0 predvidenem disciplinskem postopku Z zakonom o narodnih šolah iz 1. 1929. je bil učiteljstvu predpisan poseben disciplinski postopek, če ga sploh ismemp tako imenovati. Disciplinski odbor, ki ga predvideva ta postopek, je le posvetovalni organ ministrstva prosvete. Kratke in nepppolne dolpčbe šplskega zakona glede pmenjenega postopka so morale vsiakomur, ki jih je prcčital, vzbuditi pomislek: ali je sploh mogoča pravilna in pravična presoja inkriminiranega prestopka, ako nima prizadeti pravice vpogleda v obtožbo, a tudi ne pravice zagovora in pritožbe? — Naše neprestano povdarjanje o potrebi modernega disciplinskega postopka za učiteljstvp, je končno le izzvalp svoj odmev. — Sedaj ngotavlja tudi g. minister prosvete, da je učiteljstvo edina kategorija državnih uradnikov, ki sc za disciplinske prestopke sodi brez formalnega sodišča, zgolj z odlokom sreskega načelnika. V finančncm zakpnu za 1. 1936./37. je pTedvidena sprememba §§ 88—92 šolskega zakpna v tpliko, da bo uveden tudi za učiteljstvo disciplinski postppek predviden v zakonu o notranji upravi. Kratek pregled določb disciplinskega postopka, ki na.j z malenkostnimi korekturami stppi v veljavo tudi za učiteljstvp, nam ppkaže naslednjo sliko: Disciplinski postopek je opisan v omenj€nem zakonu v čknih 124. do 188. in predvideva nerednosti ali disciplinske prekrške in disciplinski kazniva dejanja. Kazni za nerednosti sta pismeni ukor in denarna kazen do 300 Din. Za disciplinski kazniva dejanja, ki jih člen 129. predvideva 16, so določene tudi disciplinske kaznij; 1. zmanjšba prejemkov, največ dp 20 % osnovne in položajne plače do enega leta; 2. ustavitev napredpvanjia največ do treh let; 3. premestitev z odvzemom pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov; 4. upokojitev brez zmanjšbe ali z zmanjšbp ppkojnine; 5. odpustitev iz službe. Disciplmska sodišča se ločijo po teh določilih v tri stopnje: 1. di&ciplinsko spdišče pri banovini; 2. disciplinsko sodišče pri ministrstvu; 3. upravna sodišča in državni svet kot disciplmska sodišča. Sodišče pri banski upravi in sodišče pri ministrstvu se smatrata kot sodišči prve stopnje, a upravna sodišča in državni svet sp disciplinska spdišča druge stopnje. Dve, pdnosnp tri instance, ki jih predvidevajp ti predpisi, nudijo dovolj močno garancijo za pbjektivno postppanje in pravično sojenje. Člane disciplinskih sodišč pri banskih upravah in pri ministrstvu določa ministrstvo — po zakonu o notranji upravi — izmed vršjih državnih uradnikov v resoru ministrstva za notranje posle. — Prav v tem prrmeru ise nadejamo, da bo tudi izprememba, niamreč da bodo za razsodišče dpločeni člani izbrani izmed uradnikov prpsvetne strpke. O pristojnosti disciplinskih sodišč je prippmniti, da pretresa pritožbe zoper rešitve banovinskega disciplin.skega sodišča v prvi vrsti disciplinskp sodišče pri ministrstvu. Pritožbe zoper odločbe tega razspdišča se vlagajo na državni svef. Predvideni so tudi disciplinski tpžilci, ki jih pri banovinskih sodiščih določa ban, in tudi branilci. Ppglavje o branilcih je zelo važno, ker prav možnost pbrambe ustvarja v vsakem obtožencu vero v objektivnpst in pravičnost postopka. Vsak obtpženec ima po tem zakpnu pravico do branilca, ki si ga sme vzeti ali izmed državnih uslužbencev ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov. Člen 149. pmenjenega zakona vsebuje določbe, kedaj se koga postavi pred disciplinsko postopanje. Nadaljnja posamezna poglavja predvidevajo, kedaj in kako učinkuje sodnp-kazensko ppstopanje na disciplinsko postopanje. Disciplinska preiskava daje v teh določilih obtožencu možnost, da se izrazi o vseh tpčkah obdolžitve. Razprava je ustna ali tajna; vendar pa sme pbtoženec zahtevati, da ji prisostvujejo trije državni uslužbenci, ki jih sam odredi. Razsodbo izreče disciplinsko sodišče po svpbpdnem prepričanju, dobljenem na ustni razpravi. Če je razsodba za obtoženca pozitivna ali negativna, plača bTanilčeve stroške vedno sam. O plačilu ostalih stroškpv je dolpčeno, da jih plača država, če se obtoženec pprosti. PritPŽbe proti razsodbi je treba vložiti tekom petnajstih dni na drugo instanco. Nadaljnji členi zakona vsebujejo določila glede izvršitve razsodbe, zastaranja, obnove postopka, odstranitve od službe, vračanja pravnih sredstev in rokov. Predlvidena je tudi oprostitev taks pri disciplinskem postopanju. Končno omenja še upokojene uslužbence in tudi izredna pbmočja banovinskih disciplinskih sodišč. Iz kratkih navedb vsebine 65 členov »akona o notranji upravi si lahko ustvarimo bežno sliko določb disciplinskega postopka, ki bo z malenkostnimi spremembami uveljavljen tudi m učiteljstvo. Ako primerjamp dosedianje disciplinske določbe s temi, tedaj vidimo, da je vendarle uspelp ponovnp naše prizadevanje zadnjih let, vsaj v pogledu disciplinskega postopka. Neprestano smo povdarjali, kako nujnp potrebno je uvesti tudi za učiteljstvo moderen in pravičen disciplinski postopek ter da mu je stalnost na službenem mestu naravnost življenjska potreba. — Z uvedbo novib disciplinskih predpisov je ugodeno prvi naši nujni potrebi, ostane pa nerešeno vprašanje učiteljske stalnosti na službenem mestu. Z uvedbp novega disciplinskega postppka, bi se mpgla deloma spopolniti tudi pomanjkljivost, ki jp ustvairja dejstvo, da učiteljstvo niima stalnpsti na službenem mestu. Če bi se namreč uvedlo načelo, da se sme premeščati učiteljstvp le pp izrečeni disciplinski kazni, teda.j bi odpadle vse krivične premestitve, odpadlo bi vsako premeščanje učiteljstva na osnovi klevet in ziahtev raznih lokalnih faktprjev, tedaj bi bila vsaka premestitev le posledica disciplinsko ugotovljene krivde. To si želimo — in ker želimp tp, moramo povdariti, da je v interesu šole in narpda, da se odpravi takpzvana diskretna pravica. -ž.