URN_NBN_SI_DOC-YCCDI4AC

Voznik je menda zaspal, trije mrtvi ČRNA KRONIKA OD Skušal umoriti očeta SLOVENiJA o- + PRILOGA • Poroki stoletja naproti • Delati s telesom, ne proti njemu • Privoščite si - džins TOREK, 2 6 . APRIL 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: T O M A Ž RANC • PRVA ŠTEVILKA jE IZŠLA 9. MAJA 1945 • W W W . V E C E R . C OM • LXVII 96 (20.228) • CENA 1,20 EUR (10 HRK) b o b d n e v a Mitja Petkovšek, telo-vadec: "Smešno: za ekološko hišo dobiš od države več kot za zlato SPREMENLJIVO olimpijsko kolajno." Stran 22 Zjutraj: O Čez dan: 1 6 ° Za pogin čebel naj bi bil kriv klotianidin Čebelarji obupani, drugi zaskrbljeni: v Pomurjuje bila v zadnjih dneh pomorjena več kot desetina čebel. Izvor aktivne snovi klotianidin je lahko na semenu koruze, ki so j o kmetje v t em obdobju sejali na suhih tleh SILVA EORY Predstavniki Inšpektorata RS za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano, Na- cionalnega veterinarskega inštituta (NVI), VURS-a, fitosanitarne uprave in Zavoda za zdravstveno varstvo Ma- ribor, ki so se včeraj zaradi množičnih poginov čebel v Pomurju v zadnjih dneh sešli v Ljubljani, so sporočili, da prvi vmesni rezultati analiz odvzetih vzorcev mrtvih čebel, cvetnega prahu in oljne ogrščice kažejo, da je vzrok povečanega odmrtja pašnih čebel v Pomurju prisotnost aktivne snovi klo- tianidina. Izvor aktivne snovi klotiani- din je lahko na semenu koruze, ki so jo kmetje v tem obdobju sejali na suhih tleh in v vetrovnih vremenskih razme- rah. Seme koruze mora biti tretirano in obdelano v skladu s pravilnikom o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevt- ski-h sredstev i-n pravi-lni-kom o kako- vosti- semena ži-t, zato bodo nadalj-nj-e preiskave potekale v smeri ugotavlja- nja skladnosti kakovosti semena ko- ruze in preverjanja spoštovanja dobre kmetijske prakse pri njenem sajenju. Tako bo že od danes naprej kmetijska inšpekcija ob pomoči veterinarske na kmeti-j-ski-h gospodarstvi-h preverj-ala izvor semena koruze, njegovo pravilno obdelanost in način sajenja. Za zaščito pašnih čebel bosta NVI in VURS pri- pravi-li- pri-poroči-lo za krmlj-enj-e čebel v sušnih razmerah in v obdobju cvete- nja oljne ogrščice. Čebele so v Pomurju umi-r-ale šest dni- zapor-ed. (Silva Eory) V Ž A R I Š ČU Verodostojnost Slovenije na preizkušnji o- EVROPA, SVET Preiskava zoper nekdanjega predsednika o- Č R NA K R O N I KA Prijeli morilca iz D o la Do- Š P O RT M i t j a Viler: Prvi gol, pa že odločilen Do- Posojila NLB tudi za bosanske tajkune Gr-afit v Sar-ajevu (Tit Košir) MATIJA STEPISNIK VASJA JAGER NLB ni kreditirala zgolj domačih, tem- več celo tuje tajkune. Kakor smo izve- deli iz svojih virov, so eden največjih tovrstni-h poslov veli-kanska posoj-i-la bosanskemu biznismenu Hilmu Selimo- vicu in njegovemu sinu Muju. Njihova skupna vrednost dosega, tako naši neu- radni viri, 90 milijonov evrov. Začetek zgodbe sega v recesijsko leto 2008, ko je Selimovic, čigar imperij se je pričel resno maj-ati-, zaprosi-li-ndobi-l večj-i- del zneska, ki ga danes dolguje NLB. Težava je, da naj bi bila jamstva, ki jih je poslov- než predložil banki, vse prej kot ustre- zna. V NLB posla ne komenti-raj-o. Ravno zaradi- obsega detonaci-j-e so- ci-alne bombe, ki- bi-j-osproži-l propad največjega bosanskega tajkuna, naj bi bosanska državai-skalavsa možna sred- stva za njegovo rešitev. Nazadnje je vrh holdinga poskušal s selitvijo dela pro- izvodnje v Libijo. A so načrti propadli zaradi- nemi-rovi-nvoj-ne, ki- se j-e začela v državi na Severu Afrike. o- Miren obletniški 27. april, lep praznični dan v s em Maks je ugrabil galerijo Madžarska arhitekta vztrajata, da je odgovorna mariborska občina PETRA ZEMLJIČ Mariborski župan Franc Kangler se je že pred časom odločil za združitev dvehi-nvesti-ci-j-,Umetnostne galeri-j-e Maribor (UGM) in Mariborskega kul- turnega središča (Maks), kot razlog pa navedel neuspešna pogajanja z mad- žarski-ma arhi-tektoma, ki- sta lani- na mednarodnem arhitekturnem nateča- ju dobila projekt nove UGM na Lentu, i-n preki-ni-tev sodelovanj-a. Madžarska arhi-tekta oči-tno s tem vsaj- pred prazni-- ki še nista bila seznanjena, a poudarja- ta, da ni-sta odgovorna, da se proj-ekt UGM ne nadaljuje. Na mariborski občini zatrjujejo, da sta arhi-tekta bi-la nekorektna, saj- ni-sta hotela skleni-ti- nove pogodbe za pri-dobi-tev gradbenega dovolj-enj-a i-n proj-ekta za i-zvedbo. A arhi-tekta se ne dasta, odgovarjata, da "dobro razu- meta postopke j-avnega naročanj-a pri- nas i-n da ovi-r ne bi- bi-lo, če obči-na ne bi- postavi-la preti-rano strogi-h i-n enos- transki-h pogoj-ev za novo pogodbo, z vsemi- bančni-mi- spremembami- pa so seznani-li- obči-nske predstavni-ke, ki- so dej-stva sprej-eli-, alternati-vni-h vari-ant, h katerim so se zavezali, pa nikoli po- sredovali. In najpomembneje, nihče ne more pri-čakovati-, da bomo po enaj-sti-h mesecih, trikratni predhodni oddaji in dvakratni- oddaj-i- načrtov po pogodbi-, še vedno delali zastonj". Ali- se bodo odloči-li- za tožbo zoper obči-no, za zdaj- ni- j-asno, j-e pa to napo- vedal tudi Tomaž Kancler, mariborski podžupan, če bo mesto ob deset milijo- nov evrov, ki jih je za novo UGM oblju- bila država. Občina naj bi za projekt, ki ne bo realiziran, po njenih podatkih odštela skupno četrt milijona evrov.