III. revija SKUD-ov — pobuda za novo kulturno-umetniško dejavnost
Revija je dala nov konkreten do-kaz, kako raste v glcbino le umet-ik st, ki ni ločena od naroda, od iiiode ljudstva in njegove splošne dejavnosti. Pokazala je, da imajo kraji z najmočneje razvito industrijo tudi najboljša kulturno-umetniška društva (Trbovlje, Maribor, Jeseni-ce, Ki-anj). Večina zmagovalcev raz-nih sekcij (godba Guštanj in Trbov-lje, dramatski odseki Jesenice, Tr-bovlje, pevski odseki Maribor, Kranj, piesni Javornik, Kranj, Guštanj) je h. industrijskih centrov. Značilno je, da imajo prav ta središča obenem največ mladega novega kadra in naj-več uspeha zaradi svojega velikega razumevanja in svoje nagnjenosti za poglobljen ideološki m resen stro kovni študij pri kulturno-umetni-škem delu. Nadalje je pokazala re-vija, da so tista društva, ki so po-stala organizacijsko že trdna enota (Moškrič, Ljubljana, A. Besednjak, Majribor, L. Hohkraut, Trbovlje) uspevala na vseh podrocjih svojega udejstvovanja • ter da je osnovna organizacijska podlaga društev z re-vijo v glavnem že izvršena, da jo bo pa potrebno še močno utrjevati, or-ganizacijsko in idejno poglabljati in so izven društev obstajajoče posa-mezne skupine le še drugotnega po-mena.
Vsekakor so pol?azale godbe na pihala največji napredek v primeri z ostalimi sekcijami. Kljub slabim in-strumentom in ponekod še pomanj-
kljivi zasedbi je od devetib. kar se-dem godb doseglo 75odstotno oceni-tev (Trbovlje, Guštanj, Hrastnik, Je-senice, Besednjak Maribor, Rožanc in poštarji Ljubljana). Med 13 na-stopajočimi pevskimi zbori je do-seglo tako visoko kvaliteto 6 zborov (Moškrič in Mazovec Ljubljana), S. Klavora in A. Besednjak Maribor, Kranj in Murska Sobota), od šestih drsanatskih skupin tri (Jesenice, Tr-bovlje, Ptuj). Orkestri in harmoni-ka^ji bistveno kvalitetno niso zrasli od zadnje revije v maju in jim bo potrebno dajati več strokovne po-moci ter- uvajati v orkestralne sek-cije več mladega šolanega kadra. Plesne sekcije so pokazale pri svo-jera delu mnogo ljubezni in domisel-nosti invso že prešle iz osnovnih or-ganizacijskih težav v oni stadij, ki poLrebuje predvsem mnogo poglob-ljenoga študija. Programom, poseb-no za instrumentalno glasbo, ki so bili v glavnem dobri, naj društva v zvezi s širšim študijem in boljšo po-vezavo s strokovnjaki v bodoče po-svecajo v celoti še več pažnje.
Celoten pregled dela z nakaza-nimi smernicami bo služil sindikal-nim kulturno-umetniškiin društvom v zvezi s celotnim gradivom, ki bo v kratkem izšlo v tisku, kot drago-cen pripomoček za poglobljeno delo-vanje v zimski sezoni. Strokovne konference po raznih sekcijah, ki bodo na osnovi teh izkušenj, pa bo-do še bolj konkretno nakazale bodoče naloge.
Na občnih zborih društev, ki so se-daj po reviji, naj društva temeljito pristopijo k študiju vsega materiala \z izkušenj ob III. reviji in tako še k resnejšemu in še uspešnejšemu delu. Kajti revija je imela s svojira kritičnim in avtokriti^nim načinom dela namen pobude za kvalit,etnejšo kulturno-umetniško dejavnost, ki jo delavski razred vrši in se tudi s to dejavnostjo preoblikuje v nove za-vestne socialistične ljudi.