DOMIŠLJIJA   (DALEČ   V  XX. STOLETJU  X. E.i M i 1 i v o j   S 1 a v i č e k
V potu svojega obraza z boka se na bok obračam
na hrbet zavaljen: o tem so govorili vrači in ustanovitelji  religij
da je to kazen in usoda, so oznanjali. Pisali filozofi so o tem in psihologi
opazovali položaj, a nihče ni predlagal, naj bi vstal ali vsaj bolje legel
Niso pozabili, da sem človek, vsak na svoj način so to poudarjali
(po malem bojazljivo in s pomisleki)
a  malokdo od njih mi je bil všeč
\ mešali so se, zdavnaj že, državniki in reformatorji, o, in  vojskovodje
seveda, in trgovci
stvar se je vse bolj zapletala
prišli so še revolucionarji, da povedali bi svoje
A jaz  sem  ležal,  stegovaje  roke, da bi   dosegel,  sem  si  prizadeval.
da bi zrušil govoril pesmi sem  (in psovke), videl mehke in visoke sem zastave in to še zdaj počnem in to še zdaj počnem, nemočen, še celo pozabljam (v potu svojega obraza, ko obračam z boka se na bok) a star sem že precej in čudežno sem velik igra pa še vedno traja  (zgodovina pa in dnevi okrašeni so
s kričečim  perjem). Po meni padajo, pri tem, vijaki in cele plošče neprekinjenih napredkov Bil bi že čas, da tudi mojo strpnost bi slavili
729