—~< 146 >~—
f<.                    Iz Gregove učilnice.
am doli pri potoku prebiva in ima svojo učilnico ta ,,domači naš učitelj" — Tičkov Grega. Vi, otroei dragi, zna se, da ga ne poznate niti ne ume-jete, zakaj ga tako zovemo vsi, kar nas je v našej vasi. Stojte, povedati vam hočem! Tičkov Grega, otroci moji, je jeden onih nesrečnih ljudij na božjem svetu, katerim Bog v neskončnej previdnosti svojej ni podelil najboljšega in naj-dražjega darii — zdravih udov. Je-li hrom vže od rojstva ali ga je pa pozneje zadela kaka nesreea, da je ohromel, znano mi ni, kajti nikdar nisem izpraševal moža podroboejše o njegovej bedi; gotovo pa je, da Gregi vže od njegove mla-dosti ne služita nogi niti v najpriprostejšo službo. K jednerau zlu. pravijo, pri-druži se rado drugo. Tudi našega Grego zadela je še v otročjih letih poleg one prve nesreče nič raenj obeutljiva druga: odrarla sta mu namreč roditelja. Tako je postal sirota, dvakrat sirota. Kam se je hotel dejati, kaj začeti? Da se ga niso usmilili sorodniki, moral bi bil gladu in bede poginiti. A Tičkovi — bili so mu ti najbliže po krvi — vzeli so ga k sebi. Tako je prišel Grega v našo vas, kjer sianuje še danes in tako smo ga jeli nazivati — Tičkav. A »domači naš ueitelj", kaj je s tetu? Da, da, tudi to vam povem! Vže v zornej mladosti kazal je Gregec veliko veselja do knjig in uka. Žal, da mu Bog ni bil usodil, da bi se bil mogel izobraževati! A navzlic hromosti in bedi dosegel je Tičkov Grega vender le, kar mu je bilo doseči mogoče: priučil se je samotež branju in pisanju ter najpotreb-nejšim drugim rečem, osobito krščanskemu nauku. Potem si je ustanovil svojo zasebno ,,šolo". Za majhno plaeilo — drugega zaslužka tako ni imel — poučeval je vaške otroke leto in dan, po zimi in v jeseni, kadar komu drago. Od tod ime, ki se ga je bilo prijelo — ndomači naš učitelj".
Tndi jaz, otroci moji, bil sem učenec Gregov, predno sem znal za kako drngo šolo na svetu. In reči vam moram, da se mi nikdar v poznejšem učenji ni godilo tako prijetno kot ravno v učilnici pri Tičku. He, to nam je povedal marsikaj lepega ,,naš doinači učitelj", in marsikako zabavico smo doživeli v nje-govej dnižbi! Da sem bil takrat te pameti kot sem danes. joj, koliko takih lepih in zabavnih stvarij bi si bil lehko zapomnil ter jih zdaj-le vam pripovedoral! A tedaj sem bil prismuknen lehkoživček, otroci moji, takšen, saj veste no, takšen, ne zamerite, kakov — — Ne-kaj črtie pa mi je vender le ostalo v spominu iz tiste dobfi. Ce vas ntegnejo zanimati, otroci dragi, evo vam jih, naj vam jih povem.
I.
Najprvo so spodobuje, da vam povem kaj natančnejega o Gregovej ,,šoli", in njegovem pončevanji.
Kako pouenje daues, znano mi ni, a časih je znal Grega, zaal. Tako doraače. razložno in umljivo nam je povedal vsako stvareo, da smo si jo morali zaporaneti, če bi je tudi ne hoteli. Še sedaj, ko so minila vže leta in leta, ko se je vže veliko vode izteklo iu mnogokaj kruha izpeklo, odkar sva si bila midva z Gregora učitelj in učenec, še sedaj, trdim, lehko bi vam povedal vso abecedo, kakor jo je učil iu toluiačil on.  nTisto, ki je kakor kolo pri vozu", dejal je navadno, ,,tisto je o;
— •¦< 147 >¦•—
količ s piko pomeni i; dva količa, spodaj zvarjena, tojeu, zgoraj n, trije, zgoraj zvezanim; steber imenujte 1; steber s kainbo spredaj d, s kambo zadaj b; nkajfež", s katerim eerkvenik sveee ugasuje, bodi vam za f; mali ,,cikeak" s strešico zgoraj ali tudi brez nje bodi varu ž ali z i. t. d.
A vkljub tako določnej in jasnej razlagi bili so, to se pač umeje, vedno še nekateri trdoglavčki, ki Grege niso razumeli. Tako se še sedaj prav dobro spo-minam Erjavčevega Franeka — saj ga ni več raej živimi — ki si s početka ni-kakor ni mogel misliti rstebra s kambo spredaj" ter ,,s kambo zadaj".
,,Kaj pa je to — kdmba?" vprašal je takoj, ko nam je Grega prvič odkril skrivnosti črk d in b.
nTisto, kar deno oče kravi okolo vratii, kadar jo vprežejo", skušal mu je razložiti wdomači naš učitelj".
»Aha, tisto, tisto", ponavljal je Franek. ^ln naša nčada", ki ima potlej kambo spredaj, je b, kaj ne, da — naka — d je" — —
nPojdi, pojdi, bebec! Kaj je vaša ,,čada" kakšen steber!" In sraijal se je Grega, da je skoraj počil, in otroci smo se tudi smijali. Franek pa ni mogel umeti, zakaj . . . N6 s časom seveda je prišel do spoznanja.
Eaeunili srao večjidel na prste. Ako je prišlo nad deset, nič ne de: tedaj sta pa dva vzdignila roke ter prebirala in preštevala oboje prstov. Umeje se, da se je godilo tako bolj s početka; a pozneje, ko smo se bili naueili pisati tor ra-čuniti pismeno, bili sino vse drugače učeui! — Največ pa smo so uaueili pri Tičku krščanskega nauka. Grega sam je zual na izust ves katekizem kakor očenaš, zato je po pravici zahteval, da smo mu dajali tudi mi dobrih odgovorov. Tako smo se v dobrem pol letu priučili vsem molitvicam, kar jih je bilo v katekizmu ter v Gregovej glavi. Pa še kako giadko, gladko!
Tako, vidite, poučeval je nas Grega nekdaj, Vi, otroci dragi, srečni ste, ker imate danes lepše šole. v katerpj dobivate koristnejših iiaukov. Zatorej se vam zdi pač čuden tak način poučevanja; a bil je to Grega in bili smo mi tedaj še otroci stare  šole.
II.
Gregov sedež pri imenitnem šolskem poslu bil je v kotu za mizo. Učenci pa smo posedli okrog iu okrog velike mize. Tako nas je imel »domači naš ueitelj" vse najlepše pred očmi. In Bog ne daj, da bi ne bil kdo pazljiv! Bil je prijazen, dober mož naš učitelj Grega, a kadar smo ga bili primorali, da je izvlekel izza hrbta dolgo, vitko leskovko, takrat, oj, takrat nam je bil vsem trepet in gr6za! Leskovko pa je imel pri sebi vedno. Hu, in kako je segel kako in uščenil, če je bilo treba! ,,Bzz—ca—ca, raar ne boš pri miru!" zaupil je, in v istem trenotku si je vže pihal ta ali oni svoji nagajivi roki . . .
Tako pač ni čuda, da se je polastila nekoč Ootovega Jakca pregrešna misel, da je Gregi skrivaj vzel in zlomil tisto grdo šibo, katero je moral ravno on pre-«ejkrat čutiti. Toda kazen mu je bila kmalu za petami. Grega, ta prekaneni nčeni Grega je vse izvedel! Bog zna, kdo mu je bil povedal?
Po navadi pride Jakec drugega dne v šolo. Bili smo vže vsi skupaj in takoj smo se pričeli učiti. — Kar nakrat pa se domisli Grega, povzdigne modro svojo glavo ter vpraša, kakor nikoli poprej: nSte li danes vsi lepo umiti otroci?"             ^
—~< 148 >¦•—
nVsi. vsi", rekli smo.
»Pokaži, Jakec, 5e res!"
In Jakec je skočil nič hudega sluteč s svojega prostora v kotiček do Grege ter mu smeje se položil glavico na koleni. Ali o joj — grozovito je moral biti umazan tam kje zadaj, kajti Grega ruu je tako premel in premencal ušesi, da je ubogi Jakec nehote moral napeti jokii prebritko struno . . .
»Ali veš, zakaj sem te?" vprašal je Grega izpustivši učenčka. — Slednji pa je sramljivo povesil oči ter — pokimal z glavo. Vedel je, a mi nismo vedeli. Še le po poti domov povedal nam je Jakec sam, kaj in kako. In pristavil je, da bi ne šel za noben denar več Gregi izraaknit leskovke, naj bi jih raoral še toliko držati ž njo . . . Tako je tudi bilo. Grega je dobil novo leskovko, in mi vsi smo se je še bolj bali nego one prve.
m.
Neka velika posebnost Gregove učenosti in razumnosti je bila raej drugimi tudi ta, da je natanko poznal vse vrline pa tudi vse slabosti svojih učencev. In celo še poslednje! Tako natanko je vedel, kdaj si se mu na priliko zlagal, da ni-koli tega! Zna se, da je potera tudi vsakega privel do spoznanja in kesanja nad grehom. Čemu bi vara tožil in opravljal druge, naj povera raje o sebj samem, kako sva v omenjenej zadevi nekoč ropotala z Grego!
Imeli smo ta čas navado — če jo še imajo. kaj vem — da smo vsakokrat, kadar so mati doraa pekli, nosili Gregi hlebček v nameček k plačilu za trud, ki ga je imel z nami. Bili smo pri tem vsi vestni in pravični, jedino raene — in to ni bilo lepo, otroci — premagala je nekoe sknšnjava, da sem rnej potjo k Ticku sam pohrustal Gregi namenjeni kruhek. Potem pa sem raoral, to se zna, misliti in misliti, kako bodem zgovoril in opravičil svoj greh strogemu ucitelju, ki je pa imel natančno sešteto, kdaj so imele naše matere tedensko peko. Zvit sera bil za-dosti, dobro sem si jo bil spomnil. Tisto malho, v katerej sem nosil svojo pločico in knjižico, skril sem v Drmaševo drvarnico, poslinil si oči kakor na jok ter šel — v šolo.
nKaj pa je tebi, da si se prijokal?" pobaral me je Grega vstopivšega.
,,Onegav — Bobkov kuže mi je vzel malko in bukvice in klebček," odgo-voril sem jaz s posiljenim jokora.
BKako je bilo pa zopet to mogoče?"
,,Kar zagnal se je v me in mi ,jo strgal!"
nZakaj pa nisi za njim stekel poniglavec?"
nHotel sem, a je preveč renčal.
Pa jaz sem se menda preveč lagal ali kali, da bi mi bil mogel Grega verojeti. nHe, fante", dejal mi je pomenljivo, ,,ti imaš danes nekako čuden nosek, jaz vže nekaj berem na njem! Bomo videli nii, kako je bilo" — — In pričel se je pouk.
Dragega dne pa sta imela Grega in moja mati zelo dolgo in imenitno po-svetovanje. Priklical jo je bil k sebi, ko je šla mimo učilnice po vode. Zelo tehtno jim je baje nekaj pripovedoval, a mati, mati je le zmajevala z glavo. Se ve, kako pa je mogla drugače: vsa dogodba jej je bila neznana, kajti jaz sem prinesel domov nepokvarjeno malho in bukvice! — Posledice pa je imelo hude to posve-
—•¦< ]49 >¦• —
toranje! Na dveh krajih je pela šiba, doma in pri Tičku. In kaj menite. otroci: prav mi je bilo! Tako ne smete vi nikdar nalagati svojih starišev, niti učiteljev! Tudi mene je ta slučaj izraodroval za vse mojo pozn«.\j5e življonjt1.
*
In tako dalje, in tako dalje. Da-si je slab nioj spomin in slabotno pero moje, vender bi vam rnogel otroci dragi, povedati še marsikatero dogodbo in dogodbico iz Gregove učilnice. A bojim se samo tega, da bi bile vse preveu jednakolične ter bi vas utegnil le dolgočasiti s svojo pripovedjo. Zadoščuj torej! — A ti, vrli ,,domači naš učitelj" — Tičkov Grega, oprosti mojej predrznosti, da raznašam malo sloveče iu ubožno tvoje ime mej svet! Verojemi, da me je vodil pri teh vrsticah jedino le hvaležni spomin in želja, da bi te poznala tudi naša dobra mla-dina, saj si tudi ti vže od nekdaj Ijubil otroke!                          Mihael Podtrojiški    .