pa oglasili tudi poslanci, ki so menili, da bi ob njunem vstopu unijo preplavili Romi. V Bukarešti so v odzivu na glasovanje evropskih poslancev izrazili zadovoljstvo in izrazili upanje, da bodo kljub nasprotovanju Nemčije in Francije še letos postali del območja schengna. Kot je dejal romunski notranji minister Traian Igas, računa na to, da bodo datum vstopa dobili septembra letos. Bolgarski premier Bojko Borisov je medtem sarkastično pripomnil, da se zahvaljuje tudi nemški kanclerki Angeli Merkel in francoskemu predsedniku Ni-colasu Sarkozyju za to, da so se nemški in francoski evropski poslanci postavili na stran Bolgarije in Romunije. Merklova in Sarkozy sta namreč v preteklosti izrazila nasprotovanje vstopu dveh novink v schengen, dokler ne pokažeta znatnega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Po sedanjih pravilih je ključni pogoj za vstop v schengensko območje sposobnost zagotavljanja varnosti zunanjih meja EU. Pogoji, ki jih morajo države izpolniti za odpravo notranjih meja, so nadzor kopenske, morske in zračne meje, izdajanje vizumov, policijsko sodelovanje, pripravljenost za povezavo ter uporaba schengenskega informacijskega sistema in varstvo podatkov. Evropski parlament ima sicer pri odločanju o odpravi nadzora na notranjih mejah le posvetovalno vlogo, zadnjo besedo pa imajo države članice. Notranji ministri sedemindvajseterice bodo pripravljenost Bolgarije in Romunije na vstop v schengen po napovedih ocenili na zasedanju, ki bo v četrtek in petek v Luksem-burgu. Države članice morajo odločitev o tem sprejeti s soglasjem. (STA) ■ I V« • I • Nemaja za reprogramiranje odplačevanja dolga Grčije BERLIN - Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble se je v pismu Evropski komisiji, ECB, IMF in članicam območja evra zavzel za repro-gram posojil Grčiji in drugi paket pomoči tej prezadolženi državi. Predlaga, da bi v drugem paketu s podaljšanjem roka za odplačilo dolga sodelovali tudi zasebni upniki. Schäuble je v pismu, ki ga je poslal Evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB), Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in državam evrskega območja, opozoril, da Grčiji brez drugega paketa pomoči grozi bankrot. Minister piše, da se je dosedanji koncept EU, ECB in IMF izkazal za neuspešnega. Meni, da je možnost, da bi si Grčija po programu sanacije in posojilih že spomladi 2012 lahko ponovno izposojala denar na kapitalskih trgih, kot predvideva omenjeni koncept, "več kot nerealna". Al Zavahiri za sveto vojno KAIRO - Ajman al Zavahiri, dolgoletni človek številka dve v teroristični mreži Al Kaida, je objavil video posnetek, v katerem hvali pred mesecem dni ubitega vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna, in obljublja, da bo nadaljeval njegovo sveto vojno proti Zahodu. "Nadaljevali bomo džihad, dokler nam ne bo uspelo pregnati zavojevalcev iz muslimanskih držav," je v video posnetku, ki je bil po navedbah ameriške organizacije SITE včeraj objavljen na enem od islamističnih spletnih forumov, dejal al Zavahiri - najverjetnejši naslednik bin Ladna na čelu Al Kaide. "Človek, ki je ustrahoval Ameriko za časa svojega življenja, jo bo ustrahoval tudi po smrti," je v posnetku še zagrozil v belo oblečen in oborožen al Zavahiri ter zatrdil, da bo bin Ladnova slavna zaprisega - "Ne boste mogli sanjati o varnosti, dokler je ne bomo mi uživali in dokler ne boste zapustili muslimanskih dežel" - tudi v prihodnje mučila Zahod. V Tuniziji preložili volitve TUNIS - V Tuniziji so preložili za julij predvidene prve volitve po padcu režima nekdanjega predsednika Zina El Abindina Ben Alija. Kot je včeraj sporočil začasni tunizijski premier Beji Caid Essebsi, bodo volitve v luči transparentnosti izvedene šele 23. oktobra. Volitve ustavodajne skupščine, ki bo morala oblikovati novo ustavo po padcu režima nekdanjega predsednika 14. januarja, naj bi v državi potekale 24. julija, a je državna volilna komisija zaprosila za preložitev, ker naj bi potrebovala več časa za organizacijo verodostojnih in transpa-rentnih volitev. zda - Nemško gostjo je sprejel z najvišjimi državnimi častmi Obama odlikoval Merklovo Presednik je spomnil, da je nemška kanclerka prva oseba na položaju šefa vlade iz nekdanje Vzhodne Nemčije WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek zvečer med večerjo pred Belo hišo nemški kanclerki Angeli Merkel izročil najvišje civilno priznanje ZDA, to je predsedniško medaljo svobode. Večerja je bila vrhunec obiska kanclerke v ZDA, ki je bil na najvišji ravni za kakšnega evropskega voditelja doslej v času Obamove administracije. Obama je Merklovo že v ponedeljek zvečer popeljal na večerjo v predel Washingtona Georgetown, v torek zjutraj pa jo je sprejel pred Belo hišo z državniškimi častmi. Ker Merklova ni šefica države, ampak vlade, je sicer zadone-lo le iz 19 namesto 21 topov. Po sprejemu sta se voditelja umaknila na pogovor za zaprtimi vrati, kasneje pa opravila skupno novinarsko konferenco. Merklova je šla nato na kosilo k državni sekretarki Hillary Clinton v State Department, na koncu dneva pa se je skupaj s soprogom Joachi-mom Sauerjem udeležila večerje v svojo čast v Rožnem vrtu pred Belo hišo na prostem. Obama je Merklovo za odlikovanje izbral že lani, vendar pa ni našel priložnosti, da bi ji ga osebno izročil, čeprav sta se doslej od leta 2008 srečala že desetkrat. Ob zdravici je Obama spomnil na to, da je Merklova odraščala v nekdanji Vzhodni Nemčiji, kasneje pa postala prva kanclerka znova združene Nemčije in tudi prva oseba na položaju šefa vlade iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Merklova se je zahvalila in povedala, da je odlikovanje dokaz izjemnega partnerstva med državama, ki skupaj branita svobodo, deset let po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. Obama doslej na tako visoki ravni ni sprejel še nobenega evropskega voditelja in ameriški komentatorji menijo, da se je to zgodilo tudi zato, da predsednik ZDA utiša kritike, da mu ni preveč mar za odnose z Evropo. V torek zvečer so bili ti odnosi imenitni. Okrog 200 gostov je zabaval glasbenik James Taylor, ki je dobil naročilo, da mora zaigrati pesem "You've Got a Friend " (Imaš prijatelja). Igral je tudi Nacionalni simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Christopha Eschenbacha, in sicer večinoma skladbe nemških skladateljev. Na mizi pa se je znašla tudi solata z vrta Bele hiše, za katerega skrbi prva dama ZDA Michelle Obama. Jedli so tudi tuno, šunko in zrezek z ravioli in jastogom, za posladek pa je bil na mizi tudi jabolčni zavitek. (STA) Obama izroča Merklovi visoko priznanje ansa 1 4 Četrtek, 9. junija 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Samo v nedeljo Goričani bodo prvič glasovali za tri občinske referendume Vprašanja zadevajo postopek za predlaganje občinskih sklepov, ukinitev kvoruma in odbor garantov V nedeljo, 12. junija, bodo Goričani prvič imeli možnost, da glasujejo za tri občinske posvetovalne referendume. Njihovi pobudniki izpostavljajo, da bo to za občane edinstvena priložnost za demokratično participacijo in ponovno navezovanje dialoga z institucijami, nasprotniki pa trdijo, da gre le za potrato denarja. V zvezi s katerimi vprašanji pa bodo lahko svoje mnenje, ki je neob-vezujoče, izrekli volivci? PREDLAGANJE SKLEPOV Prvo referendumsko vprašanje se tiče možnosti, da občani sprožijo postopek za odobritev občinskih sklepov. Vprašanje se glasi: Ali se strinjate, da bi bil med ljudske posvetovalne organe, ki jih predvideva statut občine Gorica, vključen tudi sklep o ljudski iniciativi? Na ta način bi lahko Goričani predlagali občinskemu svetu, naj sprejme določene odločitve, podobno kot se na parlamentarni ravni dogaja z zakoni na ljudsko pobudo. Predlogi občanov bi bili vključeni v dnevni red občinskega sveta, ki bi nato o njih odločal. UKINITEV KVORUMA Druga tema je ukinitev kvoruma za občinske referendume. Vprašanje se glasi: Ali se strinjate, da bi bil posvetovalni referendum - 77. člen statuta občine Gorica - veljaven ne glede na število volivcev, ki bi se ga udeležilo? Pobudniki menijo, da je kvorum pri občinskih referendumih, ki so posvetovalnega značaja, nesmiseln. Občani imajo po njihovem mnenju pravico, da upravi izrečejo svoje mnenje o nekaterih temah, politika pa mora nato odločati. ODBOR GARANTOV Tretje referendumsko vprašanje se tiče spremembe odbora garantov, ki bi ga po novem lahko sestavljali en predstavnik občine, en član referendumskega odbora in pravobranilec. Vprašanje se glasi: Ali se strinjate, da bi odbor garantov sestavljal en predstavnik občine, en predstavnik referendumskega odbora in pravobranilec s predsedniško funkcijo? Danes sestavljajo odbor garantov občinski tajnik, pravobranilec in predsednik odbora revizorjev, ki pa so izraz politične večine in zato ne morejo biti nevtralni, pravijo pobudniki referenduma. Kot dokaz navajajo, da so odbori garantov doslej zavrnili vsa referendumska vprašanja, vključno s tistima o ukinitvi kvoruma in predlaganju sklepov, ki pa ju je sodišče ocenilo za legitimne. POTEK REFERENDUMOV V prejšnjih mesecih se je okrog občinskih referendumov vnela polemika med večino in opozicijo. Kamen spotike je predvsem dejstvo, da referendumi ne bodo potekali skupaj z državnimi. Občinski svet je namreč določil, da bodo goriški volivci zanje lahko glasovali le 12. junija, in ne tudi 13. junija, kot velja za državna referendumska vprašanja; hkrati velja opozoriti na različen urnik občinskih referendumov, se pravi le od 8. do 20. ure (in ne do 22. ure). Volilni sedeži bodo sicer ostali isti, sobe pa bodo različne. Referendumski odbor se s sklepom občinskega sveta ne strinja, saj meni, da ustvarja le zmešnjavo. Istega mnenja so predstavniki Foruma za Gorico in drugih opozicijskih strank. »Ravnanje uprave z referendumi je bil pravi napad na demokracijo. Ob tem, da so vsilili različne urnike, prostore in jih omejili na en sam dan, niso občanov na noben način informirali o posvetovanjih. Vsebine treh referendumov so pomembne, desna sredina pa jih je popolnoma bojkotirala,« je povedal načelnik Foruma Andrea Bellavite, svetnica Anna Di Gianantonio pa je navedla tudi druge primere nedemokratičnega ravnanja večine, ki ne sklicuje občinskih svetov že dva meseca in ne skrbi za delovanje svetniških komisij. Predstavnika Foruma sta kritizirala ravnanje uprave v zvezi z vzpenjačo na grad, kulturnim področjem in socialo, napovedala pa sta, da bo Forum med pripravami na občinske volitve, ki bodo leta 2012, poudarjal predvsem potrebo po novi politiki in participaciji. (Ale) emma bonino »Za preprečitev kvoruma manjka ■ v I I v v • le se bodeča žica« »Na državni ravni so na vse mogoče načine skušali privesti do propada referendumov, tu v Gorici pa imate res neverjetno situacijo. Za preprečitev kvoruma za občinske referendume je manjkala le še bodeča žica pred hišami volivcev.« Tako je povedala Emma Bo-nino, podpredsednica senata in predstavnica radikalcev, ki ji je včeraj v sejni dvorani goriške občine prisluhnilo kar nekaj Goričanov. Boninovo je pred javnim srečanjem sprejel župan Romoli, s katerim se je pogovorila o treh referendumih in o dejstvu, da bodo potekali z drugačnim urnikom in v različnih prostorih kot državni. »Župan mi je odgovoril, da uprava ni bojkotirala posvetovanj, pač pa da se je ravnala v skladu z navodili notranjega ministrstva in prefekture. Res bi rada videla te papirje. Če bi za to izvedela prej, bi sprožila parlamentarno razpravo,« je povedala senatorka. Boninovo je sprejel župan Romoli gorica - Občina Novembra primarne volitve leve sredine Politične sile leve sredine bodo županskega kandidata, s katerim se bodo prihodnje leto predstavile na upravnih volitvah, izbrale s primarnimi volitvami. Tako so se dogovorili predstavniki Demokratske stranke (DS), SSk, Foruma za Gorico, Levice ekologije in svobode, Italije vrednot in SKP, ki so se v torek sestali v Gorici. »Z ostalimi silami goriške leve sredine se že kakih šest mesecev redno srečujemo in preverjamo, ali obstaja možnost, da bi se na volitvah leta 2012 predstavili kot koalicija z enotnim programom. Doslej smo delali predvsem na okoljskih temah, kot so upravljanje z odpadki, zmanjšanje količine odpadkov in obnovljivi viri energije,« je povedal Giuseppe Cingolani, tajnik DS, ki se je srečal z Julijanom Čavdkom (SSk), Nan-dom De Sarnom (LESO, Andreo Bellavi-tejem (Forum), Ugom Luterottijem (IDV), Robertom Criscitiellom (SKP) in drugimi. Na torkovem srečanju so sklenili, da bodo v primeru, ko bodo stranke predstavile več županskih kandidatov, organizirali primarne volitve, na katerih bodo zadnjo besedo imeli levosredinski volivci. Do polovice septembra bodo stranke pripravile programski manifest. Kandidati, ki ga bodo podpisali, bodo lahko do polovice oktobra predstavili kandidaturo, sredi novembra pa bodo potekale primarne volitve, iz katerih bo izšel županski kandidat leve sredine. Bel-lavite je včeraj že napovedal, da se namerava Forum na primernih volitvah predstaviti s svojim kandidatom. (Ale) podgora - V torek zasedal rajonski svet 250 podpisov proti anteni Napravo na Kalvariji postavlja podjetje DCP Telecomunicazioni - Walter Bandelj:»Anteno postavljajo preblizu hiš« Podgorski rajonski svet je zbral 250 podpisov občanov, ki nasprotujejo namestitvi nove radijske antene na Kalvariji. Dela, ki jih že več kot en mesec izvaja družba DCP Telecomunicazioni, potekajo na zemljišču, ki je kakih sto metrov oddaljeno od drugih anten za telefonijo, ki so jih na Kalvariji postavili v prejšnjih letih. »Nova antena, o kateri nas ni nihče obvestil, niti goriška občinska uprava, bo zato še bolj blizu hiš, kar je nesprejemljivo,« je povedal predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj, ki je maja sprožil nabirko podpisov. Le-te bodo zbirali do konca tekočega tedna, nato pa jih bodo naslovili na goriškega župana Ettoreja Romolija. Bandelj je na torkovem zasedanju rajonskega sveta povedal, da si je priskrbel tudi dokumentacijo v zvezi z radijsko anteno oz. dovoljenja, ki jih je podjetje prejelo od občine in drugih ustanov. »Sumljivo se mi zdi, da se dovoljenje okoljske agencije ARPA nanaša na radijsko anteno, ki so jo postavili leta 2006 in ki jo bodo zdaj nadomestili z drugo, ki bo bližje hišam in tudi vodovodnim cevem. Pozanimal se bom, ali je to dovoljenje še vedno veljavno,« je povedal Bandelj. Na torkovi seji je rajonski svet za Podgoro razpravljal tudi o telefonskih kabinah v vasi in drugačni postavitvi oglasne deske za osmrtnice, ki je pri vaškem pokopališču. (Ale) Tabla pred gradbiščem na Kalvariji gorica - Zagotovilo vrhovnega poveljnika italijanske vojske Brigada ostaja v mestu Priznanje vojakom ob zaključku mirovne misije na jugu Libanona - Na čelu brigade Pozzuolo odslej general Maurizio Boni Pripadniki brigade na Travniku bumbaca Dne 27. maja letos je eksplozija odjeknila blizu vozila misije ZN v Libanonu (Unifil) pri Sidonu, ranjenih je bilo šest italijanskih pripadnikov modrih čelad. Položaj v Libanonu se po atentatu ni spremenil, je včeraj v Gorici povedal vrhovni poveljnik italijanske vojske, general Giuseppe Valotto, ki se je udeležil ceremonije ob zamenjavi poveljnika konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli. Potekala je na Travniku pred mestnimi oblastmi in drugimi predstavniki krajevnih in državnih institucij. Valotto je pohvalil delo, ki ga je v Libanonu opravila brigada, in k temu dodal: »Tamkajšnji položaj je izredno občutljiv. Vsak tudi majhen incident ima lahko hude posledice in zamaje krhka ravnovesja na Srednjem Vzhodu.« General je v Gorico prinesel tudi zagotovilo, da konjeniška brigada ostaja v mestu in da njenega poveljstva ne bodo selili v okviru reorganizacije vojaških sil. Ni pa izključeno - tako Valot-to -, da ne bi izpod poveljstva izgubila odreda t.i. »lagunarov«, ki so nastanjeni v Me-strah. Na včerajšnjem vojaškem slavju, ki so ga spremljali poleg oblasti še množica krajanov in s trikolorami opremljeni šolski otroci, je generala Guglielma Luigija Mi-glietto na čelu brigade Pozzuolo zamenjal general Maurizio Boni. Zamenjava v vrhu je bila obenem priložnost za zaključek mirovne misije Leonte 9, ki je goriško brigado od novembra lani do letošnjega maja zadrževala na jugu Libanona. V šestmesečnem obdobju so pripadniki italijanskih modrih čelad opravili 23.800 akcij, prehodili in prevozili milijon kilometrov in izvedli 13.069 patruljnih kontrol. V kontingentu, ki mu je poveljevala brigada Poz-zuolo, so bili še vojaki iz Gane, Koreje, Tanzanije, Malezije, Francije, Bruneja in Slovenije, skupno 3.700 vojakov. Naj še omenimo, da je med ceremonijo učenec osnovne šole Pacorini nerodno padel - morda zaradi slabosti, povezane s sončno vročino - in z glavo udaril v stopnico na trgu. Z rešilnim vozilom so ga odpeljali v urgentni oddelek goriške bolnišnice. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. junija 2011 15 gorica - Zaključni nastop dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko Nastopajoči razvneli nabito polno dvorano Na odru nagradili zaslužne dijake - Zahvala profesoricama, ki se poslavljata Natrpana dvorana Kulturnega doma v Gorici se je v torek zvečer večkrat razvnela na zaključnem nastopu dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so na več kot dveurni prireditvi prikazali navdušenemu občinstvu, kaj vsega so se naučili v iztekajočem se šolskem letu. S pesmimi iz slovenske in tuje zakladnice je pod vodstvom prof. Stefana Io-ba uvedel večer šolski zbor. Na poseben način se je izkazalo tudi nekaj mladih solistk, ena v res dobrem duu s profesorjem; ta je dokazal, da zna privabiti iz mladih grl - poleg njihovih svežih poustvarjalnih sposobnosti - tudi pravo predanost glasbi. Posebno topel sprejem je zlasti pri mladem občinstvu doživel trio (dve električni kitari in gorica Matura je pred vrati Prva pisna naloga bo 22. junija Šolsko leto se nagiba h koncu. Dijaki, ki obiskujejo pete razrede slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, so začeli z odštevanjem časa, saj se bo čez manj kot dva tedna za tiste, ki bodo prepuščeni na maturo, začel državni izpit. V sredo, 22. junija, čaka dijake prva pisna naloga iz slovenščine, 23. junija bo sledila druga pisna naloga iz specifičnega predmeta, ki se razlikuje po učnih smereh, 27. junija pa bo na vrsti še tretja, večpredmetna naloga, ki jo bodo komisije sestavile na podlagi čez leto predelanih vsebin. Sledil bo ustni del izpita. Umestitvena seja treh komisij, ki bodo ocenjevale slovenske višje-šolce iz Gorice, bo potekala 20. junija. Če bodo vsi petošolci prepuščeni k izpitu, bo letos na tehničnem polu dvajset maturantov: v petem razredu poklicnega zavoda Ivan Cankar je devet dijakov, na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois sta dva, na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega pa je devet peto-šolcev. Na licejskem polu ima najbolj množičen peti razred družboslovni licej Simon Gregorčič, kjer je sedemnajst dijakov, sledi znanstveno tehnološki licej s štirinajstimi dijaki, trinajst petošolcev pa je na klasičnem liceju Primož Trubar. »Posebnih novosti na letošnjem državnem izpitu ne bo. Še vedno bodo veljala lanska pravila,« je povedala ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice, Mihaela Pirih, in dodala, da so se v prejšnjih dneh na zavodu Ivan Cankar že začeli kvalifikacijski izpiti za dijake tretjega razreda, ki bodo izide dočakali v petek. Za vse ostale slovenske višje-šolce se bo šolsko leto zaključilo v soboto. Namesto pouka bo od 9.05 dalje v šolskem avditoriju potekalo skupno srečanje vseh višješolskih smeri, v okviru katerega bodo nagrajevali dijake, ki so se udeležili raznih športnih dejavnosti (npr. memoriala Jožica Mikluš in orien-tiringa po Krasu). Dijaki tehničnega pola se bodo nato vrnili v svoje poslopje, kjer bodo sošolcem prikazali rezultate raznih projektov, dijaki licejskega pola pa bodo v avditoriju preleteli razne izvenšolske pobude, pri katerih so sodelovali (med temi sta tekmovanje Kenguru in Cankarjeva nagrada). Šolski dan se bo za dijake zaključil že ob 11.05, profesorji pa bodo nato začeli z ocenjevanjem dijakov petih razredov. Izidi peto-šolcev bodo razobešeni na razgla-sni deski že v ponedeljek, 13. junija, ostali dijaki pa bodo morali počakati do petka, ko se bodo zaključile ocenjevalne seje. (Ale) glas), ki je izvedel Dylanovo »Knockin' on heaven's door«. Prof. Francesco Biancuzzi je nato poskrbel za projekcijo fotografskih in video posnetkov, ki so na živ način spregovorili o raznolikih pobudah, projektih in izletih, pa tudi o vedno živahnem utripu v šolski skupnosti. Zanimiv je bil tudi nastop šestnajstih udeležencev popoldanske dramske delavnice, ki so s posebnimi vajami pod mentorstvom Vesne Tomsic odkrivali »abc« gledališča in spoznavali svoje telo kot glavni igralčev instrument, pri tem pa so se zlasti naučili opazovati in posnemati telesno govorico vrstnikov. Poseben biserček je bila posodobljena in »popoprana« igrica »Cesarjeva nova oblačila«, ki jo je prosto po Andersenovi predlogi postavil na oder razred 2.B v sodelovanju z gledališkim amaterskim »veteranom« Božidarjem Ta-bajem. Kot so povedali dijaki, so jeseni sami predelali besedilo, mu dodali primerno glasbo, poskrbeli za kostume in celo za plesno točko. Iz zgodbice pa so povzeli sporočilo, da je bolj kot zunanji videz pomembno dobro in lepo srce. Z veliko mero živahnosti in simpatije so igrico na odru sklenili s plesom, v katerega so vpletli prof. Majo Brajkovič, ki jih je zvesto spremljala pri projektu, in prof. Ioba. Ravnateljica večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom, Elizabeta Kovic, je nato na odru nagradila dijake, ki so se na poseben način izkazali med šolskim letom: srebrne Vegove zmagovalce in nagrajence pri projektu »Giralibro«. Priznanje oz. študij- Nižješolci na odru (zgoraj) in občinstvo v dvorani (desno), ki so ga nastopajoči ob koncu prireditve spravili na noge fotol.k, bumbaca sko nagrado v spomin na Ivan Sirka, ki ga podeljuje Sindikat slovenske šole za dosežke v znanju slovenskega jezika, pa je iz njenih rok prejel Filip Müller. Ravnateljica se je za uspešno izvedeno prireditev iskreno zahvalila vsem sodelujočim profesorjem, po-strežnikom in tajnikom. Po krajšem baletnem nastopu osmih brhkih deklet sta dija- kinji priklicali na oder profesorici Lučano Budal in Danielo Ferfoglia, da bi ju počastili s šopom cvetja, saj se poslavljata od šole Trinko: »Obe sta bili dragoceni učiteljici, vedno v pomoč in oporo.« Ob slovesu sta se jima dijakinji zahvalili za ves trud, ki sta ga vložili v mlade in šolo. Prof. Ferfoglia je učencem voščila, da bi bili v življenju uspe- šni in srečni, prof. Budal pa je priznala, da bo zanjo težko se sprijazniti z dejstvom, da zjutraj ne bo več prihajala v šolo, kjer je preživela dve tretjini svojega življenja. Dijaki so prihodnost in zagnanost, za profesorja pravi motor, ki ga stalno ženejo naprej. Mladim je položila na srce, da bi ne pozabili na svoje korenine in da bi ostali to, kar so. gorica Splošni zdravniki na bojni nogi Med težavami, ki kronično tarejo področje zdravstva, izstopajo napeti odnosi med deželno zdravstveno ustanovo in združenjem splošnih zdravnikov. Le-teh je v deželi FJK okrog tisoč in so najbližji prebivalstvu, zato si želijo večjega upoštevanja za delo, ki ga vsakodnevno opravljajo izven velikih in opremljenih zdravstvenih struktur. Njihove prošnje in ves napor, ki so ga vložili v to, da bi bili enakovredno obravnavani kot zdravniki v bolnišnicah, so na deželi naleteli na gluha ušesa, znajo povedati predstavniki njihovega združenja. Pred časom so ustanovili tudi sindikat SMI, ki se zavzema za pravice splošnih oziroma družinskih zdravnikov in si prizadeva, da bi izbojevali zahtevano priznanje. Ker s svojimi zahtevami še niso prodrli, namerava sindikat oklicati celodnevno splošno stavko na deželni ravni, ki bo nemalo odmevala in ohromila zdravstveno oskrbo, pristojne deželne oblasti in javnost pa bo opozorila, da je njihova stanovska organizacija neobhodno potrebna za dobro delovanje zdravstvenega sistema. Sindikat skuša navezati stike z drugimi dejavniki, zato da bi podprli njihov boj in njihova prizadevanja po boljšem delovanju zdravstva. Pred dnevi je s tem namenom potekalo srečanje na sedežu rajonskega sveta v Stražcah, na katerem so bili prisotni predstavniki skoraj vseh mestnih rajonov. Svoje poglede je v besedi in podobi obrazložilo pet splošnih zdravnikov; njihovo delegacijo je vodila sindikalistka Adriana Fasiolo. Podrobno so prikazali položaj zdravstva v deželi FJK s posebnim poudarkom na goriški pokrajini. Pod udarom sta še najbolj goriška in tržaška pokrajina, ki imata zelo visok odstotek nad 60 let starih prebivalcev (najvišji odstotek v Italiji in med najvišjimi v Evropi). Ravno ti ljudje se najbolj poslužujejo pomoči splošnih zdravnikov, ki pa zaradi neurejenih pogojev dela še zdaleč ne zmorejo prenašati tolikšnega bremena. Dogaja se, da kljub računalniškim povezavam, ki naj bi olajšali stike med družinskim zdravnikom in bolnišnico oziroma sorodnimi ustanovami, nastaja velika zmeda, zaradi katere nastradajo pacienti. Splošni zdravniki so zasebniki, ki opravljajo svoje delo na osnovi konvencije z deželno zdravstveno ustanovo, zahtevajo pa, da bi dežela več vlagala v ta sektor zdravstvene oskrbe. Sprašujejo, da bi jim dodelila sodelavce, ki bi jih razbremenila vsega tega, kar ni neposredno povezano z zdravniško prakso. Želijo tudi, da bi bilo zdravstvo bliže socialno najbolj ogroženim ljudem in da bi imel zdravnik več časa, da se posveti pacientu, in da ne bi zapravljal svojega časa z reševanjem birokratskih zapletov. Na srečanju v Stražcah so se predstavniki mestnih rajonov obvezali, da bodo po svojih močeh pomagali osveščati javnosti o nakazanih težavah, ki seveda ne zadevajo le zdravnikov, ampak tudi občane. Za četrtek, 23. junija, ob 17. uri je napovedano javno srečanje o zdravstvu, ki ga bodo zdravniki priredili v pokrajinski sejni dvorani. (vip) pevma - Zaključna šolska prireditev Kadar zvezde zagorijo, čudne se stvari godijo Pevmski osnovnošolci na odru foto kd. »Kadar zvezde zagorijo, čudne se stvari godijo ...«. To je bil moto zaključne prireditve osnovne šole Josip Abram iz Pevme, ki je v sredo potekala na odru Kulturnega doma v Gorici. Najprej so se predstavile kresničke, nato palčki, vile, krti, nočne ptice, kot so čuki, netopirji ..., dokler se niso prebudile rožice, nato še mušnice in jurčki iz družine gob. Pisana in raznolika druščina, ki je številnemu občinstvu razodela nočno življenje v skritem gozdu. V njem se resda dogajajo čudne stvari, skrivnosti, ki so tesno povezane s človeškimi navadami in razvadami. Ravno to so osnovnošolci iz Pevme pod strokovnim mentorstvom svojih učiteljev in animatorjev spretno prikazali z vso radoživostjo, ki jo otroci premorejo. Njihova svežina se je z odra prenesla v dvorano in prevzela pozorno publiko. Ko so nočne ptice zaplesale twist, sta se narava in dvorana še dodano raz-živeli, a - kakor je bilo povedano ob koncu prisrčne prireditve - vse tega, kar se v šumi dogaja v nočnem času, »nikomur ne pripovedujete, saj bi vam itak verjetno tudi nihče ne verjel«. Zbrani v goriški dvorani so bili nazadnje edini, ki jih je doletela sreča, da so bili priča gozdnemu življenju, porojenem iz domišljije otrok osnove šole iz Pevme. Igor Komel 1 6 Četrtek, 9. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Čezmejni elektrovod Vrtojba-Redipulja KB1909 toži deželo FJK in zahteva odškodnino Ocenitev škode znaša 3.350.000 evrov - Dogovarjanje z družbo Adrialink padlo v vodo Finančna delniška družba KB1909 se ni na noben način odpovedala zahtevi po avtorizaciji za izgradnjo čezmejne-ga elektrovoda, ki naj bi povezal Vrtojbo z Redipuljo. Da se ne umika iz postopka za pridobitev dovoljenja, sta v imenu goriške družbe včeraj sporočila odvetnika Caterina Belletti in Lorenzo Presot ter obenem napovedala, da je bila vložena tožba na deželno upravno sodišče Furlani-je-Julijske krajine, s katerim KB1909 zahteva od dežele odškodnino v znesku 3.350.000 evrov. »Postopek za pridobitev avtorizaci-je tiči še vedno neizpolnjen v deželnih uradih. Glede tega je bila dežela FJK večkrat pozvana, naj sproži ukrepe, ki so v njeni pristojnosti, v kolikor zahteva družbe KB1909, ki sega v leto 2005, še ni bila uresničena, čeprav je že daljnega februarja 2008 prejela soglasje storitvene konference,« pravita odvetnika, ki zagovarjata interese goriške družbe. »Zaradi neupravičenega molka deželne strukture je družba vložila tožbo na upravno sodišče FJK in zahtevala, kar je njena pravica, poravnavo celotne škode, ki jo je utrpela zaradi neopravičljive zamude pri izdaji avto-rizacije. Ocenitev škode znaša 3.350.000 evrov,« navajata odvetnika in dodajata: »Na osnovi mnenja državnega sveta, ki je razsodil v sorodnem primeru, je družba posvarila odgovornega za postopek, inž. Sebastiana Cacciaguerro, naj ne nadaljuje postopka za pridobitev avtorizacije v prid družbe Adrialink, v kolikor načela konkurence narekujejo, da spričo dveh načrtov, ki zadevata isto infrastrukturo, mora imeti prednost tisti, ki je bil po časovnem redu prvi predstavljen.« Odvetnika še pojasnjujeta, da je KB1909 še pred vložitvijo načrta družbe Adrialink srečala predstavnike vseh soudeleženih občin, jim ponudila kompenzacijske ukrepe v tržič - Danes Razstrelili bodo bombe Našli so jih v parku ob Timavi Danes popoldne bodo v kraju Cassa di Colmata na območju občine Tržič razstrelili prve bombe iz časa druge svetovne vojne, ki so jih odkrili pri izlivu reke Tima-ve v občini Devin-Nabrežina. Goriški prefekt Alessandro Giacchetti je prejšnji teden odredil razstreli-tev in druge aktivnosti, s katerimi bodo v okviru treh tednov zaključili sanacijo območja parka ob Ti-mavi, ki ga bodo turisti in občani po tridesetih letih končno lahko ponovno obiskovali. Operacija, pri kateri sodelujejo pomorščaki oddelka SDAI vojne mornarice iz Ancone in poseben odred EOD komandosov iz Vidma, se je začela že prejšnji ponedeljek. Oddelek iz Ancone skrbi za iskanje neeksplodiranih ubojnih sredstev iz vojnega časa, oddelek iz Vidma pa za katalogizacijo najdenega materiala in njegovo uničenje z razstreljevanjem, ki se bo začelo danes popoldne v Tržiču. »Rezultat smo dosegli s si-nergijami med vsemi soudeleženimi ustanovami,« je povedal tržaški prefekt Giacchetti in nadaljeval: »Koordinacija tržaške prefekture je bila bistvenega pomena pri usklajevanju raznih subjektov teritorija, od dežele in občine do policije, luške kapetanije, redarjev, ustanov Enac in Enav in Rdečega križa. Pozabiti ne gre niti na doprinos goriške prefekture, tržiške policije in občine Tržič, kjer bomo razstrelili bombe.« Z razstreljevanjem bodo začeli danes ob 14. uri, nadaljevali pa bodo tudi 16. in 23. junija. korist teritorija in se z njimi dogovorila o morebitnih spremembah proge, zato da bi v okvirih mogočega ugodila potrebam krajevnega prebivalstva. O zadevi bo sedaj odločalo upravno sodišče FJK, ki bo moralo obravnavati tudi »neosnovane in negativne izjave predstavnikov nekaterih krajevnih uprav, ki so pogojevale ves po- stopek,« je včeraj dejal predsednik družbe KB1909, Boris Peric. Znano je, da so med goriško družbo in Adrialinkom več mesecev potekala pogajanja z namenom, da bi skupaj namestili podzemni kabel oziroma da bi jim KB1909 odstopila svoj projekt in v njem obdržala le manjši delež; konkurenčno podjetje je namreč spremenilo svoj načrt elektrovoda tako, da je postal skoraj povsem enak načrtu družbe KB1909. Skupnega jezika družbi očitno nista našli, zato KB1909 toži deželo FJK, ker jo je ovirala pri postopku za pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo elektrovoda in jo je na takšen način oškodovala. (ide) šempas - Odprtje muzeja Mihajlov spomin prihajata počastit dva predsednika Predsednika Ilham Alijev in Danilo Türk ter Mihajlov spomenik v Šempasu foto n.n. Jutri ob 12. uri bo pri bivši osnovni šoli v Šempasu slovesnost z odprtjem spominskega muzeja, posvečenega Mehdiju Huseynzadehu - Mihajlu, diverzantu IX. Korpusa in azerbajdžanskemu narodnemu junaku, ki se ga bosta udeležila tudi predsednika Azerbajdžana in Slovenije, Ilham Alijev in Danilo Türk. Mihajlo, ki ga v Azerbajdžanu zelo častijo, je bil izreden diverzant in član ruskega bataljona, sestavljenega iz 800 borcev pod okriljem IX. Korpusa. Med drugo svetovno vojno je prišel v Furlanijo z nemško vojsko, v katero je bil vključen kot vojni ujetnik, a je kmalu dezertiral in se priključil partizanom. Nemški vojski je pov- zročil s svojimi drznimi akcijami veliko škode. Novembra 1944 je padel v zasedo v Vitovljah, zato so mu v Šempasu že oktobra 2007 postavili spomenik. Tudi takratne slovesnosti se je udeležila močna azerbajdžanska delegacija in vse do danes je bila novogoriška občina edina v Sloveniji, ki je gojila stike z Azerbajdžanom. (nn) gorica - Prvi nastop podpredsednice pokrajine Mare Černic Začela s Krpanom Predstavnikom organizacij, ki delujejo v centru Lojze Bratuž, zagotovila pomoč Z Maro Černic so nazdravili volilni zmagi in imenovanju na podpredsedniško mesto »Članom novega pokrajinskega sveta želim dobro, uspešno in predvsem pravično delo v skladu z zakoni - božjimi in človeškimi, kakor pravi Levstikov Martin Krpan - v korist naše pokrajinske skupnosti.« S temi besedami je podpredsednica nove pokrajinske uprave, Mara Čer-nic, začela svoj slovenski nagovor na ume-stitveni seji pokrajinskega sveta. »Institucija pokrajina ima, ne glede na poskuse ukinitve, vse bolj pomembne odgovornosti na upravnem, predvsem pa na političnem področju. Vloga pokrajine je oblikovati razvojne smernice, ki slonijo na trdnih principih in so sinteza različnih političnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih sredin - društev, zadrug, malih in srednjih podjetij, občanov -, ki sestavljajo naš teritorij. Občine, ki so najvišja oblika teritorialnega predstavništva, pa so izpostavljene milosti in ne-milosti večjih in- stitucij. Zato je naša dolžnost, da složno zagovarjamo interese majhnih občin, predvsem njihovo avtonomijo in identiteto.« Poudarila je še, da Slovenija obeležuje letos 20. obletnico samostojnosti: »To je pomemben dogodek ne samo za Slovenijo, temveč tudi za nas. Pred 20 leti se je začela Evropska unija širiti na vzhod ... Po začetnem zagonu in navdušenju se Slovenija danes sooča s hudo gospodarsko in politično krizo, ki dokazuje, da je EU še mlada in prepotrebna trdnih temeljev. Pokrajina Gorica, kakor rimski bog Jan z dvema obrazoma, je obrnjena proti vzhodu in hkrati proti zahodu. Ta njena odprtost in sposobnost dialoga sta sredstvi, ki ju mora uporabljati za svoj razvoj. Podobni smo mozaiku: nekateri delci so manjši, drugi večji. Vsi smo enako pomembni in sestavljamo podobo dežele in pokrajine, kjer je spoštovanje so- ljudi in okolja usmerjeno v zagotavljanje dobre kakovosti življenja, ki mora sloneti na pravičnem gospodarskem razvoju.« Mara Černic je v minulih dneh obiskala organizacije, ki delujejo v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Skupaj z njihovimi predstavniki in zaposlenimi je nazdravila volilni zmagi in imenovanju na podpredsedniško mesto, kar je odraz pozornosti - je bilo poudarjeno -, ki jo Slovencem izkazuje predsednik Enrico Gherghetta. Černičeva se je zahvalila za podporo in konkretno pomoč v volilni kampanji. V nadaljevanju so se še pomenili o odnosih med novo pokrajinsko upravo in civilno družbo. Kljub temu da bodo za kulturo, šport in jezikovne skupnosti poverjeni drugi odborniki, bo podpredsednica pokrajine na razpolago za katerokoli potrebo, se je obvezala Mara Černic. nova gorica Podjetnike • I v* privlači bogati Azerbajdžan V okviru obiska azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva v Sloveniji je na dvodnevni obisk v Novo Gorico včeraj popoldne pripotovala tudi močna gospodarska delegacija iz Azerbajdžana. Ob 17. uri je 61 gospodarstvenikov, predstavnikov štiridesetih podjetij iz razvijajoče se, predvsem z nafto in zemeljskim plinom bogate azijske države, na gradu Kromberk sprejel novogoriški Matej Arčon, ki je med aprilskim obiskom v Azerbajdžanu skupaj s podpredsednikom Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, Andrejem Mal-ničem, tudi pripravil podlago za obisk. Danes dopoldne se je v Hitovi Perli začela poslovna konferenca, sledila ji bodo bilateralna srečanja z goriškimi gospodarstveniki. Kot je povedala direktorica GZS Območne zbornice za severno Primorsko, Mirjam Božič, ki vodi današnjo poslovno konferenco, je z Azerbajdžanom z izvozom v letnem obsegu 10 milijonov evrov do zdaj poslovalo dvajset slovenskih podjetij, med njimi tudi TKK Srpeni-ca z Bovškega in Polident iz Volčje Drage. Pojasnila je še, da so interes za današnjo poslovno konferenco in srečanja pokazala številna, predvsem večja goriška podjetja in izrazila upanje, da bo konferenca obrodila nove stike z bogato državo iz Kaspijskega bazena, ki se zelo hitro razvija, saj velja njeno glavno mesto Baku trenutno za drugo najhitreje razvijajoče se mesto takoj za Dubajem v Združenih arabskih emiratih. »Samo izvoz in sodelovanje s tujimi trgi lahko v teh kriznih časih prineseta dodano vrednost,« je sklenila Božičeva. Župan Matej Arčon je v tem kontekstu že pred obiskom povedal tudi, da sodi ta v sklop prizadevanj za prodor goriškega gospodarstva na tuje trge in da gre za prvo zelo konkretno aktivnost v tej smeri. Dodal je, da v navezavi z ruskim veleposlanikom in gospodarskim atašejem že snujejo podlago za podoben obisk ruske delegacije, velik interes za srečanje te vrste pa kaže tudi veleposlanik Makedonije. »Oddelek za gospodarstvo novogori-ške mestne občine pripravlja v sodelovanju z območno gospodarsko zbornico tudi osebno izkaznico našega gospodarstva oziroma katalog, kjer bodo na pregleden način predstavljena naša podjetja, s čim se ukvarjajo in podobno,« je še pojasnil župan, ki se bo nocoj srečal tudi s kitajskim veleposlanikom. Nace Novak Tatovi na županstvu Skušali so izprazniti sef, podvig pa jim ni uspel. Tatovi so včeraj ponoči vlomili v poslopje županstva v Moraru. V enem izmed uradov so našli kovinski sef, vsi poskusi, da bi odprli ključavnico, pa so bili zaman. Pobegnili so praznih rok, karabinjerji pa jih še iščejo. Jutri zaprtje hitre ceste V okviru del za izgradnjo avtoceste Vi-leš-Gorica bo jutri ponoči odsek med Vilešem in Gradiščem zaprt za promet v obe smeri. Odsek bodo zaprli jutri ob 21. uri, ponovno pa ga bodo odprli v soboto ob 6. uri zjutraj. V Tržiču okence za tujce Jutri ob 9. uri bodo v Tržiču odprli okence za tuje državljane, kjer jim bodo nudili informacije o birokratskih zadevah, storitvah itd. Odprtje okenca, ki bo delovalo v prostorih centra za zaposlovanje v Tržiču, sodi v projekt goriške pokrajine »Sportelli in rete«. Napad v stanovanju V torek okrog 14.50 sta neznana moška prišla do stanovanja v bloku na Cankarjevi ulici v Novi Gorici in pozvonila. Vrata je odprl lastnik stanovanja, neznanca sta izrekla par besed, nato pa ga je eden od njiju z roko udaril po glavi, zatem pa je udaril še njegovo ženo. Neznanca sta nato odšla s kraja. Nastop šole Lipizer Danes bo v deželnem avditoriju v Gorici nastop gojencev glasbene šole Li-pizer. Začel se bo ob 20.30. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. junija 2011 17 DOBERDOB - V soboto na Gradini Dvesto glasnikov pesmi brez meja Okrog dvesto pevk in pevcev bo nadaljevalo tradicionalno revijo »Pesem ne pozna meja«, letos že 43. po vrsti, začetki katere segajo v pozna 60. leta prejšnjega stoletja, ko so prosvetni delavci iz Križa, Trbovelj, Branika in Doberdoba navezali prijateljske stike, ki so kasneje privedli do pobratenja med kraji in društvi. Po besedah pobudnikov je revija nastala z namenom, da ovrednoti družbeno in narodno vlogo zborovskega petja pri Slovencih. Letos bo na njej sodelovalo de- Sprejemni center Gradina, prizorišče sobotnega zborovskega večera bumbaca vet zborov, od katerih dva delujeta v okviru doberdobskega društva Jezero, ostali pa prihajajo iz Trbovelj, Mono-štra (Madžarska), Pliberka (Avstrija), Križa pri Trstu, Branika in Goričkega. Domače društvo, ki je letošnji gostitelj, izreka zahvalo vsem, ki bodo omogočili sobotno prireditev; to so Družba Rogos, ZSKD iz Gorice in Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje. Ljubitelje zborovskega petja vabijo v soboto, 11. junija, na Gradino, kjer bo od 19. ure dalje donela slovenska pesem. CI3 Lekarne ¿i Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ~M Koncerti SKRD JEZERO v sodelovanju z družbo Rogos vabi na 43. zborovsko revijo »Pesem ne pozna meja«, ki bo v soboto, 11. junija, ob 19. uri v sprejemnem centru na Gradini v Doberdobu. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 14. junija, ob 20. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert kvarteta kitar Apeiron; vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kulturno-zgodovinskega spomenika. M Izleti LASSOCIAZIONE »TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST« prireja izlet v Verono z ogledom oper »Na-bucco« Giuseppeja Verdija (9. julija) in »La Boheme« Giacoma Puccinija (6. avgusta); informacije v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 med 15. in 17. uro. SPDG vabi člane in prijatelje na 40. srečanje planincev v nedeljo, 12. junija, na Solarjih v priredbi planinske družine Benečije. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri z Rožne doline (na slovenski strani). Informacije in prijave - glede na še razpoložljiva mesta - Vlado tel. 0481882079, oz. danes, 9. t.m., med 19. in 20. uro na sedežu. Kdor se bo srečanja udeležil z lastnim sredstvom, naj se na So-larje pripelje pravočasno. Ob 9.30 je namreč napovedan začetek pohodov. V popoldanskem času bo uradni del srečanja s kulturnim sporedom in planinskim druženjem. Danes praznuje LUCA iz Štan-dreža 18. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Prireditve INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici in župnijo v Podturnu prireja niz predavanj z naslovom »Prebirati zgodovino«. Danes, 9. junija, ob 18. uri v Hiši Ascoli v Gorici bo Giuseppe Trebbi govoril o knjigi »Lutero« Rolanda H. Baintona. OB 150-LETNICI POKRAJINSKIH MUZEJEV v Gorici bo v petek, 10. junija, ob 18.30 Giuseppe O. Longo predaval na temo »La Creatura Planearia: verso la mente connettiva«. PLESNA ŠOLA GISELLE vabi v gledališče Verdi v Gorici na zaključni nastop v soboto, 11., in nedeljo, 12. junija, ob 20. uri. Plesalke in plesalci bodo nastopili s klasičnimi baleti, tip-ta-pom ter plesi na moderno, jazz in hiphop glasbo. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. ZADRUGA ROGOS prireja informativni srečanji o klopih v soboto in nedeljo, 11. in 12. junija. Na sobotnem srečanju, ki bo potekalo med 17. in 20. uro na sedežu društva Jezero v Doberdobu, bosta predavala Alfredo Al-tobelli s Tržaške univerze in zdravnik iz bolnišnice Maggiore v Trstu Cosi-mo Quaranta, srečanje bo vodila na-ravoslovka Anna Sustersic. Sledil bo prigrizek s tipičnimi pridelki in kraškimi vini. V nedeljo bo ekskurzija za opazovanje klopov; zbirališče bo ob 10.30 pri centru Gradina. Za udeležbo na predavanju in ekskurziji je obvezna predhodna najava. Sobotno srečanje predvideva vpisnino petih evrov, v katero je vključena pokušnja; za informacije in prijave tel. 0481784111 in 333-4056800, inforo-gos@gmail.com. GORIŠKI MUZEJ prireja projekcijo dokumentarnih filmov »V železo ujet pogum«, »Partizanska bolnišnica Fra-nja« in »Žehta v Stržiščah« avtorice Erneste Drole v torek, 14. junija, ob 21. uri na gradu Kromberk. SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob 60-le-tnici upravne samostojnosti občine Sovodnje bo v nedeljo, 19. junija, ob 18. uri v telovadnici v Sovodnjah. DOBERDOB - Danes predstavitev Na sejmu Alpe-Adria (ne)znano zamejstvo K sodelovanju pozivajo turistične akterje s Tržaškega in Goriškega Gospodarsko razstavišče je največji prireditveni center v Sloveniji, kjer se poleg mednarodnih kongresov, dnevnih poslovnih srečanj ter kulturnih in razvedrilnih prireditev letno zvrsti tudi do 20 sejemskih prireditev. Ena izmed vodilnih je sejem »Alpe-Adria: Turizem in prosti čas«, ki velja za največjo turistično prireditev v regiji Alpe-Ja-dran. Letos januarja se je na njej predstavilo 350 razstavljavcev, ki so predstavili turistične smernice za prihajajoče leto. Prireditev je obiskalo 16.000 obiskovalcev in 265 predstavnikov medijev iz Slovenije in tujine. Predstavitev sejemske prireditve »Al-pe-Adria: Turizem in prosti čas 2012« bo danes ob 11. uri v sprejemnem centru Gradina nad Doberdobom, kjer bodo prijavljeni gostje iskali različne možnosti za sodelovanje in predstavitev turistične in kulturne ponudbe (slovenskih) turističnih akterjev s Tržaškega in Goriškega. Organizatorji želijo predvsem poiskati poti za čim bolj uspešno predstavitev (ne)znanega zamejstva obiskovalcem sejma Alpe-Adria 2012. K temu cilju so se zavezali po uspešni predstavitvi v turizmu dejavnih Slovencev iz videmske pokrajine na sejmu Alpe-Adria 2011. Njihov projekt »Mi smo tu(rizem)« je bil odmeven ne le v Sloveniji, ampak v celotni regiji Alpe-Jadran. Na sejmu Alpe-Adria 2011 so se namreč srečali tudi turistični novinarji FIJET in turistični vodniki, ki sta jih multikulturna projekta »Neznano zamejstvo« in »Mi smo tu(rizem)« navdušila. Skupni nastop Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline jih je povezal v nekakšno turistično koordinacijo in spodbudil nove(čezmejne) oblike turističnega sodelovanja (npr. Interreg projekt »Magnifi-cat« med Karnijo, Rezijo in Slovenijo). M& Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Una notte da leoni 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »X-Men: l'inizio«. Dvorana 3: 17.00 - 18.30 »Garfield il supergatto«; 20.30 »Pirati dei Carai-bi: Oltre il confine del mare«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.30 »Garfield il supergatto«; 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del ma-re«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 2« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »X-Men: l'inizio«. Dvorana 4: 18.00 »Paul«; 20.00 -22.00 »Corpo celeste«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 - 22.15 »The Tree of Life«. fi Razstave V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V GALERIJI ARS v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bonano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled skupinska razstava solidarnostne narave »DiversArte« (Umetnost raznolikosti); do 13. junija od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. ure in od 16. do 18. ure, ter v večernih urah med prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nuše Lapajne z naslovom »Koordinate«; do 24. junija od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, zaprto ob nedeljah in praznikih. V LOKALU WINE-CAFE na Travniku 37 v Gorici bo do 25. junija med 11. in 15. uro ter med 18. in 24. uro na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja. V GALERIJI MARIA DI IORIA v Državni knjižnici v Ul. Mameli 12 v Gorici je na ogled razstave »Vittorio Bo- VRH - SDGZ vabi Jubilejni Okusi Krasa Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) vabi vse gostilne, trgovine jestvin, bare, proizvajalce in ostale interesente na informativno srečanje o Okusih Krasa na Goriškem, ki bo danes ob 15. uri v Lokandi Devetak na Vrhu. Predstavniki SDGZ bodo orisali letošnjo, 10. jubilejno izdajo priljubljene prireditve, pri kateri od vsega začetka sodelujejo tudi goriški obrati. Na sporedu bodo posebne pobude. Srečanje bo tudi priložnost za pogovor o turistični animaciji Krasa, od enogastronomije, do narave in spomenikov prve svetovne vojne. Povod za to bo tudi predstavitev zadnjih novosti v zvezi s projektom In-terreg IV Italija Avstrija Alpe-Adria Turizem, ki je sedaj v operativni fazi. Sodelujoči hoteli iz goriškega in vi-demske pokrajine obiskujejo tečaje slovenščine v Gorici in Špetru ter pripravljajo turistične pakete in drugo informativno gradivo za slovenski trg. Projekt je namenjen ravno promociji turistične ponudbe iz dežele FJK in Koroške za slovenske goste, za porast njihovega prihoda v naše kraje tudi s pomočjo omenjenega projekta; informacije na tel. 040-6724824. laffio e il porto di Trieste. Disegni del-la collezione Sanguinetti«; do 28. junija med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, zaprto ob nedeljah in praznikih. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo do 30. junija na ogled razstava antičnih ruskih ikon. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni. H Šolske vesti POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2), italijanščina (A2, B1). Termini: od 4. do 15.7.; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu. POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) -POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15.7; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481.81826, go@adforman-dum.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija. □ Obvestila POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA GORICA »MORJE ZABAVE« bo delovalo od 13. junija do 22. julija in od 22. avgusta do 9. septembra. Ob zadostnem številu prijavljenih bo zagotovljen prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj; vpisovanje in informacije v upravi Dijaškega doma, ul. Montesanto 84, tel. 0481-533495 vsak delavnik od 13. do 18. ure. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA GORICA za učence od 5. razreda os- novne šole do 3. razreda nižje-sred-nje šole bo delovala od 13. junija do 22. julija. Na programu: tečaji jadranja, kajakaštva, tenis, lokostrelstvo, rafting, kolesarjenje in drugi športi, adrenalinski parki, morje in vodni parki, ekskurzije in izleti; vpis možen po tednih, tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. GORIŠKI URADI CGIL so se preselili iz Ul. Terza Armata v Ul. Canova 1, 1. nadstropje (tel. 0481-522518, faks 0481-524093, gorizia@fvg.cgil.it). PREDPRODAJA VSTOPNIC V GORICI ZA KONCERT GORANA BREGOVI-ČA, ki bo v petek, 15. julija, pri Bri-ščikih (občina Zgonik pri Trstu) poteka v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). Cena vstopnice znaša 15 evrov. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme: ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja danes, 9. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD HRAST prireja tradicionalne »Igre brez meja« v soboto, 11. junija, ob 14.30 pri župnijski dvorani v Doberdobu. Vabljeni otroci od 5. do 13. leta starosti. MLADINSKI DOM vabi mlade iz srednje šole na Izzive 2011 - poletne dejavnosti od 13. do 24. junija in na zeleni teden od 24. do 29. junija; informacije po tel. 0481-546549, 0481536455 ali 328-3155040. VIPAVA IN ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo potekal na Peči od 13. do 24. junija; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) in 320-0220059 (Jelka). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ za Goriško vabi včlanjene organizacije in društva, da se udeležijo seminarja o arhivskem vodenju, ki bo v torek, 14. junija, ob 18. uri v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Organizacija in izvedba seminarja sta v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI in družbo Rogos prireja športni kamp za otroke od 6. do 12. leta starosti v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, v popoldanskih urah pa v sprejemnem centru Gradina od 20. junija do 1. julija; vpis je možen do 17. junija, informacije in prijave na okval@virgi-lio.it ali po tel. 328-1511463 (Ingrid). GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bo zobo-zdravniška ambulanta v Gradišču zaprta do 17. junija zaradi posodobit-venih del. Pacienti se bodo lahko obrnili na ambulanto v Krminu. POLETNE DELAVNICE MAVRICA -Šc Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje bodo potekale od 4. do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje do 18. junija na goriškem sedežu ŠC Melanie Klein v Sovodnjah (pot na Roje 25) vsako soboto od 9. do 13. ure, informacije po tel. 334-1243766, vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 18.30 do 20.30, www-melanieklein.org. MESTNA OBČINA NOVA GORICA pripravlja tradicionalno prireditev »Utrinki v kozarcu 2011«, ki bo v začetku avgusta. Letošnjo prireditev bodo popestrili z razstavo fotografij na temo prireditve, utrinki iz življenja (vse, kar nas veseli, bogati, druži in odpira pot naprej). V ta namen organizara občina s Foto klubom Nova Gorica natečaj »Utrinki 2011« za amaterske in profesionalne fotografe, ki lahko pošljejo svoja dela do 23. junija na naslov Foto klub Nova Gorica, p.p. 290, 5001 Nova Gorica s pripisom »Utrinki 2011«. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Carolina DellAngelo vd. Cossi iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Maria Bruna Gomiselli vd. Rosmann (ob 10.15 iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. 1 8 Četrtek, 9. junija 2011 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Jugoslavija, Indija in Slovenci Jo2e Pirjevec / V zadnjih štirinajstih dnevih sem bil na dveh mednarodnih kongresih. Najprej v Atenah, kjer je London School of Economics organizirala v sodelovanju s fundacijo Karamanlis posvet na temo »Hladna vojna in Balkan«, nato pa še v Zurichu, kjer je oddelek za zgodovino želel s simpozijem obeležiti petdesetletnico prve konference neuvrščenih v Beogradu leta 1961. Taka srečanja so pomembna ne toliko zaradi referatov, ki jih je mogoče slišati na njih, kolikor zaradi stikov, ki jih človek naveže s kolegi z vsega sveta in zaradi informacij, ki jih nabere v pogovoru z njimi. Pa seveda tudi zaradi soočanja z deželo-gostiteljico. Tokrat je bilo še posebej zanimivo primerjati grško gospodarsko krizo s švicarskim blagostanjem, prazne trgovine v Atenah z zuriškim razkošjem, ugibati, kam gre Evropa šengenskega prostora. Povsod sem potoval brez potnega lista in praktično brez kakršnekoli kontrole. Kar je spodbudno, saj kaže, da se naš kontinent kljub vsemu le združuje v celoto. Nisem pa seveda mogel spregledati socialnega nemira, ki vre v Atenah, kjer so tekle priprave na veliko protestno manifestacijo na trgu Sintagma 5. junija, in meščanske samozadostnosti v Švici. Samozadostnosti, ki tudi ni brez nemira - tokrat etičnega - če ima kaj teže pridiga, ki sem jo istega dne slišal v eni od protestantskih cerkva v središču Zuricha. Toda bolj kot okrog sodobne Grčije in okrog Švice so moje misli krožile okrog včerajšnje Jugoslavije. Na obeh zgoraj omenjenih kongresih je imela namreč vlogo protagonista, saj si hladne vojne na Balkanu ni mogoče zamišljati brez Titovega spopada s Stalinom leta 1948, kakor si tudi neuvrščenosti ni mogoče predstavljati brez njegovega sodelovanja z Nehrujem in Naserjem. V obeh primerih je bilo očitno, da je mala Jugoslavija vnašala v sodobno politično stvarnost dinamiko, ki je ob ocenjevanju njene zgodovinske dediščine ni mogoče prezreti. Nočem biti hvalivec preteklega časa in niti ne Titovega režima, ne morem pa se izogniti ugotovitvi, da je vnašala jugoslovanska politična elita v mednarodni prostor povojnih desetletij nenavadno ustvarjalnost, pri kateri smo bili Slovenci v marsičem odločilni. Ko go- vorimo o tem obdobju in o tej izkušnji, na omenjeno dejstvo ne smemo pozabiti. Da smo namreč v Titovem času Slovenci prvič stopili iz svoje zapečkar-ske zatohlosti in se brez manjvrednostnih kompleksov razgledali po širokem svetu. To sem začutil predvsem na srečanju v Zurichu, ki so se ga udeležili številni indijski kolegi. Odkril sem, da imamo, kar zadeva neuvrščeno gibanje, v bistvu isti zgodovinski spomin in da si imamo na to temo marsikaj povedati. Jaz sem na primer s posebnim poudarkom govoril, kako se je že konec leta 1949 začela oblikovati ideja o sodelovanju med Jugoslavijo in Indijo, zaradi stikov, ki jih je navezal znotraj varnostnega sveta OZN Aleš Bebler s svojo kolegico Pandit Nehru in pozneje z enim vodilnih indijskih državnikov Krišna Menonom. Politična in ideološka sorodnost, ki se je ustvarila med njimi v kritičnem trenutku, ko je izbruhnila korejska vojna, je bila tolikšna, da je slednjemu narekovala zapeljivo misel: Jugoslavija naj odpre Indiji okno v Evropo, Indija pa bo odprla Jugoslaviji okno v Azijo. Na podlagi te afinitete, ki jo je pozneje še dodatno dograjeval Joža Vilfan, drugi jugoslovanski veleposlanik v New Delhiju, se je od srede petdesetih let začelo oblikovati neuvrščeno gibanje. Kljub tem, da je z zatonom bipolarnega sveta omenjeno gibanje izgubilo razlog obstoja, je poglavitna ugotovitev, na katerem je slonelo, še vedno aktualna: da je treba namreč zagotoviti tako imenovanemu Tretjemu svetu, ki se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja osvobajal verig kolonialne sužnosti, enakovredno mesto v mednarodnem političnem prostoru in ga vključiti v gospodarske in civilizacijske procese razvitega sveta severnega dela zemeljske oble. Ta cilj seveda še zdaleč ni dosežen, da pa se je nekaj premaknilo, mi je govorila samozavest, ki sem jo zaslutil v nastopih indijskih kolegov na zuriškem kongresu. Omenjena razmišljanja niso bila brez kanca pelina, ob ugotavljanju, da Slovenci zanemarjamo bogato dediščino, ki jo imamo zaradi svoje vloge na mednarodni politični sceni v Titovem času. Na kongresu so se pojavili srbski, hrvaški, črnogorski veleposlaniki. Našega ni bilo. VREME OB KONCU TEDNA Nestanovitnost, kakršne ne pomnimo Darko Bradassi_ Take nestanovitnosti v začetku junija že mnogo let ne pomnimo, pravzaprav bi lahko zapisali, da take dolgotrajne velike nestanovitnosti pri nas ne pomnimo niti v ostalih letnih časih. Pomladne plohe in nevihte so eno, povsem nekaj drugega pa so tako vztrajne nevihte in nalivi, kot so se ponavljali v zadnjih dneh. Šlo je za veliko nestanovitnost ozračja, ki je imela za posledico povečano jakost padavin, občasno pa tudi točo. Zlasti preseneča njena dolgotrajnost in jakost. Navadno, ko se pri nas ozračje naelektri, nastajajo plohe in nevihte, občasno tudi močnejši pojavi, ki pa so razmeroma kratkotrajni in zelo težko presegajo 24 ur, morda le včasih kaj več. Razlog za tokratno vztrajnost velike energije je globok, predvsem pa obsežen ciklon nad Britanskim otočjem, Španijo in Francijo, ki nenehno preusmerja proti nam z jugozahodnimi tokovi zelo vlažen sredozemski zrak. Ciklon je soliden in že več dni miruje na istem mestu. Zato se vremenska slika iz dneva v dan ponavlja. Proti nam priteka v vseh plasteh ozračja zrak, ki je povsem nasičen z vlago. Temu je treba dodati že razmeroma visoke junijske temperature in zmes je pripravljena. Velika količina vode v obliki vodne pare, ki priteka k nam, se sprošča v obliki izdatnejših padavin. Obtežilni faktor je tudi jugozahodnik, ki ima značilnost, da vodno paro dviguje proti višjemu zaledju severovzhodno od nas. Ta vremenska slika se bo zaključila postopno, potrebno pa bo še nekaj dni. Energija v igri se sicer s popuščanjem ciklona postopno in delno manjša, toda do dokončne spremembe bo prišlo šele v začetku prihodnjega tedna, ko se bo nad Sredozemljem okrepil anticiklon. Odslej pa bo pogostost padavin, predvsem ploh in neviht, iz dneva v dan manjša. Povečala se bo spremenljivost, razjasnitve bodo nekoliko pogostejše in verjetno dolgotrajnejše. Vendar bodo lahko še nastajale plohe in nevihte, ki bodo po vsej verjetnosti pogostejše v popoldanskih urah. Kaže, da bo jutri vreme za spoznanje bolj stanovitno, v soboto spet nekoliko bolj razgibano. Od nedelje pa se bo začelo počasno izboljšanje. Marsikje je obilno deževje zadnjih dni povzročalo težave. Šlo je predvsem za povečano jakost padavin. V razmeroma kratkem času so ponekod med nevihtami in nalivi padle velike količine dežja, šlo je za več desetin milimetrov, oz. za več deset litrov vode na kvadratni meter v nekaj desetminutnih obdobjih. Tla, ki so že itak marsikje zelo namočena, takih velikih količin tako hitro ne uspejo absorbirati, zato so ponekod nastale težave. Pozitivna plat vsega tega pa je, da v bližnji prihodnosti ne bo težav zaradi morebitne suše, vodni zalogaj je namreč za zdaj zadosten za več tednov. Kakor tudi za zdaj ni treba skrbeti zaradi možnosti nepričakovanih izrazitih vročinskih valov. V bližnji prihodnosti kaže bolj na zmernost kot na nove ekstreme. Od danes do vključno sobote bo prevladovalo delno jasno do spremenljivo oblačno vreme z občasnimi plohami in nevihtami, ki bodo pogostejše v popoldanskih urah. V nedeljo se bo ozračje že delno umirilo. Na sliki: tudi včeraj je prevladovala velika nestanovitnost, v večjem delu Evrope so nastajale plohe in nevihte PISMA UREDNIŠTVU Vračanje izvirnih priimkov V svojem odgovoru na povsem upravičeno pojasnilo Aleksandra Kokoravca (Alessandra Corraddettija) o njegovem zadržanju do plačanih strankarskih oglasov med volilno kampanjo si je dr. Drago Što-ka dovolil tudi nekaj zabavljanja nad njegovim poitalijančenim priimkom. To me sili k razmišljanju o splošnem pojavu, ki že nekaj desetletij zaznamuje našo skupnost. Namreč odnos do lastne istovetnosti, ki jo predstavljajo imena in priimki. Tembolj zato, ker sem bil, skupaj s tovarišem Nereom Battellom, protagonist parlamentarne bitke za odobritev zakonskih norm, ki omogočajo naglo in brezplačno vrnitev izvirnih imen in priimkov vsem, ki to želijo. Sam Štoka v svojih knjižnih spominih navaja, koliko truda (in tudi denarja) je bilo včasih potrebno, da so nekomu vrnili odvzeto ime ali priimek. O tem je pikro pisal svojo „robidnico" tudi Miroslav Košuta. Potem nam je v parlamentu, na začetku devetdesetih prejšnjega stoletja, vendar uspelo odobriti zakon, ki je določal brezplačen in poenostavljen postopek vračanja izvirnih priimkov. Pozneje tudi imen, kar sta potrdila oba manjšinska zakona št.482 iz leta 1999 in 38 iz leta 2001. Odtlej zadostujejo preprosta vloga v občinskem uradu in tri mesece čakanja. Kljub temu pa se je v minulih dveh desetletjih le manjše število naših ljudi odločilo za vrnitev imena ali priimka v izvirno obliko, celo med politiki, ki se sicer trkajo na svoja slovenska prsa, da o podjetnikih niti ne govorimo. Točnega števila ne vem, vendar gotovo niso večina v naši skupnosti. Niti pomembna manjšina. Kar je tudi posledica dejstva, da je od nasilne spremembe priimkov minilo že nekaj generacij in se novi rodovi starih krivic več ne zavedajo tako, kot njihovi nonoti. Spominjam se celo dekleta, ki sem ga poklical po tipičnem openskem priimku Sosič, pa mi je jezno odvrnila, da je ona Sossi. So pač nekateri, ki so se na poitali-jančeni priimek tako navadili, da ga imajo za svojega in čutijo nekdanjega, slovenskega, kot tujek in prisilo. Pa še drugi, ki so izbrali kompromisne rešitve. Teh je kar nekaj. Najpogostejši je primer, ko se osebe predstavljajo z dvojno istovetnostjo: v italijanskem okolju uporabljajo uradno poitalijančeno inačico, v okviru manjšine in čez mejo pa neuradno slovensko. Drugi pa so si izmislili bolj prefinje-no dvojno, skorajda »plemiško« obliko priimka: Ursini Uršič, Germani Grmek, Vol-pi Lisjak. Seveda boš te oblike zaman iskal v njihovih uradnih dokumentih. Da bo vsem jasno: nikogar ne obsojam, saj je istovetnost intimna osebna pravica in si zato vsak izvoli to, kar mu najbolj paše. Morda bi bilo celo prav, če bi te možnosti na nek način uzakonili in jim s tem dali pravno veljavo. Stojan Spetič Illyjev duh Po mnenju nekaterih se s Cosolinijem vrača Illyjev duh (P.D. 7. junija 2011, str. 24). Ker upam, da je med bralci dosti mladih, ki so bili še otroci v času Illyjevega duha in delovanja, štejem za svojo državljansko dolžnost, da nudim stvarne informacije o Illyjevem delovanju v korist varstva slovenske manjšine. Riccardo Illy, rojen 24. 9. 1956, tržaški župan v letih 1993-2001, je konec leta 1998 predložil ožjemu odboru komisije za ustavne zadeve poslanske zbornice, ki je oblikovala tako imenovani zaščitni zakon, dokument, ki ga je sestavil skupaj z Renzom Codarinom, rojenim 15. 4. 1958, predsednikom tržaške pokrajine v letih 1996-2001, in z Gaeta-nom Valentijem, rojenim 23. 12. 1946, goriškim županom v letih 1994-2002. Kot poroča Jože Šušmelj v knjigi Zgodba o zakonu (str. 37), je bilo v tem »dokumentu zapisano, da mora biti zaščitni zakon skladen z Ustavo in Osim-skimi sporazumi, kjer je zapisano, da bo vsaka od držav podpisnic zajamčila ohranitev zaščite na ravni, ki jo določa Poseb- ni statut. Predhodno bi bilo treba preveriti, katere ukrepe sta glede tega sprejeli Italija in Slovenija. Upoštevati bi bilo potrebno tudi Okvirno konvencijo o zaščiti manjšin. Zakon naj bi jamčil zaščito le tistim pripadnikom, ki to zahtevajo. Dokument je tudi navajal, da bi morali raven zaščite prilagoditi številčnosti slovenske manjšine, zgodovinskim okoliščinam in njenemu družbenemu stanju, upoštevati načela recipročnosti ter odpraviti nekatere ukrepe, ki so že zastareli. Illy je bil proti vračilu Narodnega doma v Trstu in drugih zgradb - upoštevati bi morali načelo recipročnosti in preveriti kako Slovenija vrača odvzete nepremičnine. Menil pa je, da bi namesto Narodnega doma v Trstu Slovencem dodelili kakšno drugo zgradbo. Nastopil je proti obveznim dvojezičnim osebnim izkaznicam, dobili jih bi lahko le tisti, ki bi zanjo zaprosili. To bi moralo veljati tudi za slovenske občine v Tržaški pokrajini, kjer bi lahko Italijani, ki bi to želeli, dobili samo enojezično osebno izkaznico.« Navkljub »najnižji ravni varstva«, ki po razsodbah Ustavnega sodišča št. 28/1982, št. 62/1992 in št. 15/1996 izhaja neposredno iz 6. člena ustave, je Illy s tremi županskimi odredbami občinskim uradom prepovedal sprejemanje vlog v slovenskem jeziku, tudi potem ko mu je Deželno upravno sodišče razveljavilo prvo tako odredbo. Za Italijansko republiko in za občino Trst bi bilo brez dvoma dobro, ko bi se Roberto Cosolini držal čim dlje od zgoraj opisanega duha in se ravnal v skladu s črko in duhom ustave ter 3. člena ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963. Kaj mislijo o tem predstavniki slovenske manjšine pa je s pravnega vidika povsem nepomembno. Samo Pahor referendumi Poziv ZSKD za štirikratni DA Ob referendumu, ki bo v Italiji v nedeljo in ponedeljek, deželno vodstvo Zveze slovenskih kulturnih društev poziva vse slovenske volivke in volivce, da se glasovanja udeležijo, ker je to temeljna pravica vseh državljanov in se tej pravici ne smemo odpovedati, saj na njej sloni naša demokratična družbena ureditev. Ob tem referendumu pa je treba upoštevati, da vsaj tri od štirih vprašanj zadevajo kvaliteto in kulturo našega življenja. Zato je razumljivo, da so se v Italiji tudi nekatere organizacije civilne družbe zavzele za spremembo zakonov o jedrski energiji in o privatizaciji vode, pojasnjuje svoj poziv ZSKD. »Tudi slovenskim kulturnim delavcem v ZSKD ni vseeno, kakšno je in kakšno bo okolje, v katerem bodo razvijali svojo prosvetno in kulturno dejavnost in katere politične izbire bodo okolju prijazne in katere ne. Voda je in mora ostati javna dobrina in mora kot taka ostati na razpolago vsem in zato ne sme postati vir privatnih špekulacij. Energetski viri ne smejo biti odvisni od zdravju nevarnih jedrskih central, ampak je treba segati po novih alternativnih možnostih kot so na primer reke, veter in sonce, ki jih nekatere evropske države že uspešno uporabljajo,« poudarja predsednik ZSKD Igor Tuta. In končno je treba upoštevati, da je hote ali nehote vzdržanje od glasovanja dejanska podpora tistim strankam vladne večine, ki so izglasovale zakone, zaradi katerih je bil sklican referendum. Če ne bo dosežen volilni kvorum 50 % in en glas, bo ostala v veljavi sedanja nevarna zakonodaja. Deželno vodstvo ZSKD zato poziva vse svoje članice in člane pa tudi vse druge volivke in volivce, da se 12. in 13. junija gotovo udeležijo glasovanja za štiri referendume, se odločijo v skladu z vrednotami, ki jih je naša Zveza vedno zagovarjala, in glasujejo štirikrat DA. V DZ obeležili dan Primoža Trubarja Ob dnevu Primoža Trubarja je parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino včeraj pripravil proslavo v preddverju velike dvorane državnega zbora. Podpredsednik DZ Miran Potrč je v svojem nagovoru izpostavil, kako pomembno je utrjevati vlogo in pomen Trubarja kot osrednje osebnosti slovenskega protestantizma in reformacije. Državni zbor je novi državni praznik, dan Primoža Trubarja, sprejel junija lani. Pobudo za uzakonitev praznika Primoža Trubarja mu je posredoval predsednik slovenskega centra PEN Tone Peršak, in sicer na podlagi pisma tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, je še povedal Potrč. w 20 Četrtek, 9. junija 2011 ŠPORT Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Afera Zadnje stave Nogometni svet zavrača metanje vseh v isti koš Sodni akti danes tudi v rokah športne pravice - Beppe Signori pravi, da je nedolžen NBA: Dallas reagiral APrimorski ~ dnevnik Brajkovič tokrat peti GRENOBLE - Nemški kolesar Tony Martin (HTC-Highroad) je zmagovalec vožnje na čas (42,5 km) v Gren-oblu, tretje etape dirke Dauphine Libere. Drugo mesto si je privozil Britanec Bradley Wiggins (Sky), ki je s tem prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Lanski zmagovalec Slovenec Jani Brajkovič (RadioShack) je bil danes peti, skupno je tretji. RIM - Škandal Zadnje stave je vsak dan »bogatejši« za kakšno sočno novico, hkrati pa je vse večja tudi zmeda, kajti zelo težko je ločevati zrno od plevela, medijske puhlice od dejstev, podtikanja od aktov s sodnim pečatom. Včeraj se je tako v blatu znašel nič manj kot as Rome Francesco Totti, ki naj bi pristal na igranje tekme »z velikim številom golov«, vsak dan pa se pojavljajo imena novih klubov A in B-lige, ki naj bi tvegala hude kazni, nazadnje sta to zdaj tudi Lecce in Cesena. K zmedi je svoj lonček prispeval tudi preiskovalec pravdništva iz Cremone Roberto Di Martino, ki je dobesedno izjavil, da ima občutek, da so v A-ligi veliki problemi, da je bilo več izidov prirejenih in da v A-ligi dogovarjanja za prirejanje izidov ne potekajo med igralci, temveč med klubi,« hkrati pa je dodal, da je treba vse to še dokazati. To je sprožilo val reakcij. Združenje prvoligašev je v sporočilu za javnost zapisalo, da se vrhunski nogomet A-lige ne izmika preiskavam, ne sprejema pa, da je oškodovan na podlagi golih občutkov. Oglaisl se je tudi vratar reprezentance Gi-gi Buffon z neposrečeno primerjavo med zdajšnjo preiskavo in Trgom Loretom (kjer so leta 1945 obesili Mussolinija in druge fašistične voditelje), s čimer je spet, kot že pred leti, razkril svojo črno dušo, hkrati pa tudi vnovič potrdil, da bolj slabo pozna zgodovino. »Kar zadeva A-ligo, je število dejstev enako ničli. Če so med nami nepridipravi, ki stavijo na lastne tekme, jih je treba doživljenjsko suspendirati. Vendar ne vidim nobenega nepridiprava, vidim pa poskus, da se izpostavi imena london 2012 Trikotna bakla ima 8 tisoč lukenj LONDON - Organizatorji olimpijskih iger v Londonu 2012 so predstavili zlato olimpijsko baklo, ki jo bo na osem tisoč tekačev poneslo na 13 tisoč kilometrsko pot okoli sveta, na Otok pa se bo vrnila na otvoritvi iger. Plamenica je sestavljena iz trikotne aluminijaste cevi in iz osem tisoč lukenj, ki predstavljajo nosilce ognja. Trikotna oblika ima simbolen pomen, kajti London bo prihodnje leto gostil tretje olimpijske igre. «Olimpijska bakla, ki bo ogenj ponesla po celotnem svetu, bo eden najbolj prepoznavnih simbolov OI,» je zatrdil vodja organizacijskega odbora London 2012 Sebastian Coe. Olimpijski ogenj bo iz «do-mače» Grčijo v Veliko Britanijo prispel 18. maja 2012, pot pa bo nato po Britanskem otoku nadaljeval 70 dni, vse do uradnega odprtja iger 27. julija 2012. (STA) igralcev, ki nimajo kaj opraviti s to zadevo,« je vsekakor dejal Buffon. Da se A-liga brani pred vsesplošnimi napadi - v tej dneh se omenjata tudi doping in vpliv mafije - je pravzaprav normalno. Obseg obtožb, ki pa jih je treba seveda še preveriti, je takšen, da bi lahko zamajal ekonomske temelje italijanske nogometne mašinerije, ki že tako in tako ni na dobrem glasu. Predsednik nogometne zveze Gian-carlo Abete je medtem sporočil, da bo športna pravica jutri končno prejela v vpogled sodne akte, ki so jih doslej zbrali preiskovalci v Cremoni. »Zadevo spremljamo z veliko pozornostjo,« je zatrdil Abete. Minister za notranje zadeve Roberto Maroni je za jutri sklical na Viminaleju srečanje z nogometno zvezo FIGC in CONI-jem, da bi skupaj preučili, kaj storiti proti organiziranemu kriminalu, aktivnem na področju športnih stav. V Cremoni so medtem včeraj zaslišali »prvo ime« škandala, nekdanjega bom-berja Beppeja Signorija. Njegov zagovornik je povedal, da se je Signori res srečal z nogometašem Antoniom Bellavisto in lastnikom stavnice Massimom Erodianom, da pa je odločno zavrnil predlog, da bi sodeloval v prirejanje rezultata med Interjem in Lec-cejem. Sploh je zavrnil vsakršno obtožbo (v celem življenju sem morda stavil 300 evrov, je dejal), ni pa prepričal sodnika Salvinija, ki je znan po dolgoletnih preiskavah v zvezi s pokalom na Trgu Fontana. Preiskavo v zvezi z nekaterimi tekmami Napolija iz letošnje in prejšnjih sezon so začeli tudi v Neaplju. DALLAS - Košarkarji Dallasa so v finalu košarkarske lige NBA s 86:83 premagali Miami in izid v zmagah izenačili na 2:2. Nemški zvezdnik pri Dal-lasu Dirk Nowitzki je kljub slabim prvim trem četrtinam v zaključku tekme prevesil tehtnico v korist domačih in prinesel Teksačanom izenačenje v zmagah. Nowitzki je deset od skupno 21 točk dosegel v zadnji četrtini. »Vzhodni« Palermo RIM - Palermo, za katerega igrajo štirje slovenski nogometaši Josip Iličic, Armin Bačinovic, Siniša Andelkovic in Jasmin Kurtic, se je okrepil s tremi mladimi nogometaši. Novi člani kluba iz Sicilije so postali Srb Milan Mi-lovanovic ter Madžara Adam Simon in Eros Pisano. Brez Bahrajna Signori pred »obiskom« pri preiskovalcih kroma LONDON - VN Bahrajna v formuli ena, ki naj bi bila 30. oktobra, ne bo, kajti moštva niso želela nastopiti. Če bi dirka v Bahrajnu bila 30. oktobra (takrat bi na sporedu morala biti dirka za VN Indije), bi indijsko preizkušnjo prestavili na december, kar pa je močno ujezilo vodje moštev, ki ne želijo podaljševati sezone. Proti temu je glasovalo 11 od 12 ekip. Dirka v Ba-hrajnu bi morala po koledarju biti 13. marca, vendar je takrat zaradi nestabilnih političnih razmer v arabskem svetu odpadla. hokej na rolerjih - Po devetih letih se »scudetto« vrača v Trst po zaslugi Edere Slovenci pomagali do naslova Predsednik Claut: Večnarodna ekipa je odraz našega mesta - Boštjan Kos: Pogrešal bom derbije s Poletom Kdor čaka, dočaka. Pregovor je pisan na kožo tržaškim hokejistom na rolerjih Edere, ki je po nekaj sezonah osvojila naslov državnih prvakov. V zadnjih petih letih se je tržaška ekipa trikrat uvrstila v finale in dvakrat v polfinale. Ederin rabelj je vsakič bil nekoč nepremagljivi Asiago, ki so ga letos Tržačani premagali v četrtfinalu. Predsednik Alessandro Claut je poudaril, da se »scudetto« vrača v Trst po skoraj desetih letih. »Zadnji naslov državnih prvakov so leta 2002 osvojili tržaški rokometaši, nato pa je bila velika praznina, ki smo jo končno zapolnili,« je dejal Claut, ki je ponosen, da imajo pri Ederi večnarodno ekipo: »Jedro ekipe sestavljajo Italijani in Slovenci. V moštvu imamo tudi Američane. Veseli smo in ponosni, da imamo večetnično ekipo, ki dejansko simbolizira naše mesto Trst.« Edero je letos vodil slovenski strokovnjak Dejan Rusanov, ki pa ga je v finalnih obračunih zamenjal hokejist in steber moštva Boštjan Kos (letnik 1976), doma iz Ljubljane. Kos, ki pri Ederi igra že sedem sezon, pred tem je od leta 1996 nastopal tudi za openski Polet, je dobro opravil svojo nalogo: »Ni bilo lahko zamenjati Rusanova, ker je pač zelo izkušen trener. Jaz pa nisem nikoli vodil članske ekipe. Res pa je, da odlično poznam vse soigralce, ki so mi na srečo zaupali. Na koncu se je dobro izteklo in smo državni naslov praznovali pozno v noč,« je povedal Kos, ki je priznal, da je bila finalist Padova trd oreh: »Padova se je okrepila in najela nekaj lanskih igralcev Asiaga. Vedeli smo, da ne bomo imeli lahkega dela. Vseeno smo upali, da peta tek- Boštjan Kos ma le ne bo potrebna. Ključna je bila naša daljša klop. Padova je imela manj izkušenih igralcev. Mi smo imeli bolj kvalitetno ekipo.« Slovenski hokejisti pri Ederi igrajo pomembno vlogo. »In to že od samega začetka, ko sva kot prva okrepila moštvo jaz in Rok Simšič,« se spominja Kos. Letos sta igrala še Žerdin in Krivic. Mlajši igralci pa so bili Tržačani, na katere - kot je po- udaril predsednik Claut - računajo tudi v prihodnji sezoni. »Prihodnje leto bomo skušali ponoviti letošnji uspeh in se uvrstiti v finalni del lige prvakov, kar pa ne bo lahko. Še sam ne vem, kdaj bom začel znova igrati, saj pravkar okrevam po operaciji. Do septembra ne bom smel igrati hokeja,« je bil precej zaskrbljen ljubljanski hokejist, ki je bil zelo razočaran nad Poletovim izpadom v nižjo ligo. »Polet je v italijanskem hokeju na rolerjih prava inštitucija. Letos jim ni šlo po načrtih. Pogrešal bom tržaški derbi. Prepričan pa sem, da se bodo v kratkem vrnili v najvišjo državno ligo,« je svojemu nekdanjemu klubu zaželel Kos, ki je obenem ocenil stanje hokeja na rolerjih v Sloveniji: »Ta šport se širi in se razvija v pravo smer. V Sloveniji je vedno več ekip in vedno več mladih se približuje hokeju na rolerjih.« (jng) ljubljana Izšla je knjiga Branka Oblaka LJUBLJANA - Izpod peresa Iva Gajiča je nastala knjiga o najboljšem slovenskem nogometašu vseh časov Branku Oblaku. Na več kot 430 straneh je detajlno opisana bogata športna zgodba ljubljanske legende, ki je v svojem slogu dodala še nekaj podrobnosti in zanimivosti iz pestrega življenja.«Če me ne bi silili k izdaji knjige, je ne bi nikoli napisal. Poskusil sem z več avtorji, a šele Ivo Gajič je znal moje misli in besede pristno prenesti na papir,» je dejal Oblak. Predstavitve knjige v igralnici Kongo v Grosupljem so se udeležile številne znane osebnosti in sveta nogometa in športa. Tako sta bila prisotna nekdanji in zdajšnji predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in Aleksander Čeferin, množica soigralcev in funkcionarjev, častitljivega dogodka pa so se udeležili tudi Miro Cerar, Bojan Križaj in Rajmond Debevec. Cena knjige je 35 evrov. (STA) 20 Četrtek, 9. junija 2011 ŠPORT KOŠARKA - Z zmago v odločilni polfinalni tekmi v gosteh pri Arditi Breg v finalu V soboto prva finalna tekma za napredovanje v državno C ligo proti Albi v Krminu Ardita - Breg 61:67 (13:14, 30:32, 52:49) Breg: Schillani (-, 0:1, 0:1), Bozic 9 (5:6, 2:2, 0:2), Grimaldi 4 (2:8, 2:3, 0:1), Ferfoglia (-, 0:1, -), Samec 13 (3:4, 2:2, 2:2), Giacomi 18 (10:11, 1:6, 2:3), Mosc-hioni 4 (1:1, 2:4, 0:2), Richter 9 (-, 0:3, 3:4), Norbedo n.v., Visciano 10 (2:2, 4:7, -). Trener: Krašovec. SON: 24. PON: Bozic v 36, Samec v 37. in Moschioni v 38. min. Tehnični napaki: Krašovec v 15. in Samec v 38. min. Brežani so v tretji polfinalni tekmi končnice za napredovanje deželne C-lige z zagrizeno igro odnesli iz Gorice pomembno zmago in se tako uvrstili v finale. Prva tekma proti krminski Al-bi bo že v soboto v Krminu, povratna pa v sredo v Dolini. Morebitna tretja pa v soboto 18. junija znova v Krminu. V do zadnjega kotička polni goriški dvorani (prisoten je bil tudi goriški župan Ettore Romoli, pa tudi številni Bregovi navijači) so Brežani v modrih dresih začeli zbrano. Prav tako je zaigrala domača Ardita, tako da je bil izid po prvi četrtini neodločen. Tudi v drugi četrtini se slika na igrišču ni bistveno spremenila in moštvi sta se na igrišču izmenjavali v vodstvu. V 15. minuti sta sodnika dosodila trenerju Tomu Krašovcu tehnično napako, kar pa ni Gianluca Giacomi je bil z 18 točkami najboljši strelec Brežanov na sinočnjem srečanju v Gorici kroma prevesilo tehtnice na stran gostiteljev. Drugi del je bil kot pričakovano borben in napet. V tretji četrtini (Ar-ditin Novogoričan Matej Delpin je drugi del začel na klopi) so Brežani stalno vodili vse do 30. minute, ko je Goriča-nom uspelo povesti (50:49). Navdušenje v Bregovem taboru pa se ni poleglo, čeprav so zadnji (četrti) del tekme gostje začeli manj zbrano. V napadu so igrali zmedeno in kar nekaj minut niso zadeli koša. Ardita je tako povedla s 54:49. Reakcija Krašovčevih fantov je bila silovita. Z delnim izidom 11:0 so spreobrnili izid v svojo korist in tudi Samčeva tehnična napaka (in peta osebna) 2 minuti in 33 sekund pred koncem tekme ni pomagala Arditi, da bi znova povedla. Brežani so obdržali prednost štirih točk in so do zvoka sirene vodstvo še povišali. Na koncu je bil pri prostih metih natančen Giacomi, ki jih je v celi tekmi zadel kar deset od enajstih. Bregovi igralci in vodstvo so se po zmagi seveda zasluženo veselili. Štefan Samec je bil z doseženim rezultatom zelo zadovoljen: »Dosegli smo naš cilj in se uvrstili v finale play-offa. Proti krminski Albi, ki je glavni favorit, bomo v soboto igrali povsem sproščeno, tako da lahko tudi presenetimo.« (jng) JADRANJE - Jana Germani na SP optimist Na Novo Zelandijo v dresu Slovenije Tržaška Slovenka Jana Germani, 12-letna učenka nižje srednje šole Ivana Cankarja pri sv. Jakobu, bo konec leta, kot ena redkih zamejk doslej, nastopila na svetovnem prvenstvu v otroškem jadralnem razredu optimist. Na Novi Zelandiji - prvenstvo bo v kraju Napier na območju Aucklanda, bo branila barve Slovenije. Čeprav je svojo jadralno pot začela pri JK Čupa, je namreč Jana zdaj članica koprskega kluba JK Jadro, nastop na SP pa je »lovila« na šestih kvalifikacijskih preizkušnjah v Sloveniji. Na drug konec sveta bo poletela skupaj z Liamom Orlom (JK Koper), Petrom Linom Janežičem (MIPC), Tonijema Vrščajem (WSC Črnomelj) in Laro Poljšak (JK Pirat), ki je tudi na pol za-mejka, saj je njen oče David Tržačan. Slovenija se lahko v zadnjih letih ponaša z dobro tradicijo v tem ra- zredu. Lani je zasedla visoko četrto mesto v ekipnem jadranju, zelo dobri pa so bili rezultati tudi v flotnem re-gatiranju. Peter Lin Janežic se je uvrstil na 18. mesto med 231 tekmovalci. Jana je krstni nastop v slovenskem dresu imela na ekipni mednarodni regati - Trofeo Rizzotti maja letos v Benetkah, ko je z ekipo Slovenije dosegla absolutno 4. mesto v ostri konkurenci ameriških, italijanskih, singapurskih, poljskih in drugih reprezentanc. Jana se poleti namerava udeležiti tudi prestižnih regat v Italiji (Gardsko jezero), na Hrvaškem in v Avstriji, višek pa bo seveda predstavljal nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 30. decembra do 10. januarja 2012. Novo leto bo torej preživela »tam spodaj«, na drugem koncu sveta. Rokometašice, »ki to niso,« druge na deželne finalu V torek je bila v športni dvorani Polisportive Opicina na Opčinah deželna faza moškega in ženskega šolskega rokometnega turnirja. Tržaško pokrajino so predstavljale učenke nižje srednje sole Srečka Kosovela z Opčin. Do te faze so se uvrstile brez igrane tekme, saj so bile edina prijavljena ženska ekipa na tej stopnji. Po začetni tremi in neui-granosti na prvi tekmi proti šoli iz Vidma, ko so doživele poraz (9:6), so dekleta reagirala ter z borbenostjo premagale ekipo iz Pordenona (5:3) in pristala na drugem mestu. Zanimivo je, da sestavljajo ekipo odbojkarice, košarkari-ca, kotalkarica, smučarka,namiznoteniška igralka, tenisačica in rolkarica. Rokometne veščine so torej pridobile med urami telesne vzgoje, kar je še toliko bolj razveseljivo. Kosovel: Jasna Vitez, Katrin Don, Katarina Milic, Janina Krecic, Jelena Ilic, Veronika Feri, Petra Corbo, Evelyn Terzoni, Petra Sossi, Urška Petaros, Urška Ravbar, Jana Prašelj, Ivana Hussu in Katarina Jazbec. košarka Vrhunski seminar v Trstu Tržaška športna dvorana Pala-calvola bo od 20. do 25. junija prizorišče večdnevnega vrhunskega košarkarskega seminarja, ki ga organizirajo društvo San Vito, spletna stran Mega-basket, Radioattivita in Decathlon. Gre za dve različni pobudi: za Basket Development Camp, ki ga organizira nekdanji vrhunski košarkar Alberto Tonut, namenjen pa bo 36 mladim košarkarjem. Ti bodo vadili pod vodstvom trenerja Walterja De Raffaele-ja, ki sodi v novi val italijanskih trenerjev. Demonstrirali bodo Michele Mina, Antonello Riva, Sandro De Pol in Davide Cantarello in Ricj Laurel, eden najboljših Američanov zlatih časov tržaške košarke. Na seminarju za trenerje, poimenovan High level Clinic bodo predavali trener Sergio Scariolo,odbornik Lucio Zanca, novinar Sergio Tavčar, mednarodni sodnik Guerrino Cere-buch, menadžer Bruno Arrigoni in že omenjeni De Raffaele. Roža v gumbnici seminarja bo sklepni nastop trenerskega veterana Dana Petersona, njegov pomočnik v milanskem moštvu Olimpia Mario Fioretti pa bo predaval o statistikah v košarki. Predavanja bo lahko spremljal kdorkoli. loris jerman Cilj? Polmaraton v poldrugi uri Loris Jerman je aktiven tekač. S tekom se je začel ukvarjati pred približno desetimi leti. Lorisova zgodba je podobna kot zgodba ostalih re-kreativcev: »Začel sem, ker se v naravi sprostim in s tem hkrati izboljšujem psiho-fizično formo. Podobno kot ostali rekreativci,« je uvodoma dejal 33-letni Openc, ki sicer z družino živi na Pesku. Loris tudi v letošnji sezoni nastopa na tekaški Trofeji Pokrajine Trst. »Tekmujem za klub, ki ga upravlja naše prevozniško podjetje. Prepričali so me kolegi, ki na rekreativnih tekaških tekmovanjih tekmujejo že veliko let,« je povedal Loris, ki je zaposlen kot šofer mestnih avtobusov. »Začel sem najprej na krajših progah, nato pa sem se preizkusil še v polmaratonu. Moja prva tekma je bila Vivicitta, pred približno šestimi leti.« Kako ti uspe usklajevati službo, družino in šport? Srečen sem, ker imam pač med tednom različni delovni urnik. Večkrat sem zjutraj prost in tako mi uspe trenirati. Tvoj najboljši čas na polma-ratonu? Ljubljanski polmaraton sem pretekel v času 1 ure in 36 minut. Treniram in se trudim, da bi ta čas izboljša. Na primer? Ciljam, da bi polmaraton pretekel vsaj v času 1.30. Kolikokrat na teden treniraš? Skušam trenirati vsaj trikrat tedensko. Na vsakem treningu pretečem od 10 do 12 kilometrov. Včasih se odločim tudi za tako imenovane intervalne treninge. Ob nedeljah pa tekmujem. Treniram pa v glavnem v okolici Peska. Kraševci imamo srečo, ker lahko treniramo blizu doma. Ali tekmuješ samo na Tržaškem, ali pa tudi drugje? S prijatelji načrtujemo, da bi septembra nastopili na zahtevni preizkušnji v gorskem teku (17 km) Drei Zinnen pri Sextnu na Južnem Tirolskem. Na maratonu pa še nisi tekel. Točno tako. Razmišljam pa, da bi se prej ali slej preizkusil tudi na 42 kilometrski razdalji. Pred tem pa moram izpolnit prvi cilj: preteči pol-maraton v poldrugi uri. Nato bom treniral le za maraton, ki je veliko bolj zahteven. Ali kot športnik posvečaš veliko pozornosti prehrani? Ne. Po pravici povedano jem malo vsega. Privoščim si tudi pivo in kozarec vina. NAPOVEDNIK Nočni orientacijski tek/pohod - KD Slovan s Padrič (v sodelovanju s ŠZ Gaja) organizira v petek, 17. junija, 11. nočni pohod Po sledeh Mr.jascev. Start bo ob 22. uri. Za vpisovanje in informacije pišite na elektronski naslov kdslovan@gmail.com. / ŠPORT Četrtek, 9. junija 2011 21 SKIROLL - Mateja Bogatec v strokovnem štabu reprezentance Na tekmah svetovnega pokala odslej v novi vlogi Kot sodelavka novega selektorja Sironija se bo udeležila tekem v Toblachu in Zagrebu Ob koncu kariere si je zaželela, da bi vsekakor ostala v svetu športa. Želja se je Mateji Bogatec, trikratni zmagovalki svetovnega pokala, tudi uresničila: že celo sezono trenira starejšo skupino rolkarjev pri matičnem društvu ŠD Mladina, zdaj pa je tudi članica trenerske ekipe italijanske reprezentance. S pismom iz Rima ji je zveza sporočila, da bo v letošnji sezoni sodelavka glavnega trenerja rolkarske izbrane vrste: »Prav gotovo bom odpotovala z reprezentančno ekipo na dve tekmi svetovnega pokala, in sicer v Toblach in v Zagreb,« je pojasnila 29-letnica, ki bo kot prva bivša tekmovalka stopila v reprezentančni štab. »Na obeh tekmah bom pomagala predvsem z organizacijskega vidika, počasi pa bom pridobila večje odgovornosti in več nalog. Letos se bo moje sodelovanje najbrž omejilo na dve gostovanji, kako bo v naslednji sezoni, pa še ne vem,« je povedala Mateja. Glede na večletne izkušnje pomeni Mateja velika pridobitev za reprezentanco. Prvo povabilo v reprezentančno ekipo je dobila že lani od Lui-gija Pape, bivšega selektorja reprezentance. »Že lani sem mu potrdila, da bi se jim rada pridružila, konec aprila pa je njegovo prošnjo sprejel tudi zvezni svet.« Ker je Papa letos po desetletnem sodelovanju z zvezo prekinil pogodbo zaradih službenih obveznosti, bo Mateja sodelovala z novim selektorjem Matteom Sironijem, ki je bil doslej sodelavec in njen trener: »Od leta 2005 do konca kariere mi je pripravljal treninge: čeprav ga ni bilo v Trstu, sva vedno zelo dobro sodelovala in mislim, da se bova tudi v novi vlogi ujela,« je še dodala kriška rolkarica, ki pri Mladini vodi trikrat tedensko treninge starejše skupine, dva do trikrat tedensko pa trenira še sebe. S sodelavci pa se Bogatčeva še ni srečala. Zaradi bolezni je bila odsotna na prvem reprezentančnem zboru, ki so ga priredili v Ver-migliu med tekmama za italijanski pokal. Tam se je Sironi predstavil reprezentantom in predstavil letošnji program. Med vpoklicanimi sta bila tudi Mladinina tekmovalca Niki Hrovatin in Nicola Iona. Ali bosta tudi letos člana reprezentance in bosta tekmovala na tekmah svetovnega pokala, pa še ni znano. Prva tekma bo konec junija v Franciji, seznam potnikov pa bo Sironi objavil šele čez nekaj tednov. Mateja Bogatec občasno še tekmuje, tako je bilo tudi preteklo nedeljo na domačem grand prixu ŠD Mladina kroma 13 Obvestila NOGOMET TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJE organizira v športnem centru na Padričah poletne začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in nižješolce, ki se bodo začeli 13. junija. Za informacije in prijave klicati na številko 3898003486 (Mara). NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 1. tečaj od 13. do 24. junija; 2. tečaj od 20. junija do 1. julija; 3. tečaj od 4. do 15. julija; 4. tečaj od 18. do 29. julija. Vpisovanja in informacije ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpisovanja in informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPAorganizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski - od 11. do 15. julija od 10.00 do 16.00 ure. Datumi tečajev ob vikendih: 17., 18., 19., 25. in 26. junija; 22., 23., 24., 30., 31. junija. V petek zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10.00 do 16.00 ure. Vpis in info: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org Na Proseka prihaja Vitulič Primorje tudi v prihodnji sezoni s slovenskim trenerjem Proseško Primorje bo v prihodnji sezoni v 2. amaterski ligi vodil slovenski trener Davor Vitulič (letnik 1959), ki je letos treniral Sovodnje v 1. AL in se ni za las uvrstil v play-off. Pred nekaj sezonami je sedel tudi na Bregovi klopi. »Vesel sem, da bom še naprej lahko deloval pri slovenskem društvu. Pri-morje je ambiciozni klub z bogato zgodovinsko tradicijo. V teh dneh sem se že sestal z igralci. Potrdili smo skoraj vse nogometaše in v prihodnjih tednih bomo skušali še malo okrepiti moštvo,« nam je po telefonu povedal Vitulič, ki večino igralcev dobro pozna. Vituliča so snubila tudi druga naša društva na Tržaškem. Naposled pa se je odločil za Primorje. S Primorjem bosta v 2. AL v prihodnji sezoni igrali tudi Breg in Zarja Gaja. □ Obvestila V soboto v Štandrežu turnir »12 ur nogometa« Na nogometnem igrišču v Štandrežu bo v soboto na sporedu že deveti turnir 12 ur nogometa, ki ga organizira domače društvo Juventina, v sodelovanju z amatersko skupino nogometašev iz Štandreža. Letos bo namreč nastopilo 7 ženskih in kar 23 moških ekip. Boji se bodo začeli ob 10. uri. končali pa ob 22. Po nogometnih naporih bo na vrsti zabavni program z nastopom glasbene skupine Best Company. TURNIR ŠTABEACH - Izidi, moški: Gorjansko - Šempeter 7:15, Črni vogri-ni - New Team 6:8, Štandrež Vrtejba 5:13, Gorjansko - Vrtejba 10:16. V domu Andreja Budala v Štandrežu so tekme na sporedu vsaki dan. AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki '99 in mlajši) od ponedeljka, 13.6. do srede 22.6. Informacije in prijave na ZSŠDI (040 635627) do petka, 10. junija (urnik: 8.00 - 14.00) ali neposredno na prvi dan kampa. ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija 2011 sprejema prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povprasevanja od 29.avgusta do 2. septembra. Prijave sprejemamo na tel. Št. 040.51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. AKK BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. junija, ob 20.30 na Stadionu 1. maja. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora, razno. Vabljeni vsi člani in prijatelji! AŠZ MLADOST s soorganizacijo ZSŠDI-ja organizira »Turnir prijateljstva« v soboto, 18. junija, za cicibane in v nedeljo, 19. junija, za male cicibane. Zaključek s tekmo goriški starši in trenirji proti tržaškim staršem in trenirjem. Vabljeni! AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 3393853924 (Emanuela). AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za Gardaland predviden v nedeljo, 12. junija, ob 6. uri iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. št.: 335-5476663 (Vanja). AŠD SOKOL IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp »Igrajmo odbojko« (letnik 2000-01-02-0304) od ponedeljka, 13. do petka, 17. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Info: 348-8850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila). ŠD SOVODNJE organizira nogometni kamp Sovodnje 2011 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 13. do 16.6 v popoldanskem času od 15.00 do 18.30. Prijavijo se lahko otroci letniki 1996 do 2006. Prijave in informacije po elektronski pošti asdsovodnje@libero.it ali po telefonu 3283674301 (Rudi Devetak), 335312083 (Aleksij Soban) in 3280680499 (Simon Feri). ŠD SOVODNJE organizira 25. junija med 17.00 in 21. uro v Sovodnjah Festival nogometa 2011. Skupaj bomo stopili na igrišče vsi, igralci, igralke, starši, družine, otroci, ljubitelji in simpatizerji. AŠD SK BRDINA - Na razpolago je še nekaj mest za izlet v Gardaland v nedeljo, 12. junija. Tel. št.: 3355476663 (Vanja). ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirata košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah: 1. izmena od pon. 20. junija do pet. 24. junija 2011, 2. izmena od pon. 27. junija do pet. 1. julija 2011. Kamp je namenjen otrokom letnika 1998 in mlajšim: motorika in športna šola (od 6 do 9 let) in košarkarska šola (od 9 do 13 let); zraven pa še izleti na morje in v naravo, tečaj šaha in ex-tempore. Info: Andrej Vremec 338-5889958, e-mail: marinandrej@alice.it. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira v dolinskem športnem centru Košarkarski kamp Breg 2011, od 13. do 17. junija, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, v soboto družabno srečanje. Namenjen je dekletom in fantom od 6. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina). AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ul. 109, 16. redni občni zbor. VIPAVA in ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo na Peči od 13. do 24. junija; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) in 320-0220059 (Jelka). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. junija do 2. julija 2011 enajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). PLANINSKI SVET 40. srečanje planincev: SPDT in SPDG na Solarije z avtobusom V zadnjih tednih smo kar nekajkrat poročali o tradicionalni prireditvi, ki že štiri desetletja združuje člane zamejskih planinskih društev in planince iz obmejnih krajev. Srečanje bo v nedeljo, 12. t.m. na Solarjih pod Kolovratom, v organizaciji planinske družine Benečije. Gostitelji pripravljajo dva krajša pohoda, popoldne pa zanimiv kulturni spored, ki se bo sklenil z druženjem. Pohoda se bosta začela ob 9.30. Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z avtobusom. Odhod avtobusa s trga Oberdan ob 7.00 uri, oziroma ob 7.15 s trga v Sesljanu. Za morebitne informacije lahko pokličite na tel. št. 040 220155 (Livio). Avtobus, ki bo na prireditev popeljal goriške planince, pa bo odpeljal ob 7. uri iz Rožne doline (na slovenski strani). Informacije o morebitnih prostih mestih nudijo danes med 19. in 20. uro na sedežu društva tel. 0481/532358. Izlet SPDG: Bolca ponuja vpogled v življenje pred 50 milijoni let V letu stoletnice smo pri SPDG priredili tudi avtobusni družinski izlet z izrazito kulturno vsebino, čeprav je bilo zraven tudi malenkost (bolj za vzorec) hoje. Zadnjo majsko nedeljo smo namreč obiskali svetovno znano nahajališče fosilov iz eocenske dobe v kraju Bolca v Venetu. Na okamenele ribe, rastline in mehkužce so namreč naleteli pred več kakor štiristo leti in od tedaj se zanimive najdbe pojavljajo še in še. Tako bo verjetno še nekaj desetletij, saj so v bližini prvega nahajališča odkrili nova, čeprav okrog deset milijonov let mlajša. Prva postaja po izvozu iz avtoceste je bila v kraju San Giovanni Ila-rione, kjer so v nekdanjem kamnolomu, v samem naselju, odkrili zelo zanimive bazaltne plasti - stebre iz strjene lave, ki se lomi v točnih geometrijskih oblikah. Območje Lessinie - tako je namreč ime pokrajini, ki se postopoma dviga iz Padske ravnine proti malim Dolomitom - so v različnih obdobjih prizadeli vulkanski izbruhi. Lava je v več plasteh prekrila starejše kamnine - usedline nekdanjega morskega dna. Muzej v kraju Bolca (v cimbrskem jeziku Vulkah) je posebej ob koncu tedna izredno obiskan. Prav tako tudi za obisk opremljen rov, kjer se v kamnitih skladih skrivajo sledovi življenja izpred petdeset milijonov let. To smo planinci ugotovili neposredno, saj je bila zadnjo majsko nedeljo po za promet sicer zaprti in okrog 1700 metrov dolgi cesti prava procesija. Ob množičnem obisku (čeprav smo bili najavljeni) po navadi nastanejo tudi zamude in tako je žal zmanjkalo časa za obisk v samo nekaj kilometrov oddaljeni trgovini z zdravilnimi zelišči. Vedeti je treba, da je kraj Sprea, kjer je središče te dejavnosti, na nadmorski višini okrog 800 metrov, dosegljiv pa je po močno ovinkasti cesti. Ker je Lessinia domovina Cim-brov - to je manjšinske skupnosti ki se je v srednjem veku preselila iz Bavarske - smo popoldanski del izleta namenili še obisku kulturnega središča in muzeja v kraju Giazza/Ljetzan, zatrepu ozke doline, na nadmorski višini okrog 900 metrov. Tudi ta obisk, ogled muzeja in pogovorom zg.Massolongom, ki za center skrbi, je za večino udeležencev pomenil pravo presenečenje. Sedež SPDG bo danes odprt Sedež planinskega društva na Verdijevem korzu 51 bo danes med 19. in 20. uro redno odprt. Društvo vabi člane da pred začetkom poletne sezone planinskih izletov poravnajo članarino in zavarovalnino ter poskrbijo za druge obveznosti. V juliju in avgustu bo namreč sedež zaprt. 22 Četrtek, 9. junija 2011 AVTOMOBILI / peugeot - Novo prestižno vozilo iz francoskih tovarn Varčna potovalna limuzina 508 ne navdušuje z zmogljivostjo 1600-kubični turbodizel s 112 KM je sicer nekoliko len, a poraba je minimalna Evropsko avtomobilsko tržišče se ne more pohvaliti z izidi lanskoletne prodaje. Med redkimi, ki te krize ni občutil, je bil francoski Peugeot, ki je zabeležil kar rekordno leto, saj je povečal svoj delež na tržišču, istočasno pa tudi prodal več kot 2,14 milijona vozil. Skok na tržišču pa je v glavnem zasluga dobre prodaje na Kitajskem. Eden glavnih modelov, ki naj bi, vsaj na Daljnem vzhodu utrdil uspeh francoske znamke, je novi Peugeot 508, ki je seveda na voljo tudi nam tako v karavanski kot v limuzinski obliki. In prav limuzino smo imeli za kratek čas na preizkušnji. 508 je čisto nov model, ki sodi v razred, kjer je konkurenca zelo huda, saj se bo moral spopasti z bratranci iz Citroena in, kar bo še težje, s konkurenco, ki prihaja iz Nemčije. Avtomobili, ki hočejo konkurirati v tem segmentu, morajo biti predvsem ekonomsko sprejemljivi in udobni, Ne nazadnje tudi športni pa še lepi. In Peugeot 508 je res lep, saj je z njim francoska hiša naredila velik preskok. Oblika nove limuzine daje občutek elegance in kvalitete. Avtomobil je postavljen na novo platformo 3, ki pomeni za dobrih 9 centimetrov daljšo medosno razdaljo in 5 cm krajši previs čez sprednji kolesi, kar ni samo lepše, ampak tudi boljše za vozne lastnosti. Še bolj navdušujoča je aerodinamika s količnikom upora le 0,26, inženirji pa so kljub večjim meram uspeli v povprečju od 25 do 35 kilogramov zmanjšati maso avtomobila. Peugeot 508 se je na cesti odlično znašel in pokazal, da je predvsem udoben in prijeten. Prostora v njem je veliko, saj je 508 za 10 cm (479 cm) daljši od dosedanjega modela 407, končno pa je tu tudi potovalna limuzina z več kot zajetnim prtljažnikom, kar 540 l. Notranjost je kar se da prijetna, sedeži niso premehki in lepo objamejo telo. Vozili smo turbodizelsko različico s 1600-kubičnim motorjem in šeststo-penjskim samodejnim menjalnikom, ki zmore samo 112 KM, kar je za avto s tolikšno maso res nekoliko premalo. Treba pa je reči, da je avto izredno skromen v porabi, poleg tega pa je opremljen s sistemom e-HDi, ki sam izklaplja motor in ga za dizla res hitro prižge nazaj, ugasne pa se lahko še preden se čisto ustavite. S tem se poraba v mestih zmanjša za 15 odstotkov. Cena nekoliko presega 28 tisoč evrov. Stran pripravil Ivan Fischer ob obletnici Zlati porscheji za kitajske • ■ • • • milijonarje Ob deseti obletnici prisotnosti na kitajskemu trgu je Porsche za tamkajšnje kupce pripravil 10 zlatih draguljev z oznako 911 Turbo S, ki nosijo temu primerno ceno. Posebej za ta namen so porschejevci za zunanjost zamešali posebno zlato barvo, medtem ko je črnina prisotna le na 19-palčnih platiščih, sprednjemu pokrovu in zadnjemu spojlerju. S to barvno kombinacijo so naredili največjo zmoto v njihovi zgodovini. Tudi notranjost ima vložke zlate barve in nekaj alkantare, vse ostalo ostaja nespremenjeno. Prav tako ni sprememb na tehničnem področju. Pod pokrovom se vrti 3,8-litrski šestvaljni bokser s 389 kW (530 KM) in 700 Nm, ki zmore pognati avto do 315 km/h, od nič do 100 km/h pa pospeši v 3,3 sekunde. Kot že omenjeno bo serija štela 10 primerkov, za vsakega od njih bodo kitajske bogataše obrali za 385 tisoč evrov. Ker je na Kitajskem baje več kot 100 milijonov milijonarjev, se bodo najbrž za zlate 911 kar lasali. novost - Korejski adut za bližnjo bodočnost Hyundai i40, korak v neznano Štirje motorji in odličen samodejni menjalnik Na zadnjem avtomobilskem salonu v Barceloni je Hyundai predstavil svojo novo veliko limuzino i40, s katero se na evropskem trgu hoče uveljaviti ne več kot proizvajalec cenenih malih avtomobilov, temveč tudi z vozili, ki se lahko postavijo ob rob avtomobilom kot so VW passat in Toyota avensis, ki jih pri Hyundai-ju imajo za glavna tekmeca njihovega zadnjega dosežka. Zasnovali in oblikovali so ga v Rus-selsheimu, mu namenili petletno garancijsko dobo in ga zgradili tako, da je znotraj večji od neposrednih tekmecev (mon-deo, insignia, laguna, avensis in kot rečeno passat). Ob tem so ga opremili z celo vrsto elementov, ki jih pri Hyundaiju nismo bili vajeni, na primer aktivna pomoč pri parkiranju, bluetooth z glasovnim prepoznavanjem, navigacija zadnje generacije, kamera za vzvratno vožnjo, električna ročna zavora, prezračevanje prednjih sedežev, ksenonska žarometa, kolenska varnostna blazina in bočni blazini za zadnjo klop, aktivna vzglavnika na prednjih sedežih, pomoč pri speljevanju v klanec, ESP, pametni ključ, zavolanski ročici za pretikanje pri samodejnem menjalniku in še bi lahko naštevali. Novi i40 prihaja najprej kot kombi, kombilimuzine najbrž ne bo, še letos pa mu bo sledila limuzina. Namenili so mu štiri motorje, dva bencinska in dva turbodizla: manjši ben-cinar je „preverjeni« 1,6-litrski, ki zmore 135 KM, turbodizla pa sta 1700-kubična in premoreta 115 oz. 135 KM. Vsi so se- veda Euro5. Menjalniki so v vseh primerih šeststopenjski. Samodejni pa je nov izdelek, razvit kar v koncernu Hyundai-Kia, pravijo pa, da je najbolj kompakten takšen izdelek na svetu. obletnica - Pred 100 leti je Arthur Chevrolet nastopil na prvi dirki Indianapolis Športna tradicija stoletne znamke Chevrolet Kljub obetajoči industrijski bodočnosti se je L. Chevrolet odločil za dirkaško kariero Tridesetega maja 1911 je Arthur Chevrolet nastopil na prvi dirki Indianapolis 500. Sto let kasneje bo chevrolet camaro SS convertible odpeljal uvodni krog na dirki Indianapolis 500, saj izdelovalec avtomobilov in znamenita dirka skupaj praznujeta stoletnico. Še preden je Chevrolet postala avtomobilska znamka, so Louis Chevrolet in njegova brata bili znani kot vozniki dirkalnih avtomobilov. Tudi po ustanovitvi družbe Chevrolet so Louis in njegova brata nadaljevali z dirkanjem na dirki Indy ter tako ustvarili eno najznamenitejših vezi v avtomobilskem športu. Med leti 1911 in 1920 Louis, Arthur in Gaston Chevrolet tekmujejo na dirki In-dy. Letos sicer praznujejo stoletnici družbe Chevrolet in dirke Indianapolis 500, vez med njima pa sega v leto 1905. Takrat sta Louis Chevrolet in Carl G. Fisher potovala po ameriškem srednjem zahodu in med seboj tekmovala kot drzna voznika na dir-kaških prireditvah. Leta 1909 je Fisher začel v bližini Indianapolisa graditi z opeko tlakovano dirkalno stezo, Louis Chevrolet pa se je z nastopanjem v dirkalnem moštvu Buick, ki ga je vodil Billy Durant, uveljavil po vsej državi. Durant se je navdušil nad Louisovim tehničnim znanjem in je Che-vroleta povabil k sodelovanju pri izdelavi avtomobilov, med katerimi je bil tudi nov model, ki sta ga poimenovala Chevrolet. Kmalu po tem si je Luis privoščil oddih in bratu Arthurju pomagal pri pripravi avtomobila Buick za prvo 500 milj dolgo dirko na dirkališču Indianapolis Motor Speedway. 30. maja 1911 je Arthur Chevrolet na prvi dirki Indianapolis 500 odpeljal trideset krogov, nato pa odstopil zaradi tehničnih težav. 3. novembra 1911 sta Louis Chevrolet in Billy Durant v Detroitu ustanovila družbo Chevrolet Motor Car Co. Tri leta kasneje je Louis Chevrolet Durantu prodal svoj delež v družbi Chevrolet in se preselil v Indianapolis, da bi se skupaj z bratoma ukvarjal z dirkanjem. Louis je na dirki v Indianapolisu nastopil leta 1915 in vozil s povprečno hitrostjo 80 milj na uro, nato pa odstopil zaradi okvare motorja. Na sliki: eden prvih modelov Chevrolet iz leta 1912 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. junija 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Izdelava zvona 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Film: Hit poletja, režija Metod Pevec, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 21.20 Film: Sei giorni, sette notti (kom., ZDA, '98, r. I. Reitman, i. H. Ford, A. Heche) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sot-tovoce V^ Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Nan.: American dreams 10.15 dok.: Rai Educational - Cantieri d'Italia 10.30 Aktualno: Rubrike Tg2 11.15 Nan.: Il nostro amico Charly 12.05 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Top Secret 16.20 Nan.: Melrose Place 17.45 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Aktualno: Tribuna del referendum 19.15 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Punti di vista 23.25 Dok.: La Sto-ria siamo noi 0.25 Dok.: Ritratti musica-li 1.00 Dnevnik - Parlament 1.10 Nan.: The Nine 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 10.45 Dnevnik 10.50 Nan.: Un cic-lone in convento 11.35 Nan.: La casa del guardiaboschi 12.35 Aktualno: Verdetto finale 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Nan.: Il com-missario Manara 15.05 Film: La nave dei so-gni - Bermuda (pust., Nem., '01, i. S. Rauch) 17.00 Dnevnik, vremenska napoved in Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da Da Da 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Le storie -Diario italiano 12.55 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tribuna del Referendum 15.25 Dok.: Figu 15.35 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 15.45 Film: L'onore dei Prizzi (kom., ZDA, '85, r. J. Huston, i. J. Nicholson) 17.45 Dok.: Geo Magazine 201119.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 22.45 Nočni dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Dok.: Sei milioni di altri 0.25 Dok.: Rai Educational u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: Nikita 9.50 Nan.: Giudi-ce Amy 10.45 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Aktualno: Benessere - Il ri-tratto della salute 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabi-nieri 7 13.00 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Film: Il capitano dei Mari del Sud (pust., ZDA, '58, r. J. Pevney, i. R. Hudson, A. Kennedy) 16.55 21.50 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: In fondo al cuore (dram., ZDA '99, r. U. Grosbard, i. M. Pfeiffer, W. Goldberg) 23.35 Film: The New World - Il nuovo mondo (pust., ZDA '05, r. T. Malick, i. C. Farrell, J. Ins-coe) 1.20 Nočni dnevnik 2.35 Film: Un giorno da ricordare (dram., ZDA, '95, r. J. Foley, i. A. Pacino, P. Borriello) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: La terra smarirta (kom., Belg., '05, r. T. Binisti, i. O. Sitruk) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher: Il cottage di Zia Clara (dram., Nem., '09, r. D. Kehler, i. M. Ronnebeck) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Variete: Paperissima Sprint O Italia 1 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.35 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 14.55 Aktualno: Videomotori 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Ecomoda 10.30 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Borgo Italia 12.35 22.00 Aktualno: Rotocalco AdnKronos 12.55 Variete: Cosi casa 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udi-ne 14.35 Aktualno: Tutto attualita - Estate 201115.10 Dok.: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Appro-fondimento di Cronaca estate 2011 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Il lungo viaggio di Trieste nel Risorgimento 21.30 Talk show: A tambur battente 22.20 Dok.: Agrisapori 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Chamipons (dram., '83, i. J. Hurt, B. Johnson) La 7 21.10 Film: Si puo' fare (kom., It., '08, r. G. Manfredonia, i. P. Favino, C. Bisio) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Aktualno: Matrix 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 6.55 23.40 Movie Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Mac Gyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: I picari (kom., It., '87, r. M. Monicelli, i. D.J. Elliott, C. Bell) 18.35 Variete: Cuochi e fiamme 19.40 2.35 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 1.55 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Sos Tata 23.30 Dnevnik 23.45 Film: Il bianco, il giallo, il nero (western, Fr./It./Šp., '74, r. S. Corbucci, i. G. Gemma, T. Milian) |r Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Te-lebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.20 Sprehodi v naravo 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Studio City (pon.) 14.15 Kratki film 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Najboljše počitnice na svetu 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Koran, zadnji del 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Opus 23.25 Tv priredba predstave Mestnega gledališča ljubljanskega 0.05 Globus 1.25 Dnevnik (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.15 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.55 Simfoniki RTV Slovenija (pon.) 14.20 Dok. film: Šoa, teža molka (pon.) 15.15 Ugriznimo znanost (pon.) 15.35 Evropski magazin 16.05 Pomagajmo si 16.35 Mostovi - Hidak (pon.) 17.05 To bo moj poklic 17.35 Firma tv (pon.) 18.05 Lit. nad.: Junak našega časa (pon.) 19.00 Glasborola (pon.) 19.55 Šport 21.45 Nad.: Zdravničin dnevnik 22.30 Nad.: Brezupni romantiki (pon.) 23.20 Dok. oddaja (pon.) Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.30 Novice 8.30 Novice 9.00 Mandatno volilna komisija, prenos 11.20 16.30 Na Tretjem 12.00 Preiskovalna komisija DZ, prenos 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Ža- 7.00 Risanke 8.45 Dok.: Urban Legend 9.20 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue freddo 10.40 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 12.10 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 17.35 Nan.: Jonas L.A. 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nan.: The Closer 0.45 Pokerlmania 1.35 Nočni dnevnik Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 City folk - dok. odd. 15.45 Film: Začeti z nova 17.25 Slovenski magazin 18.00 Pomagajmo si 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.30 Zedinjenje med Benetkami in Istro 21.15 Avtomobilizem 21.30 Back stage live 21.50 Kino premiere 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.45 Kraji in običaji 23.15 Na obisku 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmej-na Tv - deželne vesti pop Pop TV 7.10 Dežela pred časom (ris.) 7.35 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 8.0014.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.10 15.40 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Vse za denar (kom., ZDA, '06) 21.50 Na kraju zločina (krim. serija) 22.45 24UR zvečer, Novice 23.05 Rubikon (krim. serija) 0.00 Beg iz zapora (akc. serija) 0.55 24UR, ponovitev, Novice 1.55 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.35 Svet, pon., Novice 8.30 10.45 Obalna straža (akc. serija) 9.25 Družina za umret (hum. serija) 9.5015.35 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.15 0.10 Pa me ustreli! (hum. serija) 11.35 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Čista resnica (triler, ZDA, '97) 15.05 Najbolj nori športi 17.05 18.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Šolski branilci (triler, ZDA/Kan., '03) 21.55 Film: Iz Rusije z ljubeznijo (akc., Angl., '63) 0.40 Film: Pajek (drama, Angl., '02) 2.30 Love Tv, Erotika 4.30 Nočna ptica (erotika) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Reka življenja - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak: Prepovedani kruh - 1. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E...state freschi; 17.35 Deželne novice;18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Prenos koncerta Simfonikov RTV Slovenija; 21.30 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 9. junija 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1020 - - - DUBLIN 0 8/14 HELSINKI .16/27 O, STOCKHOLM 15/27 O K0BENHAVN — 16/21 O — 1010 MOSKVA 11/21 ° 1020 AMSTERDAM LONDON O „s O 12/18 8/20 LIZBONA O 15/20 C MADRID O 11/20 BERLIN 18/26 O O PARIZ 12/17 OBRUSELJ 11/20 ŽENEVA Ul~ 14/23 O MILAN ° 16/22 A Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bo atlantska fronta prečkala Alpe in povzročila povečanje nestabilnosti nad našo deželo. Jutri bo dotok bolj suhega zraka v nižjih slojih atmosfere znižal nestabilnost vremena. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.53 Dolžina dneva 15.37 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.33 in zatone ob 1.00 A Nad jugozahodno Evropo je šibak anticiklon, nad vzhodno Evropo pa plitvo ciklonsko območje z vremensko fronto, ki bo vplivala tudi na vreme pri nas. Za njo bo začel v nižjih plasteh nad naše kraje dotekati nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.25 najvišje 5 cm, ob 11.53 najnižje -29 cm, ob 18.35 najvišje 48 cm, ob 19.44 najnižje -27 cm. Jutri: ob 1.39 n najnižje -35 cm, ob 7.37 najvišje 11 cm, ob 12.47 najnižje -26 cm, ob 19.14 najvišje 54 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........17 2000 m............7 1000 m ..........15 2500 m............4 1500 m ..........10 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER GRADEC ¿h, 17/22 TOLMEC O 13/22 TRBIŽ O 10/19 O 11/17 KRANJSKA G. XA>2 VIDEM O ^^ 14/24 O PORDENON 15/23 ČEDAD O 15/23 CELOVEC O 15/22 TRŽIČ 14/19 O KRANJ MARIBOR 016/22 M. SOBOTA O 16/22 O oA^ , LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 15/22 V75'CA O 17/22 POSTOJNA 17/24 ^ 17/22 o 12/18 _ ... KOČEVJE TRST Qy^fl, /YK _ O 18/24 * s ■> - O 13/21 S GRADEC PTUJ CELJE 16/21 N. MESTO 14/21 o ^^ ZAGREB 15/21 O KOČ ■M «SI-V UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 16/23 ^NAPOVED ZA DANES V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme, pihal bo zmeren jugozahodnik. Predvsem zjutraj in proti večeru bodo še možne nevihte, čez dan pa bodo verjetne delne razjasnitve. V hribih in v predgorskem pasu bo prevladovalo oblačno vreme s plohami in nevihtami. Količina padavin bo zmerna do močna; več jih bo v Predalpah in tudi pogostejše bodo. Večinoma bo oblačno, občasno bodo krajevne padavine, deloma nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C. J TOLMEC O 13/24 ¿ „\ VIDEM O ČS» 14/26 O PORDENON 15/25 ¿5 TRBIŽ O 10/19 O GRADEC 11/25 CELOVEC O 12/23 O 10/20 KRANJSKA G. O TRŽIČ 12/22 O 10/23 S. GRADEC CELJE 12/24 O MARIBOR 013/23 PTUJ O M. SOBOTA O 11/24 ČEDAD O 15/25 o ^ LJUBLJANA 14/24 N. MESTO 13/24 T, ZAGREB 15/25 O (NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo spremenljivo oblačno. Jutri bo deloma sončno, zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla.