515
obrtnija
Knjigotrštvo.
Knjige kupovati v Avstriji ni navada. Ljudje si le preradi knjige izposojujejo za čitanje. Tudi za darila se knjige dajo le o Božiči. Vse drugače je stvar v Nemčiji.
Ondu   ljudje veliko več  knjig  pokupijo  in  jih   tudi  ob
raznih  priložnostih  dele za darilo.   Zato   se  je nemško
knjigotrštvo tako lepo razvilo.
V Avstriji se le o Božiču nekaj več knjig proda, drugače knjigotržci nimajo dosti drugega zaslužka, kakor
ga jim daje prodaja šolskih knjig.
Največ knjig v Avstriji pokupijo še Čehi. Zato se pa njih slovstvo čudovito razvija. Nemško knjigotrštvo v Avstriji še precej dobro stoji, ker nemške knjige kupujejo vse avstrijske narodnosti, in so zlasti nemški leposlovni listi tudi jako razširjeni mej Slovani. Deloma je temu to uzrok, da so nemški listi in knjige cenejši nego slovanski, ker morejo računati na več naročnikov, deloma pa to prihaja od tod, da se čitanje nemških romanov pri nas v navado prišlo. Tudi nemški romani bolje prijajo našim olikancem, nego slovanski, ker po svojem izobra-ženju je njih duh močno ponemčen.
Največ nemških knjig, ki se v Avstriji prodaje, pa ni izšlo v naši državi, temveč v Nemčiji. Iz inozemstva se jih je vlani upeljalo 35.191 meterskih centov, (ki re prezentujejo trgovsko vrednost 18 [milijonov goldinarjev. Če računamo, da pride 100 del na meterski cent, se upelje v Avstrijo lani 3y2 milijona literarnih del. Letos se je upeljalo prvega pol leta 27.155 meterskih centov knjig. Največ knjig se vpelje iz Nemčije prvega pol leta, letos 25.000 meterskih centov.
Izvozilo se je pa iz Avstrije vlani 16.769 meterskih centov knjig, letos so prvega polletja po 10.000 meterskih centov. V Nemčijo samo se je izvozilo 8000 meterskih centov knjig. Kakor bodemo pa pozneje videli, so dejanski iz Avstrije toliko avstrijskih knjig ne izvozi, kolikor je tu povedano, ker se mnogo iz Nemčije vpeljanih knjig ne razproda.
Knjigotrštvo se deli na dvojno. Nekateri knjigotržci zakladajo, drugi pa na drobno razprodavajo knjige. Trgovina se vrši na upanje. Knjige, ki jih avstrijski trgovec dobi od nemškega trgovca letos, plača še le o veliki noči drugega leta, ko je veliki semenj v Lipsiji. Knjige, katere ne plača mora poslati nazaj založniku in jih ta more dobiti 14 dnij predno se začne lipsijski semenj.
Pošiljanje knjig dolgo traja. Avstrijski knjigotržci že v januvarju začno zbirati neprodane knjige in jih v Nemčijo odpošiljati. Tako se pelje mnogo nemških knjig zopet nazaj. Te knjige so štete v avstrijski izvoz.
Nemško knjigotrštvo je kaj dobro urejeno. Niti ni treba knjige precej kupiti, lahko jo dobiš na ogled. Samo elegantno vezane knjige, ki bi se utegnile pri prevažanju poškodovati, se ne pošiljajo na ogled.
Iz navedenih številk je vidno, da Avstrija pošlje mnogo denarja za knjige v Nemčijo. Ker se domače založništvo ni tako razvilo, gre mnogo avstrijskega denarja na tuje. V gospodarskem oziru take razmere niso ugodne, a ni upati, da bi se kmalu izboljšale. Avstrija je nekako odvisna od Nemčije in to ne le v gmotnem, temveč tudi v duševnem oziru.