324
Politični pregled.
Državni zbor je sklican na deseti dan oktobra. Predno bode prva seja, bodo načelniki velikih klubov imeli posvetovanje. Zasedanje državnega zbora obeta biti jako burno. Posebno, predloga o obsednem stanju utegne vzbuditi v zbornici mnogo hrupa. Mladočehi baje mislijo z dolgimi govori, s samostojnimi predlogi in interpelacijami ovirati delovanje državnega zbora. Na ta način mislijo preprečiti, da se najpotrebnejše reči ne bodo rešile. Da jih predsednik ne bode mogel ovirati pri govorih, hočejo govoriti v več jezicih, zlasti tudi v poljščini, ruščini in češčini, da jih predsednik ne bode razumel. Da bi s takimi sredstvi dosegli namen svoj, ni verojetno. Državnozborski poslovni red daje predsedništvu oziroma zbornici precej sredstev zoper tako nasilstvo. V dunajskem državnem zboru je drugače kakor v ogerskem, kjer se ne more staviti niti predlog o koncu debate in torej pridejo vsi oglašeni govorniki na vrsto.
Razmere na Češkem. — Mladočeški poslanci baje mislijo izdati neki  manifest na narod,   v katerem bodo prote-
stovali proti obsednemu stanju. Položaj mladočeške stranke je sedaj jako težaven. Tudi popolnoma jedini več niso. Mnogi niso zadovoljni s politiko, ki je pripeljala do obsednega stanja. Mladočeški listi po manjših mestih močno zabavljajo proti rnladočeškemu vodstvu, katero je sedaj izgubilo vsak pogum. Pri „Narodnih Listih" so v veliki zadregi. Odločno pisati se ne upajo, tako pa prihajajo vedno pritožbe in očitanja, da je list že podoben kakemu uradnemu listu, ki se ne upa proti vladi niti besedice ziniti. Grovori se, da se „Narodni Listiu preselijo v Časlov, kjer bodo vsaj nekaj svobodneje pisali, če vlada tačas izjemnega stanja ne razširi. Grovori se že, da se proglasi izjemno stanje za ona mesta, ki imajo nad 10.000 prebivalcev. Sprva se je mislilo list preseliti v Brno, ali v moravskem glavnem mestu tudi niso najugodnejše razmere. V tem pa oblastvu jako strogo postopajo. Zaprli so urednika „Neodvisiosti" Hajna, potem sina mla-doceškega poslanca Sokola, urednika in tiskarja nekega bude-jeviškega češkega lista zaradi neke izdaje in proti uredniku in izdajatelju „ Narodnih Listov" se je pa začela preiskava zaradi rušenja javnega reda in miru.
Ogerski državni zbor se je sešel in vlada mu je predložila proračun za leto 1894., ki je pa nekoliko neugodnejši mimo letošnjega. Finančni minister je pa položaj slikal precej v ugodni luči. Obetal, da se bode veliko storilo za vre-jevanje voda in druga zboljšanja. Tudi vrejevanje valute lepo napreduje. Zlata imajo baje že dovolj pripravljenega, da se lahko začne plačevanje v gotovini. — Že v začetku se je pokazalo, da bode zasedanje precej burno. Že v prvi seji se je interpelovala vlada zaradi odgovora vladarjevega odposlanstev ogerskih zastopstev v Kiseku. Vladar je deputacije poživljal, da naj delajo, da se ne bodo rušile podlage sedanjega državno-pravnega stanja. Interpelantje bi radi vedeli, na k;rj se opirajo ostre vladarjeve besede in proti komu da so naperjene. Več drugih podobnih interpelacij se pa že napoveduje. — Vlada še ni dobila dovoljenja, da bi predložila zbornici načrt postave, s katero bi se vpeljal civilni zakon na Ogerskem
Nemški cesar in Bismarck. — Knez Bismarck, bivši nemški državni kancelar in ustanovitelj nemške države, bivajoč sedaj v Friedrichsruhe je bil pred kratkim časom precej bolan Dasi je Bismarck od časa, ko je moral izstopiti iz državne službe, v velikem nasprotstvu, da ne v sovraštvu s cesarjem Viljemom, mu je ta vender povodom bolezni izrazil svoje sočutje Cesar Viljem bil je ravno pri avstro-ogerskih vojaških manevrih v Kiseku na Ogerskem. Telegrafoval je Bismarcku in mu ponudil celo en svoj grad za bivanje. Bismarck se je zahvalil na izraženem sočutji. Politiki to sporazumljenje Bis-marcka z Viljemom razno tolmačijo. Eni sodijo, da je Viljemu na tem, da dobi zopet Bismarck odločilno besedo v Nemčiji, to sklepajo posebno iz tega, ker je storil on prvi korak k spo-razumljenju. Drugi pravijo, da je to sporazumljenje brez posebnega političnega pomena. Neki francoski list pa prav dobro trdi, da če Bismarck zadobi zopet vpliv na politiko, je le mogoče, da se bo kaka stvar premenila v Nemčiji sami, pa Bismarck ne bo spremenil ničesar v evropski politiki. Dognana stvar je pač že, da so časi, ko je Nemčija oziroma Bismarck gospodaril v Evropi, že davno minoli.
Italija. — Denarne razmere v Italiji so to-li slabe, da ne kmalu v kaki drugi državi. Za minolo leto .se je pokazalo 66 milijonov primankljeja. Če ae hoče narediti ravnotežje, treba je letne dohodke prihodnjih deset let povekšati za kakih 100 milijonov. Treba bo torej ali povečati davke, ali pa znižati državne stroške. Kakor se ravno čuje, odločila se je vlada za vpeljavo novih davkov. Prvotno se je mislilo s privarčevanjem pomagati, da bi se bilo odpravilo več višjih šol itd., toda to ni šlo. Naložiti se hoče davek na dedščine, premakljivo premoženje in na dohodke, ako znašajo čez 6000 lir. Nižjega prebivalstva novi davki ne bodo direktno  zadeli.
325
Srbija. — Kralj Aleksander se je povrnil iz svojega potovanja po deželi zopet v Beligrad in bil navdušeno vsprejet.
—   Te dni odpotoval je kralj zopet in sicer v inozemstvo. Za regentsko oblastvo imenoval je kralj ministerski svet. Kralj podal se je v Opatijo, kjer se snide z bivšim kraljem srbskim, svojim očetom Milanom. Temu potovanju pripisovati je torej vsekako  politični pomen.
Rumunija in Srbija. — Listi vedo povedati, da je rumunska vlada poslala svojega zastopnika k pozdravu srbskega kralja Aleksandra v Negotin, da ponese kralju pismo rumun-skega kralja Karola, v katerem ga ta vabi k sestanku v Si-naji. Trdi se, da ta se s tem sestankom namerava spoznanje srbskega kralja z mlajšo sestro rumunske kraljičinje, ki se mudi s svojo materjo ravno v Sinaji.
Toulonske slavnosti. — Prihod ruske mornarice v Toulon in na to ruskih častnikov v Pariz je še vedno predmet najrazličnejih razmotravanj od strani politikov. Francoski in posebni ruski listi zagotovljajo, da bodo toulonske slavnosti utrdile evropski mir, drugi listi, posebno italijanski pa vpijejo, da bodo toulonske slavnosti zgolj demonstracije in izzivanje. Cuje se celo glas, da je italijanska vlada nasvetovala, da naj bi za časa bivanja ruskih častnikov v Parizu ostavili zastopniki raznih velevlastij Pariz, toda Nemčija in Avstrija sta se odločno proti temu izrekli. Anglijo, katere mornarica v kratkem poseti par italijanskih pristanišč, italijanski krogi na vse mogoče načine ščuvajo, da naj bi s tem posetom uprizorila močno protidemonstracijo proti toulonskim slavnostim. Da so pa Angleži nasproti vročokrvnim Italijanom mirneji in bodo tudi taki ostali, je ob sebi umevno. V vsem se vidi, da Italijo najbolj bole toulonske slavnosti in to zakaj? Glavni vzrok je pač ta, da se Italija, že itak rlnancijelno zelo propala, boji, da ne bi vsled ožjega prijateljstva Francozov z Eusi še to malo za-slombo, katero vživa sedaj pri francoskih bankah, izgubila. — Občinski svet pariški je dovolil 350 000 frankov za prireditev slavnostij v čast ruskim gostom, ter ukrenil, da je ruskemu admiralu Avelanu podariti iz srebra narejen, „oboroženi mir", predstavljajoč kip ter, da je postaviti spomenik carja Petra Velikega   pred hišo,   v kateri  je car Peter stanoval  1.  1718.
—  Za dostojen vsprejem ruskih gostov pripravljajo se posebno francoski žurnalisti, priredili bodo poseben banket i. dr. Euski veleposlanik Mohrenheim v Parizu je deputaciji francoskih žur-nalistov rekel, da bode obisk ruskega brodovja toliko večje važnosti, kclikor bolj se bodo vsi krogi vzdržali neprimernih demonstracij in sploh vse pretiranosti.