Tečaj XLII. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eeio leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za èetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold.'30 kr. V Ljubljani 19. marca 1884. O b s e g : Praktična vori. vinogradska orodja Nekaj o izreji telet 0 pridelovanji hmelj Obrtnijske razstave. Kmetijske novice in izkušnj Vprašanja in odgo škof dr. Andrej Golmajer. (Dalje.) Dědinsko pravo pri kmetijskih posestvih Knezo-nad proti peljavi nemškega jezika za postavno-državni jezik Govor poslanca grofa Clam-Martinica v državnem zboru 25. januarija 1884 Naši dop Novičar Gospodarske stvari Praktična vinogradska orodja tera za opravljanje vsakoletnili vinogradskih del, posebno pa še za globoko prekopavanje sveta v namen novih zasaditev Vinogradov nikakor do đobrega usluž- Splsal R. Dolénec. ljiva niso, katera uže skoro katero imajo služiti v pnmen delu ? za y Vsakemu praktičnemu kmetovaleu je do dobrega še tudi za to, ker niso To pa zato ker niso prave konstrukcije, prave oblike, posebno pa na igraće meje delu za katero imajo slu znano, da je kakovost, kakor tudi kolikost delà, kate- žiti, in tudi ne k sili, katero lahko delalec razvija^, v Dolenjskem, Sta ega si upa delavec pri prekopavanji in premetavanji nikaki pravi primeri, pravi teži. zemlje v gotovem času izvršiti, odvisna ne le od dru- jarskem, Hrvatskem vidi se lahko za nove zasaditve gih okoliščin — kakor kamnitosti sveta, jakosti de- Vinogradov namenjeni svet z ravno tištim orodjem lalca itd. — temveč eminentno tudi od dobrote orodja, prekopavati, s katerim se trte vsako leto okopujejo vecem da se mu lohak krampiček pridruži. To pa j tam katero on rabi. Dobrota orodja odvisna je pa zopet od dveh pogojev, namreč v prvo od prave konstrukcije ali prave osnove prave sostave orodja, in v drugo —......— — to pa se vé da le do gotove mere — od velikosti, ozi- se kamenju izogiblje. kjer je svet le nekoliko kamnit, kajti sila kamnitega se ali niti ne prekopuje, ali pa le tako, da istih deželah je pa tudi slu- roma teže orodja samega čajno 5 da se vsakoletna vinogradska zemeljna delà z No, v kmetijstvu zahteva pa ravno trtorejstvo ali ravno istini orodjem opravljajo, s katerim se krompir vinogradarstvo največ prekopavanja in premetavanja sadi ali pleve, osiplje itd. In vendar kak velikanski zemlje , in to osobito pri napravi novih zasaditev, razloček je, ali bi vsaj moral biti med saditvijo in novih Vinogradov. Ako se hoče namreč vinograd tako pletvijo krompirja in pa grabenčanjem trt, okopavan- na novo zasaditi, da bodo trte dolgo in dobi to je jem trt itd.? Namenu delà, nezadostljivo orodje imeti «.V , w „UWHU1U1, VAM, UUUV ^ ^ iXX VWMAV/, IV J^, J v* w . ^^ J ^"J" plodno vspevale ; prekopati se mora v to namenjeni more pa le to posledico, da se delo znabiti sicer res svet čez in čez meter globoko Vse kar je manj Je da še hitro , toda slabo opravlja, in to v tem večo đražji igrača. Za tako globoko prekopavanje, katero Nemci škodo gospodarju, čim porednejši je svet, in čim s tujim izrazom „Rigolen" nazivajo, pa tudi za redna so delalci. vsakoletna delà po vinogradih, kakor za okopavanje Vipavec je v položaju najtežji soldanasti (lapo grabenčanje, pletev trt itd., treba pa je posebnega rasti) vinogradski svet razdelovati in obdelovati orodj ka Prekopavanje za nove vinogradske zasaditve teri je vrh tega še prav na gosto s kamenjem pre struiranega ili prilično težkega orodja posluževati. In tudi delo, katero je pa drago, jako drago delo, in tistemu, kateri ga vlečen. Vsled tega je on primoran, se le dobro kon misli izvršiti dati, ne more nikakor vse eno biti, s ^.uxxcm^« xu ťiuxvuv w*^ kakim orodjem delalci delajo ; to osobito po tem ne, taka so njegova orodja, zato je pa ako se delo v lastni režiji — na dnino — in ne v ž njimi opravlja, izdatno po času, ne manj pa tudi akordu vrši. Pa tudi vsakoletno obdelovanje vino- temeljito po kakovosti. Na Dolenjskem in Stajarskem gradskega svetá je prilično drago delo, in tudi ono našel sem nasprotno le tako zvano „rovnico" în ,;ma zahteva ? da se ga v gotovem času zadosti in dobro u po vinogradih v rabi in še to tako nerodno v opravi, pred vsem pa pravega orodja Pripoznati zamorem, da so mi orodja, kakoi tiko obliki, posebno odrastlemu nasadu, in tako lahko, da se pač skora količkaj junaškemu delalcu čisto nič ne se po avstrijskih trtorejskih deželah, bódi-si za nove pristoja. Res, da ni tam tako hud svet, kakor v Vi-zasaditve, bodi-si za opravljanja vsakoletnili vinograd- pavi, pa pri vsem tem zahteva vinogradarstvo vendar skih del v rabi, baš do dobrega znana, toda na tako le đrugačno boljši orodje, kajti drugači tudi delo pravo praktično orodje, kakor se v vipavski dolini in na so- biti ne more in v resnici tudi nikakor ni. Oporekati sednjem Primorskem nahaja, nisem nikjer našel Da se mi utegne, da na Dolenjskem tudi ženske vinograd J ± lllliuioivum HCCllCtJ Oj j lllO^lll 11 IIVJ^JL ISCMy OU 111 X UUVjgU^j UW llCt .l./'/lVjl X J 1V. vj i u. uuui «uuuivv. v nekaterih vinogradskih deželah, pred vsem pa na ska delà opravljajo, in da mora zaradi njih orodje Dolenjskem. potem pa skoro ne manj na Stajarskem, bolj lahko biti. Hrvatskem itd. opazoval sem vinogradska orodja, ka- No j na to se ne more druzega reču kakor žalibog ! da je temu tako. - 90 Prvi pogoj napredku dolenjskega, štajarskega itd. vinogradarstva je temeljitejše obdelovanje zemlje, osobito globoko prekopavanje pri zasaditvi novih Vinogradov. V to dosego treba je boljšega orodja, treba vipavskega vinogradskega orodja vpeljati, in v ta namen jih bodem v prihodnji številki s podobo in popisom pojasnil. (Dalje prih.) Hmelj (Humulus Lupulus) je rastlina z ločenim spolom ter vsako leto na novo iz korenine ovijače požene; pomnožuje se le s sadikami ženske rastline. V glavnem razločujemo dve vrsti hmelja, in sicer zgod-njega in poznega. Vsled razne lege, obdelovanja in zemlje nastalo je iz teh dveli še veliko druzih sort, med katerimi se kot najbolje imenuje „rudeči, pozni hmelj iz Žateča". Hmelj ljubi solnčnat kraj, nekoliko viseč in obr-njen proti poldanski strani ; pred mrzlim vetrom naj bo primerno zavarovan. Zemlja za hmelj mora biti globoka, sveža, ilovnato-peščena ali pa glinasto-pe-ščena ter zmešano nekoliko z apnenikom. Nizko le-žeča zemljišča v doimali ali zemljišča v blizini megle-nih pokrajin za pridelovanje hmelja so neprimerna. Prvo delo pri napravi novega hmeljišča je 50 do 70 centim. globoko prekopanje zemljišča, tako, da pride rodovitnejša zgodnja plast zemlje pod mrtvo spodnjo plast. To delo se najbolje izvrši še pred zimo. Na-slednje delo je, zaznamovati prostore, kodar se bodo sadike posadile, in sicer tako : Določijo se z vrvico vrste, katere so ena od druge iy4 do 2 m. oddaljene, v teh vrstah se pa prostori za sadike v enaki ďaljavi eden od druzega določijo. Najboljša širjava med vrstami in ravno tako med sadikami v vrsti je 160 cm. Na tako zaznamovanih prostorih izkopljejo se 65 cm. globoke in 95 cm. široke jame. V te jame pride spomladi, ko se hmelj sadi; dober gnoj ali kompost, na-nj dobra prst in potem sadike. V vsako jamo pridejo po tri sadike ; vsadé naj se pa tako napošev, da so spodaj 15—18 cm. ena od druge, zgoraj pa da se bližajo ena drugi; potem naj se pokrijejo sè zemljo in naj se jim dajo prvo leto 2—2V2 m. visoki količki ali prekle, na katere se prvo leto ovijači privezujejo. Novo nasajeni hmelj se prvo poletje po dvakrat okoplje; prvikrat, ko so poganjki 20 cm. dolgi, drugi-krat pa 4 do 5 tednov pozneje. Pri drugem okopa-vanji se hmelj tudi osiplje ; tačas se sme med hmelj repo, zelje ali kaj tacega saditi, se ve da ne preveč na škodo mlađemu hmelju. V jeseni se mlađemu hmelju pognanjki 30 cm. nad zemljo odrežejo, ter se mora posebno v mrzlih krajih z gnojem pokriti. Sicer je tako pokrivanje povsodi dobro, ker hmelj krepi in ga stanovitnejšega stori. Za drugo leto treba je preskrbeti drogov, na katere se ima hmelj ovijati. Drogi so najdražji objekt hmeljarstva; oni morajo biti toliko daljši, kolikor bolj ro-dovitna je zemlja. Navadna, povprečna dolgost je 7 do 8% metrov. H visoki ceni teh drogov pride še obrabljanje z vsa-koletnim naoščenjem (špičenjem) trhlenenje itd. tako, da je drog v 10 letih odslužil. V novejšem času se je uže z vspehom jelo nadomestovati drage droge z dra-tom, ki je na kolih napeljan. Ko je mladi hmelj prvo zimo přestal, prične se meseca aprila ali maja druzega leta odkopovanje rastlin do korenin, katere se popolnem odkrijejo. Odrežejo se vse mlade poganjke, vse zgornje postranske korenine in suhi prejšnjoletni ostanki ovijač. Pusti se samo en glavni poganjek, ali k večem pri prav močnih rastlinah dva. Spodnje glavne korenine se tudi vse pusté. Prav dobro je o priliki tega delà vsaki rast-lini eno lopato komposta pridjati in potem še le z zemljo pokriti. Vsako tretje leto se hmeljišče popolnem gnoji; računi se na hektar 35 vozov po 10 met. stotov gnoja. Pri obrezovanji od tretjega leta naprej pustita se ravno tako 1—2 poganjka, katera se v visokosti 1 metra k drogu privežeta ; přivezu,je se zmirom od desne na levo okoli droga. Meseca maja, junija in julija se hmelj dva- do trikrat okoplje in ospe, vse stranske poganjke iz korenin se mu porežejo ter je paziti treba, da se ostalim ovijačam vrhi ne polomijo ali odtrgajo. (Dalje prihodnjie.) Kmetijske novice in izkušnje. Kateri oves je najbolji ? Janez Vidovič, posestnik v Sobetincah na Štajer-skem, piše v „Slov, Gosp.": Tri leta delam posKušnje z raznimi sortami ovsa. Skušuje sedaj kažejo , da je navadni naš oves gledé na rast, rodovitnost, zbirčnost zastran zemlje veliko boljši, nego kanadiški in ligovski. Vendar sibirski oves presega vse: močno rodi, zadovoljen je z vsako zemljo, dozori uže v drugi polovici julija, oral dá 40 do 50 vaganov. Leta 1879. pognojil sem njivo, peščavo ilovico, repi, 1. 1880. posejal ječmea in deteljo, ki je dala 1. 1881. trt košnje, 1. 1882. bila je tam zimska rž, potem ajda in naposled na l/2 oralu sibirski oves lastnega pridelka. Přidělal sem mnogo lepe slame in 25 vaganov stare mere zrnja, ki je težko in ječmenu podobno, Zanesljivo seme se dobi v Gradci pri semenorejski štaciji grofa Attemsa in veljá 100 ki-logramov (blizo 3 vagaae) 20 gold, brez žaklja in voz-nine. Da se malta od sten v hlev u ne brusi, primeša se malti precej veliko saj iz peči ali pa dim-nika, s tem se odkruščenje zapreči, in tako stene lične obdrži. Da se grahovo seme v zemlji pred mrcesi obvaruje 7 namoči se ga nekoliko ur pred setvijo v vodi, kateri so primešane saje ali pa še bolje aloja (katera se v apo-teki dobi.) Zrna se nasrkajo nekoliko vode, zato raje izkalijo, grenkota sáj ali aloje jih pa varuje pred mrčesi. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 8. Kateri guano je najbolji za senožeti? (Al. L. v Postojni. Odgovor. Guano se za gaojenje senožet nikdar ne rabi, deloma zaradi tega ne, ker je predrag, deloma pa zato, ker one gnojilne tvarine, katero ima guano v sebi, nikdar senožeti v toliki meri ne primanjkujejo, da bi jih bilo treba posebno pomnoževati, ali pa jih lahko, kakor na pr. kali, dušec, na drug ceneji način pomnožimo. Za gnojenje senožet je posebno dober kompost, kateri je dobro predelan in pomešan z gnojnico iz stra-nišč. Dober gnoj za senožeti je dalje gnojnica iz hleva, pepel, mavec, apno itd. Vspeh gnojenja z dobrim kom-postom se vzdrži več let, gnojnice, pepela, mavca, apna pa le eno leto. Vprašanje 9. Kaj je bolje, krompir na guojeno njivo ali na negnojeno saditi? (P. v St. V.) 91 Odgovor. Krompir naj se nikdar na novo gnojeno njivo ne sadi, ker je tak krompir veliko bolj različnim boleznim podvržen in se v shrambah tudi potem slabeie obdrži. Ako njiva ni uže sama na sebi v dobri moči, Daj se pa gnoj uže v jeseni na njivo izvozi in tudi še v jeseni podorje. Nekaj izreji telet in prešičev. * Razstava v Toplicah. Obrtno društvo v Toplicah na Ceskem napravi letos obrtnijsko, industrijelno in električno razstavo v zvezi z razstavo hišne obrtnije y Rudogorji (Erzgebirge). Začela se bode ta razstava 20. julija in končala 31. avgusta 1884. leta. Razstavna komisija je dala posebna izrečila natisniti in želi, da bi se ji na teh do 15. aprila 1884. naznanilo, kaj hoče kdo razstaviti. Konečná oglasila se Dostikrat je slučajno, da teleta pri materi iz enega ali druzega vzroka ne morejo sesati, ali pa se, kakor je to v nekaterih krajih na Holandskem navada, teleta redno brez matere izreja. Pri taki reji se tele precej po storjenji cd matere odstrani, ter se mu mleko iz po-sode daje piti. Pri tem je treba gledati na največi red, skrbljivost in snago ; prvo mleko od krave po storjenji mora tele dobiti, kakor je tudi še pozneje dobro, da tele vsaj prvih pa morajo vsaj do 15. maja 1884. leta poslati. Razdeljena bo razstava v 19 oddelkov. Natančneja razjasnila daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani. Kova postava. 10 dni dobi mleko svoje matere. Ker je teleta teže na vaditi iz po-sode piti, ima se sesalne aparate (glej pod. 2), kateri imajo sesec iz kavčuka. Eno tele rabi na dan toliko mleka, da znaša teža mleka i do ] / 7 teže teletove. Piti se dá Dědinsko pravo pri kmetijskih posestvih. Přetekle dni predložila je vlada državnemu zboru načrt postave o vpeljavi posebnih dedinskih naredeb kmetijska posestva srednje velikosti. teletu tri- do štirikrat na dan. Precej enak je tudi sesalni aparat za prešiče ; raz-ločuje se od prvega v tem, da ima več, pa dosto manj-ših sescov (glej pod. Tak aparat je posebno prak-tičen za prešičorejce, ker veliko svinj ravno storečih rado pogine. Mladi prešički se pa tem aparatu prav radi privadijo. Porablja se kravje mleko, opozoriti je pa tudi tukaj na največi red in snago Imenovana aparata dobista se pri Kleiner & Fleišmanu v Modlingu pri Dunaji prvi stane gold drugi gold. 50 kr Obrtnijske razstave. •«s Razstava v Budimpešti. Dne Čitateljem svojim podamo v sledečem načrt ome-njene postave s pridržkoin, o tej velevažni zadevi za naš kmetijski stan govoriti še obširneje. Načrt omenjeni se glasi: Postava od dne ........... zadevajoea vpeljavo posebnih dedinskih naredeb za kmetijska posestva srednje velikosti. pritrjenjem obeh zbornic državnega zbora zau-kazujem tako: . Za srednje velike kmetijska posestva s hišo vpeljejo se v smislu pričujoče postave in pa na njeni podlagi sklenjenih deželnih postav posebne naredbe o razdelitvi zapuščin. Deželno postavodajstvo določuje do številke največo in najmanjo mero površja in pa čistega katastralnega prinosa, katere domačije se imajo v smislu pričujoče maja 1885. leta postave smatrati za domačije srednje velikosti. Ravno se bode odprla deželna razstava v Budimpešti in bode tako določuje deželno postavodajstvo, katera zemljišča trajala do 15. oktobra 1885. leta z deželno razstavo v in vžitne pravice se imajo smatrati za dele pripadajoče zvezi bo tudi mednarodna razstava, v katero se bodo k domačiji pri odločevanji o obstanku domačije srednje sprejeli stroji in orodje za malo obrtnijo, kmetijski stroji novej-e sostave in važneje patentirane iznajdbe. Ta del velikosti. Za imetja ovezana z vezjo fidejkomisno ali razstave vodi poseben odbor. Obsegala bo ta medna- manstva (fevda) ta postava ne veljá. rodna razstava: Stroje, katere goni plin, voda 1VU11CI ia/iOift»ft. UUUJV; , aainu yiiij , » uuiv , paT, o• -jm.»«"»« , . »~ ~~---1" elektriciteta itd. Stroje in orodje za: mizarje, strugarje, čujoče postave ni po njej omejen v svojem razpolaganji tesar]e (cimpermane), kolarje, sodarje, kopitarje, izde- z domačijo ali posameznimi njenimi deli ne za čas živ- lovalce lesenih stvari, kovače, ključavničarje, orožarje, ljenja, ne za slučaj smrti. Lastnik domačije, podvržene določbam pri nožarje. kositrarje, kotlarje, medninarje, pasarje srebr Posebne naredbe o razdelitvi zapuščin ne veljajo * narje, zlatarje, zlatoklepe, dragotinarje (juvelirje), urarje, ako se nahaja naredba za slučaj smrti, katere je v na- mehanikarje, strojarje, rokovičarje, sedlarje, mošnjarje, sprotji z določbami pričujočih naredeb. Ako pripade zapuščina lastnika domačije več tedaj sme domačija z vsem, čevljarje, klobučarje, vervarje, kertačarje, lončarje, kostne strugarje, kamnoseke, glavničarje, gumbarje, mlinarje, peke. tiskarje, litografe, fotografe, bukvoveze itd. Odbor osebam pada, kar nji pri v kolikor je to za redno gospodarstvo domačije bode skrbel, da bodo razstavljavci znižane cene na že- potrebno, pripasti samo eni osebi, prejemniku. leznicah dobili. Kaj se ima smatrati za pritiklino domačije, dolo- Oglasila sprejema deželna komisija v Budimpešti do čuje občni državljanski zakonik ; deželnemu postavodaj- zadnjega aprila 1884. Oglasnice se dobé pri tej komi- stvu pa je pridržano, za domačije gotove vrste one reči siji. preskrbi jih pa tudi trgovinska in obrtna zbornica določiti, katere se imajo smatrati za gospodarsko pri- v Ljubljani; katera tudi natančneja razjasnila o tej raz- tiklino takih domačij ali pa ono, kar naj velja za naj stavi daje. manjšo množino teh gospodarskih pritiklin. * Deželno postavodajstvo določuje, ali naj bodo Uljuđen z vsemi bil je prisrčen z nemnogiini svo samo nasledniki (otroci) ali tudi drugi sorodniki ali pre- jimi prijatelji, katerim je ostal zvěst v vseh dobah svo- živeč zakonsk druže poklican za prejemnika. Pri dolo- jega življenja. Tak je bil na pr. z ljubim kanonikom čevanji prejemnika je deželno postavodajstvo vezano na Novakom, ki je hodil skoz 20 let, kakor sem uže ome- postavno dědinsko nasledstvo. Vendar pa sme deželno po- nil, vsako jesen v Gorico in prinašal novo življenje v stavodajstvo ukreniti naredbo, da se preživeči zakonski tiho škofijo. Zadnji dve leti je bival zarad hude čut- druže tikoma za nasledniki zapustnikovimi in pred dru- nične bolezni več mesecev pri nadškofu in iskal tolažbe gimi sorodniki njegovimi pokliče za prejemnika. teh mejah deželno postavodajstvo določuje vrsto, in zdravja. Ko se je bil vrnil v Ljubljano, in ga je bil zadel mrtud, šel ga je nadškof obiskat. Bolnik ni mogel bile so ali solze, ki so oběma v očeh igrale 9 po kateri je pri več po postavnem dedinskem nasledstvu govoriti, ob enem vstopajočih dedičih prejemnik domačije poklican. najljubeznjivši govor. Vendar pa imajo zmiraj lastni otroci prednost pred po- Ker je bil Golmajer previđen, razsoden in prosto- sinovljenci, zakonski pred nezakonskimi. Postavno poza- dušen (di larghe vedute), sponeslo se mu je dobro vse, konjeni otroci so enakovrstni z zakonskimi. Životopisné èrtice. dr. Knez-nadškof goriški Andrej Golmajer (Dalje.) česar se je lotil. Ko je imel komu kako službo pode liti, poiskal si je moža za-njo sposobnega in se oziral, kolikor je bilo mogoče, na dotičnikove osebne razmere. Priporočíl ni slišal rad, sosebno ko mu je kdo samo zarad starosti koga priporočal, ker je učeni nadškof dobro poznal duhá tridenskega zbora, ki ne zahteva za imenitniša mesta dolgoletnega prejšnjega službovanja, ampak splošne in posebne sposobnosti. Malo se je změnil tudi za privatna priporočila mogočnjakov in ve- Ijakov i tem i zakaj, kdor si usoja, druge priporočati, kaže s da ima predstojnika za nepravičnega ali kratko Po pogrebnem govoru so opravili preč. prošt, umnega in za tacega, ki gleda na osebo in ne na spo trije imenitniši kanoniki in pontifikant pet zapovedanih absolucij pri odru in potem se je vzdignila spet procesija in pomikala se tužno proti starému pokopališču, kjer so preč. truplo spustili v rako v kapeli (na južni sobnost in zaslu po drugi strani vzbuja sum, da ima njegov priporočenec malo zaslug in spretnosti ali pa da so njegove zasluge dvomljive. Vsa škofija je priča da strani). Tam počiva zdaj v družbi S svojih prednikov tistega vpliva, ki se mu pravi „protekcija" , ni hotel Golmajer trpeti; protekcija spravi mnogokrat take ljudi in čaka poslednjega vstajenja. Vso pot od vélike cerkve do pokopališča se je dež vlival." koncu naj podam še nekaj črtic iz privatnega življenja rajncega nadškofa Golmajerja in vmes tudi še marsikaj, kar znači njegovo uradno delovanje. Privatno na vrh, ki so le veliki ali majhni „srednjaki". Bog mu je dal dar razumnosti in razsodnosti za podelovanj služeb. To je přiznal nekdanji okrožni predstojnik go • V 1 • riski 9 mons. svetovavec Fr. baron Buífa, rekoč 9 da življenje nadškofovo je bilo prav priprosto, visoke, krepke, lepe postave; po pregovoru: contenta parvo « Bil je Natura mons. Golmajer je prav ustvarjen za to, da zna postaviti pravega moža na pravo mesto in odkazati vsakemu svoj prostor. In baron Buffa je bil izveden v tacih bil je z malim zadovoljen. Na čelu rečéh beseda njegova je tem velj čem ojstreja vselej mirnem in jasnem sta se mu brala mir in ljubezen; v navadnem pokoji njegovega obličja se je kazalo soglasje dušnih moči in krotko mišljenje. Eno-ličen in stanoviten je bil njegov urnik ali vsakdanji opravilni red. Vstajal je zgodaj, molil, vsak dan ma- ševal, potem dělal in bral do (zmernega) oběda. Popo ludne sta se spet branje in molitev vrstila do večernega sprehoda po sprelepem domačem vrtu in griču, nad ka-terima je imel najslaše veselje. Veselilo ga je tudi vse, kar se je na vrtu in vinogradu přidělalo — zelenina, sadje in okusno vino; s temi domačimi pridelki se je med domačimi in gosti večkrat pri mizi šaljivo ponašal. je bila sploh njegova sod'oa in zmerniša njegova hvala. Omenil sem uže, da je dijake še kot dvorni sveto-valec rad podpiral ; tudi bogoslovcem in mladim maš-nikom, kedar jih je poslal pastirovat, podařil je blago-voljno kaj knjig. Rad je prejšnjih let hodil poslušat v semenišče predavanje privatnih slovstvenih izdelkov zmožniših svojih gojencev. — Tište bogoslovce, katerim je na véliki četrtek noge umival, povabil je vsako leto obědu; bil je tišti dan bolj vesel in je več govoril, ko o drugih prilikah, ter bil z mladino nenavadno beznjiv in zaupen Vendimo je vsako leto on sam slovesno pričel. streljanjem z možnarji podal se je s svojim u pod 99 latnik" ali pod 99 planto u in začel prvi Med falčkom trgati Znano je, da je bil nadškof Golmajer resnično omi-kan in učen in vendar je prav malo govoril; moralo je biti kaj posebne 9 da je več govoril in o taki priliki u se je spoznalo bogastvo vsestranskega znanja j ki je 99 čalo v bistrem njegovem umu znanja, ki je bilo sad za njim so trgali gostje: celih 20 let nepozabljivi pri- reSnih studij dolgoletnega branja. Časnike je rad čital jatelj njegov ljubljanski kanonik Iv. K. Novak, nekateri bogoslovski profesorji, pisarnični gospodje, domači tajnik itd. Ko je solnce zahajalo, so v enem ali drugem kiosku vsi skup veselo južinali. Vendima je bila po duhovnih vajah v semenišči in potem, ko je bil vsako leto meseca septembra dokaj duhovnikov posvětil, njegov odpočitek. Dobro je dejalo nazočim, ko so ga videli kakor častitljivega očaka med svojimi otroci in vnuki odpočiti se od resnobnih misel in više-pastirskih skrbi. pa nikdar ni govoril o politiki — ne javno, ne privatno in zaupljivo. Da je pa politiko razumel, kažejo neka nenavadna njegova prerokovanja ; uganil je dogodke, ki bi jih ne bil vsakdo naprej slutil in znal napovedati. Zvečer se ve da, ker ga je bil sam živi red ie moral še svoje molitve in branje opraviti. Cerkvena sv. opravila je poveličevala velečastitljiva, impozantna njegova podoba; opravljal jih je mirno, spo-dobno in dostojno, da málokdo tako, in potrjeval res-nico, da altarja najlepši kinč je mašnikova siva glava. Sploh je bil vsak pogovor ž njim jako mikaven in pod učen, če se je kaj pošalil, kak bistro umen dovtip spro-žil, kako anekdoto povedal, bilo je vse primerno in jo je vsakrat dobro zadel. Sicer je bilo, kakor njegovo življenje, tako tudi govorjenje priprosto. (Konec prihodnjič.) 93 Politične stvari. Govor poslanca grofa Clam-Martinica v državnem zboru 25, januarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni • «i jezik. (Po stenografieaem zapisniku.) Ni lahko in tudi hvaležno ne uže tako pozno, ko je uže toliko mojstrov govorilo, iu debata uže tako dolgo traja, na besedo oglasiti se. Težka je beseda in jako malo hvaležna, če tudi je predmet silno resen in velikega pomena, ker je okrožje za dokaze silno ozko, bodi-si za ali pa proti in se je res težko ogniti nevar-nosti, da bi člověk ne ponavlja!, kar so uže drugi govorili, ali pa se mu lahko primeri nesreča, da zgreši smoter in predaleč zabřede, kar si nikakor ne želim. Beseda je pa tudi zaradi tega težavna, ker ima debata svoj lasten značaj. Do sedai so se skoraj še vsi govori sukali okolo vprašanja : Kaj pa je prav za prav predmet naši debati, kaj se predlaga, kaj je pravi smoter in kaj se zahteva? Spoštovani gospod govornik od včerajšnjega dne, za-atopnik solnograških kmečkih občin je šaljivo omenil, da ga je nek časnikar vprašal, zakaj se prav za prav prepiramo, ker še ni vedel. Gospod poslanec nam je to pripovedoval, povedal pa ni, kaj mu je odgovoril. Skozi celo debato vleče se eno in tisto vprašanje, kaj se predlaga, kaj je smoter predloga, kaj se zahteva? Nekateri, ki stavke cepijo, pravijo, da se predlaga izvrševalni zakon za XIX. član temeljnih postav; drugi pa, in to po večem govorniki pa ves svoj tenor, glavno težo na državni jezik obračajo. Treba mi je toraj predlog od obeh strani dobro ogledati. Najpoprej toraj izvrševalni zakon k XIX. članu za postavno uravnavo jezikovnega stališča v uradu, pri sodniji, v javnem živ-ljenji z eno besedo za jezikovno ravnopravnosti Gospoda moja, do sedaj še nisem nobenega teht-nega vzroka čul in ga nimam dokaza, ki bi zanikati zamogel, kakor stoji pisano v jasni besedi §.11 lit. m temeljnih postav, da ta predmet ne spada v področje državnega zbora. Mnogo se je uže o tem govorilo, kateri vzroki so za to, da bi se taka postava napravila. Na vse mogoče načine so uže vtemeljevali, kako da bi bilo to dobro, nikdo pa še ni utemeljil, kako bi se ta §. 11 s poti spravil in jasno besedo postave moramo vendar spoštovati. V §. 11 lit. m. prav določno stoji, da splošni izvrševalni zakoni k temeljnim postávám o splošnih pravi-cah državljanov le toliko pripadajo področji državnega zbora, kolikor se vsak član temeljnih postav na nje ozira Član XIX. se pa na nikak izvrševalen zakon ne ozira, toraj je tukaj drugo področje in so drugi pred-pisi veljavni. Proti temu ugovarjalo se je od leve strani: Vi hočete vse deželnim zborom izročiti. Zopet drugi so vprašali: Ali naj bo mar le izvrševalna oblast za to kompetentna (naj ima pravico). Quod non! (da ne!) Če vam povem, da po §. 11 lit. m to ne spada v področje državnega zbora, iz tega sledi, da ta paragraf tega slučaja, ki včasih ďelokrog državnega zbora nekoliko razširi, ne pozna pri tej tvarini. Tvarina sama pa je jako obširna. Vravnava razmer, ki so mnogobrojne, fine, nežne in imenitne, ter v najožji zvezi s potřebami in interesom naroda v uradu, v šoli in javnem življenji nikakor ue more predmet postavi biti, ki se splošna izvrševalna postava imenuje. Član XIX. ima splošno pravilo, da so v uradu, v šoli in javnem življenji vsi narodi enakopravni. Tej postavi moramo se z vsem svojim vkloniti, bodi-si na polji državnozborske postavodajnosti, bodi-si na onem deželnozborske postavodajnosti ali pa v področji izvrše-valne oblasti. Ondi, kjer se uže obstoječe državne postave temu načelu upirajo, ali se obenj spodtikajo, mora državni zbor odmah pomagati. Kar se pa dotika področja deželnega zbora, tam mora pa deželno postavodajalstvo na to delati in izvrševalna oblast sama mora se pa pota določil držé po tej najvišji postavi ravnati. Ravno slučaj, o katerem se je tu uže mnogo govorilo, Bulatov predlog nam kaže, da moramo priznati in to naravno priznati, da so včasih premembe v državnih postavah potrebne, in da jih le državni zbor prenarediti zamore. Tukaj se ne predlaga le posamična postava, temveč splošna izvrševalna postava in ta splošni izvrševalni zakon , gospoda moja, pa izvestno ne spada v področje državnega zbora. Morda mi bo kdo oporekal, da je tako fino ozna-čevanje področja nepotrebno, ker nima nobenega izre-čenega vspeha ondi, kjer se gre za tako velik interes in za tolikošno nalogo. No, ne oziraje se na to, da je uravnava področja v državnem življenji za nas vse ravno tisto, skoraj bi rekel, kar so v svetovnem redu zakoni teže, in da se nam jih je treba neprenehoma trdno držati, ne oziraje se na to, pravim, in če bi tudi tega paragrafa ne bilo in ne tistih jasnih izrekov o nekompetentnosti, je po mojem prepričanji stvar tudi nemogoča. Meni se nemogoče zdi vsa ta zahtevanja, vse te razmere v šoli, v uradu in javnem življenji od tukaj venkaj po enem splošnem enakomernem zakonu urav-navati. Dežele so same po sebi toliko različne, da bi taka postava ravno toliko oddelkov imeti morala, kolikor imamo deželá, in s tem, mislim, gospoda moja, da če le postavo v tem zahtevamo, vprašanja samega še ne rešimo. Najpoprej treba nam je vedeti, ali je mogoče s tako postavo vsa ta vprašanja po vseh deželah Avstrije resiti. To se mi pa naravnost nemogoče zdi in prav po pravici se je uže večkrat povdarjala nepri-ličnost tega vprašanja, kajti mnogo vprašanj, gospoda moja, je, ki se le zaradi tega ne dajo rešiti, ker se na nepriličnem kraju in ob neprávem času stavijo ali pa se prezgodaj dajejo. Mnogokrat se o čem vpraša, kar se je v resnici uže davnej zvršilo in o čemur niti dvoma ni bilo. Nasprotja se še le tedaj v celi svoji ojstrosti pokažejo in marsikaj se razvleče, kar je bilo namenjeno v zjedinjenje. Sicer se je pa tudi od nasprotne stranke pripoznala nepriličnost, kajti gospod poslanec solnograških kmečkih občin je predlog primerjal Pandořini škatljici. Gospoda moja, ako ga ima sam za Pandořino škat-ljico, nam vendar ne zamore svetovati, da bi jo odprli in najbolje in času najprimerneje bo, ako škatljico od sebe vržemo. (Prav dobro! na desni.) Gospod poslanec dr. Tomaszczuk, ki je včeraj prvi govoril, je trdil, da, ker iz ozira na narodne razprtije nismo ne mi in ne vlada tega trenutka za to ugodnega spoznali, je to uničevalna obsodba za sedanjo sistemo. Gospoda moja, za tako veliko vprašanje se ne sme tako majhne mere vzeti. Vsa velika vprašanja, ki jih je v teku časa zgodo-vina řešila, vsa potřebovala so svoj čas, ter ga tudi za-htevala. Vsako stoletje imelo je svoja vprašanja in na vsa ti8ta so se narodi gibali ter jih řešili. Mnogo se jih pa ravno ni řešilo, ker so se prezgodaj sè silo rešiti hotela. 94 Vprašanje zđruženja državnega pojma z najvišjim načelom enakopravnosti vseh narodov je silno velika naloga, ki se bo le počasi svojemu završenju bližala, katera se pa ne dá danes po kodifikaciji (s pisano postavo) nikakor rešiti, ker nima še pravih predpogojev. Le kratkoživnost in nepotrpežljivost današnjega časa vedno na kodifikacijo silita. Gospod poslanec se je za eno iz-razil, da je to tim veča uničevalna razsodba, ker, kakor je rekel, „Nemci tako postavo zahtevajo in to je znamenje, da nezadovoljnost iz naše strani prihaja in da se mora razdraženost in nezadovoljnost med ljudstvom na račun sedanje vlade zapisati". Gospoda, vi zahte-vate postavo, pa še ne veste, kakošna da bo, in s tem se pa vprašanje še nikakor ne reši. Vprašanje bi pa tudi še tedaj ne bilo rešeno, če bi prav postavo dobili, temveč še le po njeni vsebini in podobi, in tukaj zopet veljá, kar sem uže omenil, kajti prepričan sem, da če se pripravimo na izdelovanje take postave, se borno takoj prepričali, da je naše prizadevanje, da bi se za vse dežele enako sporazumeli, nemogoče in brezvspešno. (Dalje prihodnjie.) Naši dopisi. Z Dunaja 16. marca. (Od dvora cesarjevega; iz državnega zbora; izpred izjemne sodnije.) Cesarica Elizabeta odpeljala se je včeraj s princesinjo Valerijo v toplice Wiesbaden , kjer namerava ostati to spomlad. — V dvorném gledališči za opere videi sem včeraj cesar-jeviča Rudolfa in njegovo soprogo nadvojvodico Stefa-nijo; bila sta v levi pritlični loži pod cesarjevo ložo in občinstvo , katerega je bilo gledališče razun nekaj lož prav polno, ogledovalo si je z velikem zanimanjem mlađega cesarja in mlado cesarico. Oba sta polnegalcve-tečega zdravja, cesarjevič živ in ljubeznjiv, princesinja Štefanija pa, ki je bila v beli obleki z rudečim šopkom nad pašom, je prekosila po lepoti in kipečim zdravji vse krasotice obširnega gledališča. — Pela se je manja, 2 uri trajajoča opereta „Skrivej poročena", potem pa je bil lep balet, čegar dejanje se vrsti krog čarobne ru- deče cvetice „Zlatorogove". Državni zbor končal je toraj še le v četrtek splošno razpravo o letošnjem državnem proračunu. Razprava ni bila več tako ojstra kakor prejšnja leta, ker državno gospodarstvo se očividno boljša, tega letos tudi nasprot-niki vladini več ne tajé, in levičarji so po tolikih pro-padih obupani in razpadajo. Izmed nasprotniških go-vorov bili so pomenljivi Plenerjev in Rusov. Prvi zato, ker je bil bolj réčen, kakor vsi drugi, Rusov pa zato, ker je uvedenje pomirjenja med narodoma na Ceskem prvič v zbornici in sploh v javnosti razložil tako, da so mu vsi češki govoruiki načeloma pritrjevali, da se o taki delitvi Češke dá govoriti. Levičarski glavni govornik Herbst govoril je, kakor zmiraj, s strastjo in strupeno, in na obrazu je bilo videti, kakor bi ga zdaj in zdaj jeza zvila, skoraj da mu ni spodnja ustnica z brado vred všla gori memo nosa. Med govorniki desnice stoji v prvi vrsti temeljit, miren pa odločen in po obliki krasen govor poroče-valca grofa Clama. Za njim bi uvrstil govor českega poslanca dr. M a tuš a, ki sicer žalibog nima zadosti, krepkega glasu, ki pa po lepoti jezika, bistroumnosti, odločnosti in zmernosti prekosi marsikaterega, sicer slo-večega govornika. Poljski grof Dzieduczycki govori sicer tudi dobro premišljeno, in rekel bi klasično, toda telesna napaka jezikova in pa prav nenaravno spreminjanje glasu mu kazi vspeh sicer lepo zloženih govorov. — Dr. Gregr govoril je pri tej razpravi vdrugič in v njegovem govoru nahaja se marsikater dober udarec, ojstro postavljena beseda, in po nasprotniku seže z ojstrostjo, da kar cvili ; vendar pa glasi se splošna sodba o njem , da je drug njegov govor komaj senca prvega, onega v ježíkovi razpravi. V nadrobni razpravi govorili so izmed naših do zdaj Istrijan Vitezič in dr. Vošnjak. — Prvi objavil je v svojem obširnem govoru zeló vse težnje isterskih Slovanov in priznati se mora, da je govornik z veliko mar-ljivostjo zbral vse napake in krivice, katere se godé tam — na škodo Slovanov, na škodo države, katerih bi pa gotovo ne bilo, ako bi se vkljub huđih zaprek vendable posrečilo, na čelo Primorske postaviti moža, —• duha in krvi sedanje vlade — ne pa nji nasprot-nega. — Vtis govora Vitezićevega kazila je žalibog prevelika nadrobnost in obširnost v nekaterih delih, in pa po vsem nepristojno motenje po štajarskem Hakels-bergu, ki navadno kaže to svojo grdo neolikanost pri nasprotniških govorih. Dr. Vošnjak zagovarjal je memorandum slovenskega društva štajarskega v temeljitem, rečnem in mirnem govoru, kateremu celó koroški Moritsch ni odrekel priznanja, in kateri bo po skušnjah, katere imamo s se-danjo vlado gotovo Slovencem bolj na korist, kakor pre-ojstre zatožbe. Sinoči bila je dokončana tridnevna obravnava zoper morilce-roparje: Hugon Schenk, Schlosarek in Karol SchenK. — Prvi kazal je svojo brezčutnost in nečimurnost tudi pri konečni obravnavi; druga dva bila sta vsaj deloma skesana , vsaj jima je bilo žal , da ju zadene smrtna kazen. — Tajili niso nič onega, kar so pred obstáli, pomenljivega novega pa se tudi pri tej obravnavi ni spravilo na dan. Predsednik sodnega senata bil je znani bivši državni pravdnik grof Lamezan, ki je znal obravnavo tako voditi, da se poslušalcem in bralcem obravnave Schenk ni mogel kazati, kakor je želel — v nekakovem blišču, ampak prizadeval si je predsednik pritisniti ne- človeškemu đejanju njegovemu najčrnejši znamenje brezsrčnosti, popačenosti in hudobnosti, kakoršne je teško najti pod nebom Božjem. Vsi trije morilci obsojeni so k smrti na vislicah in vdušiti se imajo te brezsrčne spake vragove tako, da pogine Karol Schenk prvi, Schlosarek drugi in Hugo Schenk zadnji. — Edino prvega bolehnega je baje sodnija priporočila pomiloščenji pri cesarju. Zoper sodbo se ni pritožil nobeden obsojenih. — Da bi ta crna maroga iz življenja človeštva vsaj bila — svarilo vsem drugim! Prem 13. marca. (Razlicno. Javna zahvala. Občinska volitev.) Po zadnjem dopisu od tukaj preteklo je uže lepo število dni někam tja v brezdno věčnosti. Med tem časom tukaj ni bilo ravno posebnih in zanimivih novic, a prav brez vsega pa tudi ni bilo. Preteklo jesen po „Lukovem", kakor tukaj pravijo, šio bilo je iz tukajšuje fare in cele okolice na stotine mladenčev in mož čez zimo si v daljno Rumunijo, Slavonijo, Bosno in Hercegovino zaslužka iskati, kar je več ali manj vsako leto v navadi in se sistematično potem, kako se je doma prejšnje poletje in v jeseni bila letina obnesla, ravná. Preteklo leto bilo je pa tukaj in v okolici uže četrto sporedno leto, katero se je bilo v tukajš-njih krajih na vse strani (razun sena) izredno slabo obneslo. . \ Sedaj pričeli so se ti ubogi mučen ci za svoj in svojih revni obstanek vsi izclelani polagoma zopet nazaj v domačijo povračati. Nekaterim bila je v dalnji tujini osoda toliko mila, cla so si male zneske penezov za najnujnejše domače potrebe mogli od svojih ust pritr-gati in je na stran dejati. Mnogo teh trpinov povrača se pa na svoja domovja razdrapanih na obleki in popolno suhih na žepu. Iz bližnjega Topolca (trnovske fare) pravijo, da je v nekem prodoru zasulo moža (ta-kega trpina), kateri je zapustil ubogo vdovo in pa več malih otročičev v največji revščini in pomanjkanju. Tukajšnja zemlja in lega njena ima še prav mnogo dragih zakladov v sebi zagrebenih, katere bode vendar-le treba z „uma svitlim mečem" pričeti izgrebati in v splošni blagor prirejati. Ker se pa to brez vsega orodja izvesti ne dá in ne more, treba pred vsem si tako omi-sliti, kakoršno bilo bi: „dejansko-praktični pouk na sploh (mladini in odraščenim) ter „gmotna podpora" v gotovini. Naj bi pač visoka c. kr. vlada sè svojim očesom hotela skoraj v naše kraje malo pogledati ter za nas v izboljšanje sedanjih tužnih razmer tukajšnjih enkrat precej globoko v splošni državni žep poseči izvolila! Zboljšana živinoreja, napredna sadjereja in kraju primerna obrtnija je „sveta trojica", katera bi tukaj propalo blagostanje zopet v napredni in zaželjeno-po-voljni tir dovedla. Ravno na le-tem polji je tukaj še veliko rodovitne, sedaj še neobdelane ledine za orati. Kdor je poklican pravi napredek pospeševati, naj se skoraj gane, da ne bode prepozno! Od dne 29. novembra preteklega leta naprej skozi dva cela meseca opazovali smo tudi tukaj krasno pred-in polnočno zarijo ob jasno-hladnih jutrih in večerih. Najlepša in krasnejša bila je ta dné 1. decembra lan-ekega leta zjutraj pred solnčnim izhodom in zvečer kmalu po zahodu taistega, katera bila je čez celo nebo razširjena. Ves ta čas tudi solnce ob jasnih dnevih nikdar prav čisto sijalo ni; ves sij njegov bil je in je deloma tudi še sedaj, kot bi prihajal skoz neko tenjko zmrzlinasto tvarino. (Konec prih.) Iz Ljubljane. (Državni poslanci slovenski) zaměřili so se nekemu štajarskemu dopisniku „SI. N." Ta jih toži v obširnem svojem dopisu, da ne podpirajo zahtev šta-jarskih slovenskih poslancev pri vladi, pri tem ali ne vé ali pa vedoma prezira , da so drugi slovenski poslanci o posebnih korakih poslancev dr. Vošnjaka, Bo-židara Raiča in barona Gôdol-a še le zvěděli po tem, ko so jih imenovani poslanci uže storili; to napako je tudi poslanec dr. J. V. v „SI. N." popravil, dobro vedoč, da je med slovenskimi narodnimi poslanci v vseh narodnih vprašanjih in tudi v tem, kako postopati, bilo in je zmiraj popolno soglasje. Zato menda ne zahte-vamo preveč, ako rečemo: Kdor kaj piše, naj se prej poduči o razmerah, sicer stvari sami škoduje, sebi pa gotovo tudi ne koristi. — (Za prelozenje ceste cez Gorjance) podřezal je državni poslanec Pfeifer přetekle dni z interpelacijo v državnem zboru , v kateri posebno povdarja slabe 1 e-tine preteklih dveh let in toč o preteklega leta, katera je mnogo občin okraja krškega, novomeškega in črnomaljskega zadela. — Iz zanesljivega vira čujemo, da se po naročilu vlade uže delajo priprave za preloži-tev gorjanske državne ceste, in da se bode po tem tudi delo samo, kar prej mogoče pričelo. — (Postojnska jama) dobi, kakor smo izvedeli, električno razsvitljavo in v ta namen je ministerstvo polje-delstva, kakor piše „Lj. List", přivolilo, da se sme iz zaklada postojnske jame svota 14.000 gld. vzeti. — Lepa postojnska jama v električni razsvitljavi privabila bode gotovo še mnogo več obiskovalcev te čudovite naravne lepote lepe naše domovine. — (Žganja strup) končal je prejpreteklo nedeljo negnjusno baburo „Markovčevo Marijano", zmiraj pijano beračico. Soboto večer plačal ji je nespameten hlapec v Kozarjah toliko žganja, da je vsa omamljena pritavala v Vazarjevo steljnico; drugo jutro našli so jo tam mrtvo in v nedeljo popoldne pripeljali so jo na oslovském vozu na pokopališče dobrovsko. — Da bi pa taka nesrečna smrt vsaj bila v svarilo krčmarjem in žganjepivcem ! — (Ivan Gorup) bivši deželni poslanec tržaški, posestnik na Proseku , občespoštovani rodoljub , umri je dne 14. t. m. zjutraj v 63. letu. — Slovenci ohranijo pokojnega v hvaležnem spominu! — [Profesorja Fr. Erjavca) v Gorici zadela je, kakor beremo v „Soči" prebritka zguba. — Umri mu je za davico edin sedemleten sinko Milutin. — Le sta-riši, ki marajo za svoje otroke, vedó ceniti silno britkost take zgube. — Iz vsega srca milujemo predrazega našega rojaka. Bog naj ga tolaži! — (Slovensko gledalisče.) Predstava v ponedeljek 17. t. m. je bila še precej dobro obiskana. Predstavljalo se je od dr. J. Bleiweisa predelana Linhartova igra „Ž u-panova Micka" in C. A. Paul-ova spevoigra „Pri meni bodi". Igralo in pelo se je prav dobro, deloma iz-vrstno ter naši slovenski diletantje zaslužijo najboljše priznanje za njihov trud in napredek. Za vélikonočni ponedeljek se pripravlja velika, iz hrvatskega prestavljena igra „Baron Fran Trenk". Ta hrvatski igrokaz v 4 dejanjih je z deželno nagrado od-liKovan in ga je spisal J. E. Tomšič. Godbo je zložil Iv. pl. Zajc. Zahvala. Slavni svèt kranjske eskomptne družbe v Ljubljani je tukajšnji ubožni zakladi izročiti dal pet in dvajset forintov. Podpisano vodstvo ubožnega zavoda si usoja za to blagodušno darilo javno izrekati najtoplejšo zahvalo. Vodstvo uboznemu zavodu v ljublj. glavnem mestu dné 14. marcija 1884. Zahvala. Slavna kranjska hranilnica je podělila v občnem zboru 6. t. m. tukajšnjemu revnemu zavodu 2S50 gld. in v podporo revnih ozdravljenih, ki zapusté civilno bolnico, 200 gld. V imenu zavoda za revne izreka mestni magistrat za te izdatne podpore slavni kranjski hranilnici najtoplejšo zahvalo. j : Mestni magistrat ljubljanski dné 10. marca 1884. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Naš današnji, obširni dunajski dopis oprosti nas obširnejega poročila na tem mestu. — Obravnava o državnem proračunu nadaljuje se brez posebno viharnih razprav. Včeraj bil je dokončan proračun za ministerstvo notranjih zadev, potem tudi oni za ministerstvo deželne brambe, in pričela se je razprava o proračunu za naučno ministerstvo. — Na vrhu razprave med političnimi vprašauji zadnjih dni pa je ,,re-šitev jezikovega vprašanja na Ceskem vsled pomirljivoga govora Rusovega. — Znano je, da vodje češke stranke take rešitve narodnostnega vprašanja na Ceskem načeloma niso zavrgli ; vsled sklepa českega kluba pritrdili so tudi časniki te stranke sklepu klubovému. Med tem posvetovala se je tudi nemška stranka s svo-jimi pristaši na Českem, in preteklo nedeljo imeli so 96 tudi državni nemško-česki poslanci posebno posveto- nastalili razmer, in ako se angleška vlada ne odločí vanje. O iziđu razgovora sicer še ni znanega nič zanes- hitro in odločno pomiriti zmešnjave, katere je povzročil ljivega ; eno pa je gotovo, da je povoljna in pravična re- krivi prerok Mahdi, zavržene bodo kmalu vse dosedanje šitev tega vprašanja mogoča, ako je res, kar levičarji velikanske angleške žrtve za Egipt. bližajočo spomladjo gibljejo se trdijo, da hočejo braniti le „pravice44 nemščine, in da hočejo naroden mir na Českem ; žalibog, čuje se u ž e zdaj go vor i ca, da je stranka česko-nemška Rusa pustila na cedilu , da je pri razgovoru ostal prav osamljen za način poravnave, katero je zagovarjal v zbornici. Ogerska Tukaj se uže prikazujejo v javne sti priprave za predstoječe volitve, to je začetek boj Czegledu sklical je poslanec U ? v pravem pomenu. velik javni ljudski shod, z odra na trgu hotel je govo riti k množiti, toda nasprotnik njegov glasoviti Verb ovaj prekrižal mu je oni namen s tem, da je nagnal svoje druhali na trg in na oder in Ugron ni mogel prodreti do odra, ko pa je vendar přišel blizo mahne ga eden izmed druhali s kolom po glavi, in kmalu po tem kaže eden izmed privržencev Verhovajevih z zastavo nj in z besedami: ;;to je vaš izdajalec", ga mahne z drogom 5 na katerem je bila pripeta zastava, po glavi ? da se mu je koj kri pocedila Se po tem prišlo je tje nekaj stražnikov, da so ga spremili v mestno hišo in ga varovali daljnih napadov. Kasneje pa je došlo nekaj konjikov, kateri so najeto druhal podili Tako se godi uže pri pripravah za proste volitve na Ogerskem, pri volitvah samih pa je prav prava vojska, in kdor si kupi več in hujših „kortešov" tišti zmaga v boju ki se ne konča z lepo brez mnogo ranjenih in nekaj ubitih Gospodarski odsek zbornice poslancev končal je preteklo nedeljo nadrobno razpravo o novi obrtnijski postavi, katera se v načelih strinja s tostransko enako postavo poleg Angleška Zmaga Angležev pr Tamanibu Rudečega morja" minuli četertek bila je sicer popolna, toda sila krvava. En del angleške vojske na padli so uporniki s tako silo, da so jih popolnem raz-kropili, pobrali so jim topove in mitrajleze in ves oddelek je bežal brez reda. Še le, ko jim je přišel na J^ "w«** X^vicv. IV;, JW JXX11 JW pi^i xxcu pomoč ođdelek konjikov, dobili so toliko duška, da so jih mogli častniki zopet zbrati v vrste in jim razđeliti novega střeliva. Potem postavili so se Angleži iz no-vega v brambo, kasneje pomikali so se za vtrujenimi črnuhi, in ko je te tudi od strani přijel zmagovalni del angleške vojske, pomaknila jih je združena vojska nazaj in zmaga je bila odločena za Angleže. Pa dělo še ni bilo dokončano, ker uporniki zasedali so še svoj stan ? katerega bramba je stala v dolgem brdu To so Angleži še napadli, po hudi bitki prepodili upornike in se potem polastili pred jim vplenjenih topov in pa velikih zalog žita, denarja, střeliva in pa zastave Francoska. na Francoskem tudi bolj in" bolj vsi povrnitvi I • 1 ;; i i •• • -i * Cl j • v / i i • ljevske" vlade prijazni krogi. gibanja je „grof Pariški." „kra- Središče knďevskega Sedajne razmere dobro pojasnuje neko v kraljevskih časnikih razglašeno pisanje de Lavallée-a, vrednika časnika „Messager du Cher" , v katerem se sam podpiše za tajnika mo-narhistične propagande. Pismo je pisano do ministra notranjih zadev, in pravi med drugim: Na vprašanje se je li kraljeva stranka z novega vredila po smrti grofa Chamborđskega, moramo odgovoriti: ,,đa", kon-servativni zbrali in složili so se enako v departementu Cher, kakor po vsem Francoskem, da bi Francosko povzdignili po monarhiji. Stranka ta je vredjena, v vsakem okraju ima svoj časnik f ywnviii VIV1 WJ u ±1A± ÏD V VJ VCtOlllXYj SVOJ UJJ1 C\j V ill UUUU1 j ki se zbira v gotovih časih, poročevalce pa ima v vseh občinah. Razun tega osnoval se bode zdaj v Parizu kraljevski tednik, ki se bode pošiljal v vse občine. — Novi odbori imajo mnogo večji vpliv, ker se jim je pridružilo veliko število poprejšnih Bona- partistov in bivših republikancev. Dalje pravi pismo: Trdi se, da ima preiskavo, ki ste jo vpeljali, namen, dobiti pretvezo, da se princi upravni odbor » Hiše franeoske" prezenejo iz domovine. Očividno vas obrekujejo. Tako priprosti ne morete biti. Znano Vam je, da bi odstranjenje grofa Pariškega obstanka kraljevske stranke ne zabranilo in da bi prognanje njegovo pristaše njegove pomnožilo. Dobro veste da grof Pariški nima toliko pravic do Franeoske kakor več dolžnosti za Francosko. Tišti dan ? 9 Ï 7 7 ko ga Francoska pokliče, da naj stori svojo dolžnost ne bode ga zadrževala oddaljenost nekolikih kilometrov da jo tudi spolne. Tonkinu vtrjujejo se Francozi, odkar so zasedli Baknin, in zagotovljajo, da morajo zdaj, ko je Delta v njihovi oblasti, prilastiti si tuđi še ključ do tega kraja, to je vse zveza te dežele s Kitajsko izrekoma s provinco Kvangsi in zato morajo še v svojo oblast dobiti Tai-Nguyen na Song-Oan-u in na Song-Hoa-u. Telegram 99 Novicanr4. Dunaj, 17. marea ob 4. uri pop Pri proračunu za bogočastje in nauk 99 cen trale" potem je bila sklenjena splošna razprava govoril je Tilšer proti, Ozarkjevic za, 9 jutri a poveljnika upornikov Osmana Digme, pa našli so tam pa govorita glavna govornika Weitloff proti tudi zastavo Tevfik-ovo, katera mu je bila vplenjena. Greuter Generalu Gordonu v gornjem Egiptu pa se godi precej slabo, kar se čuje o njem zadnje dni, ker zveza s Hartum-om je pretrgana in bati se je za Gordon-a samega; ker se ni zanašati na to, da bi namenjena f Se bolj važne točke naučnega proračuna pridejo na vrsto v četrtek, morebiti celó resolucije zarad slovenskih šol. mu pomoč do njega mogla priti še o pravem času Zato so Angleži zarad pogodeb v Sudan vklj ub Žitna cena zadnje zmage zeló v skrbéh, katerih celó angleška vlada sama ne skriva, v Londonu samem pa od dne do dne raste nevolja zoper polovičarsko postopanje V Ljublj 1 marca 1884 ■ £ Hektoliter: pšenice domaće 8 gold 12 kr banaške vlade katero ni bilo po tolikih žrtvah v stanu V1CIUL/J IVCt UV^l VJ 111 U11U jJU L V/11XV11A U V Cl/H V OUCI/llLl ozdraviti liude rane za Angleško v Egiptu, temveč je uže samo na sebi teško vprašanje še bolj zmešalo Tudi v Kairi čuti tamošnja vlada nestanovitnost 8 gold. 35 kr turšice 5 gold. 53 kr soršice 6 gold 77 kr rži 5 gold. 85 kr ječmena 5 gold. 20 kr prosa 5 gold. 70 kr ajde 5 gold. 71 kr ovsa 3 gold 25 kr Krompir 3 gold. 4 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani