Kako se  dajo čbele čes zimo zdrave      čb(M> in Le .]e fdel° Počrez > ne Pa podoigama
,        .,,                                      storjeno.   Panj, kteri ima premalo čbel, akoravno
Obraniti.                                    je dobro odet, ne more vterjene smerekove sterdi
Skorej od vsih bližnjih dežel je bilo slišati, in    popolnama ogreti, posebno, če je delo načrez stor-
tudi v „Novicah" smo brali, de so pretečeno zimo    jeno, zato ker se na takim delu čbele veliko težeji
čbele prav zlo pomerle; ravno taka je tudi pri nas    presedajo, in večkrat zavoljo tega pomreti morajo,
na Koroškim   bila.    Prav   malo je v  naših krajih    akoravno tak panj ni brez sterdi.
čbelarjev, ki bi ne bili več ali menj panjev zgubili,            Vunder moram tukaj opomniti,  kar meje le-
akoravno so z sterdjd  prevideni  bili.   Kaj je bil    tašnja in poprejšnja skušnja učila,  de ne le samo
neki vzrok te nesreče?  Na  to so  mi večidel vsi    tisti" panjovi, kteri imajo počrez delo, pozimi po-
čbelarji z enim glasam odgovorili: de so čbele po-    merjejo ; pomerlo mi jih je tudi veliko tacih, kteri
sebno zato pomerle, ker so bile preslabo odete.       so počrez  in podoigama delo imeli, akoravno
Pomanjkanje odeje je tedej, akoravno ne edini,    so z dobro, ne samo z smerekovo sterdjo prevideni
vunder poglavitni vzrok pomerjenja toliko panjev    bili.  Nasproti pa mi jih je tudi v tem in v prete-
v naši deželi bilo,   posebno zato,   ker so čbele v    čenih letih veliko per življenju ostalo z črez de-
pretečenim letu na ajdovi paši clo malo sterdi do-    lanim  satjem.   Dal  mi je* letaš  tak  panj 13. dan
bile. Paše je bilo tako malo *), de je več panjev,    Velkitravna  pervi  roj,  24.  dan druziga, 28.
kteri  že poprej  niso nič sterdi imeli,   na  ajdovi    dan pa tretji ga. Pri vsim tem vunder vsak čbelar
paši pomerlo; zavoljo tega so bile čbele, saj v na-    prav stori,  če poprej,   predenj roj vsadi,   saj en
ših krajih, večidel le samo z tisto sterdjd za zimo    satič  podoigama  v  panj  pertisne; ker skušnja
previdene, ktero so čez leto na cvetlicah, posebno    uči, de taki panjovi veliko menj pomerjejo.
pa na smereki dobile.   Smerečja sterd se pa skozi            Drugi poglavitni vzrok, zakaj  je pretečeno
zimo rada vterdi, zato jo cbele samo per dobri    zimo toliko panjev, akoravno dobro odetih, pomerlo,
odeji vzivati morejo, in lahko pomerjejo, če se jim    je pa saj v naših krajih tale bil:   Čbele na lanjski
z dobro odejo ne pomaga, kar vsak čbelar sam ve.    ajdovi paši, ktera je'bila za nje, kakor je rečeno
Se veci nevarnost je,  in  še veliko hujši ne-    bilo,  posebno nesrečna,   niso skorej nic sterdi v
sreča se cbelarjem permeri, ce panj nima zadosti    satjih zadelale, ampak so luknjice v satovji veči-
*) Nar boljši panj okoli Celovca na paši, je komej 5 funtov    del komej na pol z sterdjo napolnile, in le malo-
sterdi nanese!.                                                              kteri panj je imel satovja popolnama zadelano. Ker
List 37.
146
je pa letašnja zima mokra in merzla bila, je mokrota v satje, z sterdjo le na pol napolnjeno, potegnila, in sterd, na kteri niso čbele skozi zimo sedele, se je skisala, in tako pokvarila, de so čbele po nji pomreti mogle. De so večidel od skisane sterdi čbele v letašnji zimi pomerle, se tudi očitno iz tega vidi, de je še prav veliko panjev pomerlo, in de so čbele panj z sterdjo vred zapustile, ko je že prav lepo spomladanjsko vreme nastopilo, ko so se čbele po svoji volji na satovji presedovale, in ko hude ure se ni nič več bilo treba bati.
Čbelarji! de bi se tedej za naprej te nesreče lažeji varovali, in koristne živalice čez zimo ob-deržali, na tole glejte: Dobro je, de vsaki čbelar saj tiste panjove, ktere skozi zimo za pleme obderžati hoče, že pred ajdovo pašo pregleda, če imajo zadosti čbel, in koliko so težke? Po paši naj jih pa vaga, de popolnama zve, ka-košne so; naj jih še enkrat dobro pregleda: ali imajo kaj zadelane sterdi, in dovelj za zimo čbel? Če je panj,kteriga hočete za pleme obderžati , preubožen, nikar sterdi ne šparajte, dajte mu je toliko, kolikor je skozi zimo imeti mora, de vam bo per življenju ostal; dajte mu jo berž po ajdovi paši, de jo bo zadelal, in pred skisanjem obvarval; — to vam bo na spomlad veliko koristi perneslo. Serce mora vsakiga čbelarja boleti, če vidi, de morajo po nemarnosti te pridne, za človeka neizrečeno koristne živalice pomreti.
Če boste prihodnjič vselej z čbelami tako ravnali , kakor vam je tukaj po dolgih skušnjah svetovano bilo, gotovo ne bo toliko panjev čez zimo, ako je še tako ojstra in za čbele huda, pomerlo; in zakaj bi tega tudi ne storili ? Saj vsak čbelar dobro ve, de se čbele brez potrebe sterdi ne pertaknejo, in de jo lepši ohranijo in veliko bolj varjejo, kakor čbelar pod k 1 u č a m!                                                         j.