56 Namen izobraževanja Zares kakovostna izobraževanja so razmeroma redka, kar še toliko bolj velja za izvedbeno zahtevne naravo- slovne predmete. Seveda je smiselnost povedanega od- visna od tega, kaj naj bi med izobraževanjem pridobili koristnega za svoje poklicno delo in strokovni razvoj. Resnično si je težko predstavljati odmevno mednarodno astronomsko izobraževanje, ki bi se ga aktivno udeležila široka paleta učiteljev in profesorjev naravoslovja, pred- vsem fizike in astronomije, in pri tem (to velja vsaj za tiste, ki so se izobraževanja udeležili osebno) imeti privi- legij ogledati si tudi največje in najsodobnejše teleskope, ki jih uporabljajo poklicni astronomi. Vse te vrline opisuje program »Astronomy Education Adventure in the Canary Islands 2023«, kar je uradni naziv lanske enotedenske poletne šole na Kanarskih otokih, in sicer na otoku T enerife in delno tudi na sto kilometrov oddaljenem otoku La Palma. Glavni namen izobraževanja je bil seznanitev udeležencev z najnovej- šimi spoznanji na področju raziskav eksoplanetov in z uporabo vesoljskih tehnologij za npr. opazovanja Zemlje iz vesolja. Poseben poudarek je bil na spoznavanju ne- katerih računalniških orodij, s katerimi lahko učitelji v šoli popestrijo pouk in pomagajo učencem pri razisko- valnem delu. Zaradi velikega števila udeležencev (okoli 200) je bilo izobraževanje izvedeno v hibridni obliki. Za večino udeležencev je to pomenilo spletno sodelovanje, le kakih 50 srečnežev pa je lahko osebno sodelovalo na predavanjih in delavnicah v veliki dvorani Inštituta za astrofiziko Kanarskih otokov (IAC). Na IAC načrtujejo tudi spektrografe in astronomske kamere za opazovanje v vidni in infrardeči (IR) sve- tlobi, različne znanstvene instrumente in celo največje teleskope, kot je znameniti Gran T elescopio Canarias (GTC). Njihov naslednji pomembni projekt je teleskop ExoLifeFinder (ELF), ki je namenjen odkrivanju in sli- Astronomsko izobraževanje sredi Atlantika Rasto Snoj Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana, Vegova Izvleček Med poletnimi počitnicami je potekalo zanimivo enotedensko usposabljanje iz astronomije, namenjeno predvsem učiteljem fizike iz različnih evropskih držav. Mednarodna poletna šola se je odvijala v kraju San Cristobal de La Laguna na kanarskem otoku T enerife, in sicer v hibridni obliki, v živo in na daljavo prek spleta. Šolo sta organizirala Inštitut za astrofiziko Kanarskih otokov (IAC) [1] in koordinator programa za usposabljanje učiteljev Galileo (NU- CLIO) [2] v sodelovanju s projektom teleskopov Faulkes [3], nacionalnim šolskim observatorijem in ekipo CESAR (ESA-INTA-ISDEFE) [4] ter v partnerstvu z European School Innovation Academy (ESIA) [5]. Zasluge za finanč- no podporo udeležencem pa gredo projektu Erasmus+. Ključne besede: astronomija v izobraževanju, teleskopi, drugi svetovi (eksoplaneti) Mid-Atlantic Astronomy Summer Programme Abstract During last summer school holidays, an engaging week-long astronomy course took place aimed primarily at physics teachers from various European countries. The venue of the international summer school was held in a hybrid for- mat, i.e., partly ‚online‘ in San Cristobal de La Laguna on the island of T enerife. The school was organised by the Astrophysics Institute of the Canary Islands [1] IAC and [2] NUCLIO (coordinator of the Galileo teacher training program) in collaboration with [3] the Faulkes telescope project, [4] the National School Observatory and the CE- SAR team (ESA-INTA-ISDEFE) in partnership with [5] the European School Innovation Academy (ESIA). Credit for the financial support of the participants goes to the Erasmus+ project. Keywords: astronomy in education, telescopes, other worlds (exoplanets). Fizika v šoli 57 Zanimivosti kanju planetov zunaj našega Osončja. Na sliki 1 vidimo v ospredju maketo teleskopa ELF. V eč manjših zrcal bo nameščenih na posebnih nosilcih, postavljenih na večji medsebojni razdalji, podobno, kot če bi imeli eno zelo veliko zrcalo in bi uporabili samo njegov zunanji del. T a pristop zmanjšuje celotno maso, poenostavlja mehani- ko ter občutno znižuje stroške. Ločljivost se skoraj ne bo razlikovala od klasičnega teleskopa z zrcalom enakega premera, bo pa imel slabši kontrast. Na inštitutu IAC tr- dijo, da to ne bo predstavljalo večjih težav za specifične raziskovalne namene. Gre namreč za teleskop - interfe- rometer, ki bo analiziral površine in atmosfere eksopla- netov s ciljem pridobitve dokazov o možnem obstoju ži- vljenja. Naredili so že tudi manjši prototip tega sistema, ki se je dobro izkazal. Program in izvedba Prvih pet dni izobraževanja, ki je potekalo v veliki dvorani IAC (natančneje IACtec, kjer je tudi center za medicinsko tehnologijo in velike teleskope), je bilo na- menjenih astronomiji in robotskim teleskopom v izo- braževanju, t. i. drugim svetovom v našem Osončju in drugim svetovom zunaj njega. Nekoliko nejasna, morda celo nerodna opredelitev teme ni nikogar posebej moti- la, saj so bile posamezne vsebine oz. sklopi konkretneje predstavljeni. Po uvodni predstavitvi s strani vodstva inštituta in po vodenem ogledu IAC ter spoznavanju posebnosti kopi- ce observatorijev na Kanarskih otokih je sledil še kratek uvod v astronomijo in astrofiziko, pri čemer je seveda treba upoštevati, da so organizatorji zagotovo že vnaprej vsaj približno poznali zelo različna predznanja udele- žencev in temu prilagodili vsebino, kar pomeni, da je bilo tukaj povedanega za nekatere premalo, za druge preveč. Za ogrevanje smo preizkusili prosto dostopen interaktivni planetarij Celestia [6], s katerim se nazorno »sprehodimo« po vesolju. Kasneje je bilo govora tudi o projektu robotskih tele- skopov PET eR [7], podrobneje pa smo spoznali še ra- čunalniški program SalsaJ (slika 2) in merjenje svetlosti različnih nebesnih teles – osnove fotometrije. Omenjeni javanski program SalsaJ ni novost, vendar je vsaj prosto dostopen in si ga lahko skupaj z navodili prenesemo npr. s spletnega naslova https://salsaj.software.informer. com/2.1/. Nekateri so njegovo ime komentirali kar kot »Such A Lovely Software for Astronomy in Java«. SalsaJ je zelo dobro opisan tudi na spletni strani http://www. euhou.net/www.euhou.net/index.php/what-is-eu-hou- -mainmenu-3e84e.html?task=view&id=1 projekta European Hands-on Universe (EU-HOU) [8], ki je že na začetku prejšnjega desetletja nastal v sodelovanju s številnimi učitelji in znanstveniki z namenom uporabe resničnih podatkov (npr. z analizo digitalnih astronom- skih fotografij) pri pouku astronomije. V nadaljevanju smo se posvetili nekaterim zanimivim vsebinam, kot je uporaba programa GeoGebra za simu- lacijo prekrivalnih dvojnih zvezd in za izdelavo pregled- Slika 2: Program SalsaJ omogoča delo z astronomskimi fotogra- fijami v formatih .fits in .jpg, kot sta fotometrija in merjenje rela- tivnih razdalj. Slika 1: Udeleženci izobraževanja stojijo pred maketo prihodnjega ogromnega teleskopa ELF. (Foto: IAC) 58 nice v Excelu za določitev mase Jupitra, pri čemer smo uporabili posnetke, ki smo jih obdelali s programom SalsaJ. Zdaj že legendarna Rosa Doran, koordinatorka inte- raktivnega centra za astronomijo in inovacije v izobra- ževanju [9], je navzočim predstavila številne projekte programa za usposabljanje učiteljev Galileo (NUCLIO) [2], vmes pa so bile na programu nekako samoumev- no še razne delavnice, debate in podobne vsebine pa tudi taki »izumi«, kot so »warm up activities«, ki pa so zaradi stalnega ponavljanja večkrat na dan delovali že skoraj moteče. V ečino dejavnosti sta suvereno vodila in udeležencem pomagala s koristnimi nasveti (še posebej glede uporabe različnih programskih orodij in odpravl- janja pogostih težav z internetom) vedno prijazna Nayra Rodriguez z IAC in vsestranski Portugalec Gustavo Ro- jas, ki se je spoznal na tako rekoč vse. A vseh teh silnih teorij in (pre)številnih Zoom delavnic so se (vsaj nekateri) udeleženci kmalu naveličali, saj ce- lodnevno sedenje v klimatizirani umetno razsvetljeni dvorani IAC na Kanarskih otokih ni tisto, za kar bi se človek odločil oditi na rahlo naporno potovanje in pri tem porabiti še dober teden dragocenih poletnih počit- nic. Posebej »zabavno« je bilo tedaj, ko so te na kateri od delavnic uvrstili v virtualno sobo skupaj s kolegom, ki je sedel poleg tebe za isto mizo, a sta se oba morala pogovarjati po Zoomu. Človek se zamisli, čemu vendarle služi vsa ta tehnika, oziroma bolje, ali je že napočil čas, ko človek služi tehniki … No, za tolažbo pa sta bila tukaj še dva res vrhunsko za- nimiva ter nepozabna izleta na teren, v okolje pravih te- leskopov, eden celo ponoči, kjer smo skozi teleskop lahko opazovali lepote svetlobno še neonesnaženega nočnega neba. T ako je bilo dolgotrajno petdnevno naporno se- denje v umetnem okolju velike klimatizirane dvorane kaj hitro pozabljeno, saj smo si lahko od blizu ogledali vsaj delček tiste prave astronomije. Najprej smo se odpravili proti najvišji španski gori vul- kanskega porekla El T eide (3715 m) in si na grebenu pod vrhom ogledali več sončevih in robotskih observatorijev (tudi tistih, ki so del projekta Faulkes), kar je razvidno s slik 3 in 4. Žal pa ni bilo dovolj časa, da bi uživali v čudovitem razgledu na Kanarske otoke, ki ga ponuja obisk najbolj obiskanega španskega narodnega parka T eide. Smo pa v zameno za lep razgled del jasne noči preživeli pod zvezdnatim nebom ob sicer majhnem, 20-centimetr- skem amaterskem teleskopu znamke Vixen. V ečina ude- ležencev se ne ukvarja z ljubiteljsko astronomijo, zato so bili zadovoljni s tem, kar so videli skozi amaterski te- leskop. Zavedati pa se je treba, da sodobni profesionalni teleskopi niso namenjeni vizualnemu opazovanju. Vsee- no smo lahko občudovali nekatere znamenitosti južnega neba, ki jih z naših geografskih širin ne moremo videti. Veliki finale V soboto je napočil tisti pravi vrhunec (sicer le za kakih 30 udeležencev), obisk znamenitih observatorijev na gori Roque de los Muchacos na sosednjem otoku La Palma. Let do tja je trajal pol ure. Po dobri uri zanimive vožn- je po ozki ovinkasti gorski cesti nad prepadi smo se ob neizogibni pomoči tablet proti slabosti med prekrasnimi gozdovi in mimo spečih vulkanov le povzpeli na goro teleskopov. Program samega ogleda je bil tako natrpan, da je naša skupina zaradi prepoznega prihoda na lokal- no letališče pri povratku celo zamudila let na T enerife, vendar se je k sreči našlo še dovolj prostora na zadnjem večernem letu. Slika 3: Skupinska slika na observatoriju Teide (2400 m) [10], imenovanem po istoimenski gori na otoku Tenerife, vidni na sliki desno zgoraj. (Foto: IAC.) Slika 4: Del verige teleskopov na observatoriju Teide: Center za obiskovalce, največji evropski (nemški) 1,5-metrski sončni teleskop Gregor, nemški 70-centimetrski teleskop VTT z vaku- umskim stolpom in manjši belgijski 50-centimetrski teleskop MONS, gledano od leve proti desni. (Foto: R. Snoj.) Fizika v šoli 59 Zanimivosti Že sama geografska širina La Palme in T enerifa omogoča opazovanje velikega dela južnega neba, svetlobne raz- mere pa so naravnost izjemne, kar še prav posebej vel- ja za otok La Palma, ki leži globoko v Atlantiku. Vsi tamkajšnji teleskopi so nameščeni visoko nad oblaki, ki pogosto prekrivajo Atlantik in tako še zmanjšujejo svetlobno onesnaževanje iz redkih priobalnih naselij in mimoidočih ladij. Včasih astronome sicer moti t. i. »calima«, topel saharski veter, ki odnaša velike količine drobnega puščavskega prahu čez morje na več sto kilo- metrov oddaljene Kanarske otoke in tedaj se opazovalne razmere precej poslabšajo. T o ni moteče le za občutljivo optiko velikih profesionalnih teleskopov, ampak je zara- di zmanjšane vidljivosti občasno treba zapreti lokalna le- tališča, prebivalci pa imajo včasih težave z dihanjem (teh informacij ne boste našli v katalogih potovalnih agencij). Po ogledu mnogih teleskopov od daleč in obisku in- formacijskega centra je sledil še nepozaben neposredni ogled teleskopa Galileo, katerega posebnost je, da se med delovanjem ne vrti le optični del in tako kompenzira vr- tenje Zemlje, ampak kar celotna zgradba (slika 5). Na koncu smo si pobliže ogledali še GTC, največji te- leskop za nočno opazovanje v vidni in IR-svetlobi na sve- tu (slika 6). T a velikanski reflektor je začel delovati leta 2007. Premer njegovega 17-tonskega primarnega zrcala je 10,4 metra. Sestavljeno je iz 36 manjših šesterokotnih zrcal iz stekla Zerodur podjetja Schott, saj sicer velikan- ska konstrukcija ne bi brez posledic zdržala lastne teže. Postavitev teleskopa je altazimutna, kar pomeni, da se vrti okoli horizontalne višinske osi in vertikalne azimut- ne osi. T ežavo z vrtenjem vidnega polja, ki je značilna za to postavitev, pa odpravlja poseben derotator vidnega polja. Med amaterji razširjena ekvatorialna postavitev tukaj ne pride v poštev zaradi velike teže teleskopa. T e- leskop in obiskovalci stojijo na vrtljivi platformi z maso 400 ton, vendar je vrtenje tako precizno in gladko, da ni slišati niti brnenja motorjev velikanske konstrukcije. T e- leskop je vrste Ritchey-Chretien z goriščno razdaljo 170 m in aktivno optiko [11], ki prilagaja obliko zrcala. V kratkem načrtujejo nadgradnjo z najnaprednejšo adap- tivno optiko, ki kompenzira še popačenje slike zaradi Zemljinega ozračja. [12]. Slika 7 prikazuje enega v sistemu dveh 17-metrskih teleskopov Major Atmospheric Gamma Imaging Che- renkov (MAGIC), ki sta namenjena raziskovanju dina- mičnih visokoenergijskih pojavov v vesolju v območju žarkov gama [13]. Na gori pa gradijo že naslednjo ge- neracijo Čerenkovih teleskopov Cherenkov T elescope Array (CTA). Slika 5: Največji italijanski 1,5-metrski teleskop Galileo. V ozadju vidimo še nekaj podobnih velikanov. (Foto: R. Snoj.) Slika 7: Teleskop sistema MAGIC za zaznavanje Čerenkovega se- vanja. Na sliki desno je kupola teleskopa GTC. Obiskovalci se lah- ko za zabavo opazujejo v obrnjeni sliki Čerenkovega teleskopa, kar je posledica geometrijske optike. (Foto: R. Snoj.) Slika 6: V kupoli 10,4-metrskega teleskopa GTC je bolj malo pro- stora, zato kamera ni zajela naprave v vsej njeni osupljivi veliko- sti, le del s primarnim zrcalom. (Foto: R. Snoj.) 60 Za konec Izobraževanje je bilo intenzivno, tudi malo naporno, izbrane astronomske teme pa so uporabne le deloma. Seveda kakor za koga, saj je vključenost astronomije v šolsko delo zelo različna v različnih državah, enako velja za opremo, ki je nujna pri astronomskih opazovanjih. V ečinoma je šolska astronomija nekako pridružena fiziki ali naravoslovju na splošno, pogosto pa se pojavlja v di- jaških raziskovalnih nalogah. Ob večerih je bilo zanimivo posedeti z evropskimi kolegi in izmenjavati mnenja. Ob tem sem bil kar ponosen na naše dolgoletne izkušnje, saj je že učni načrt za gimna- zijsko astronomijo [14] prava redkost, a mi ga imamo že od leta 2012, osnovnošolskega [15] pa že od uvedbe devetletke. Na področju učbenikov smo že na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja dobili Astronomijo za 4. letnik gimnazije [16], od lani pa premoremo še knjigo Astronomija za gimnazije [17], ki lahko delno služi kot učbenik ali kot dodatna literatura, že skoraj tri desetletja pa izhaja tudi domača astronomska revija Spika [18]. V Sloveniji se lahko ponašamo še z večjim številom vrhun- skih amaterskih astronomov, ki k sreči radi sodelujejo s šolami, in še bi lahko naštevali. Kaj želim s tem sporočiti bralcem? Očitno za razliko od mnogih drugih držav pri nas izpolnjujemo že kar nekaj pogojev za širšo uvedbo astronomije v srednje šole. Zakaj se to ne zgodi, čeprav bi se že zdavnaj lahko, pa je seveda druga zgodba. Viri [1] https://nuclio.org/en/astronomy-education-adventure-in-the-canary-islands-2023-en/ [2] https://nuclio.org/en/ [3] https://www.faulkes.com/faulkes-telescope-project [4] https://cesar.esa.int/index.php [5] https://esia.ea.gr/ [6] https://celestiaproject.space/ [7] https://www.iac.es/en/projects/peter [8] https://www.facebook.com/EuropeanHOU/ [9] https://nuclio.org/en/the-team/ [10] https://www.iac.es/en/observatorios-de-canarias/teide-observatory?page_manager_page_ variant_weight=-5&overridden_route_name=entity.taxonomy_term.canonical&base_route_ name=entity.taxonomy_term.canonical&page_manager_page=taxonomy_term&page_ma- nager_page_variant=taxonomy_term-panels_variant-1 [11] https://en.wikipedia.org/wiki/Active_optics [12] https://www.sea-astronomia.es/sites/default/files/ is_bejar_v.pdf [13] https://ipa.phys.ethz.ch/research/ResearchProjects/magic.html [14] http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/un_gimnazi- ja/2015/UN-IP-ASTRONOMIJA.pdf [15] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/1- -letni/Astronomija_izbirni.pdf [16] https://www.google.si/books/edition/Astronomija_za_4_razred_gimnazije/ n070AAAACAAJ?hl=sl [17] https://buca.si/knjigarna/ucbeniki/astronomija-za-gimnazije/ [18] https://astronomska-revija-spika.si/