NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 19 IZVLEČEK Za kratko prehransko verigo sta ključni fizična in socialna bližina. V raziskavo smo vključili 18 javnih zavodov na preučevanem območju, kjer deluje lokalna akcijska skupina Srce Slovenije. Oblikovali smo model, ki nakazuje, da je v prihodnosti ključen pristop od spodaj navzgor s sistemsko podporo države, s poudarkom na oblikovanju sodelovanja in zaupanja med vsemi akterji in deležniki. Ključne besede: podeželje, kratka prehranska veriga, prehranska samooskrba, javni zavodi, lokalna akcijska skupina Srce Slovenije. ABSTRACT Short food supply chain in public institutions; On the surveyed area of local action group, The Heart of Slovenia Physical and social proximity are crucial for short food supply chain. Eighteen public institutions from the surveyed area where local action group The Heart of Slovenia operates were included into the research. We formed a model which shows that the key approach in the future is the bottom-up approach with systemic support of the state and with emphasis on developing cooperation and trust between all actors and participants. Key words: rural areas, short food supply chain, food self-sufficiency, public institutions, local action group The Heart of Slovenia Kratka prehranska veriga v javnih zavodih Na preučevanem območju lokalne akcijske skupine Srce Slovenije 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 KRATKA PREHRANSKA VERIGA Avtorica besedila in fotografij: KATARINA GODEC, magistrica geografije Dolsko 39, 1262 Dol pri Ljubljani E-pošta: katarina.godec@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek P reskrba s hrano je eden večjih izzivov sodobnega časa na globalni rav- ni. Povpraševanju po povečani pridelavi hrane je sledilo propadanje manjših ter nastajanje velikih in zaokroženih kmetijskih zemljišč. Ker so se stroški prevoza zmanjšali, se je čedalje več hrane uvozilo predvsem iz na novo industrializiranih držav. Razdalje med pridelavo in porabo hrane so se tako bistveno povečale (Marsden in Morley 2014). Pomemben porabnik hrane so javni zavodi, ki delujejo v okviru države. V teh ustanovah se prehranjujejo najranljivejše skupine prebivalstva otroci, mlado- stniki, starejši in bolniki. Hrana, ki je večinoma lokalnega izvora, prek kratke prehranske verige prispe od pridelovalca do porabnika s čim manj posredni- ki in v najkrajšem možnem času.. S tovrstnim pristopom porabniki uživajo bolj kakovostno hrano, hkrati pa tako podpremo okoliške kmete. Države, tudi Slovenija, skušajo porabo lokalno pridelane hrane povečati s promocijo, usmerjeno predvsem v javne zavode, na katere lahko z različnimi spodbudami tudi neposredno vplivajo. Kaj je kratka prehranska veriga? Evropska unija (v nadaljevanju EU) je kratko prehransko verigo (v nadalje- vanju KPV) opredelila kot pridelavo, predelavo, prodajo in porabo hrane, ki poteka na opredeljenem geografskem območju. Pri KPV naj bi bilo število po- srednikov čim manjše (idealno brez njih) (Santini, Gomes in Paloma 2013). Beseda 'kratka' opredeljuje tako fizično kot socialno razdaljo. Pri fizični gre za zmanjšanje razdalje poti, ki jo mora živilo prepotovati, da doseže končnega porabnika. Pri socialni razdalji pa je ključen odnos, ki se vzpostavi med pri- delovalcem in porabnikom (Galli in Brunori 2013). Slika 1: Prostorske in časovne razsežnosti KPV (vir podatkov: Renting, Marsden in Banks 2003). ČAS PROSTOR NEPOSREDNA BLIŽNJA RAZŠIRJENA trgovina na kmetiji lokalna tržnica dostava na dom skupna trgovina več kmetij zadruga sejem dostava ustanovam (npr. šolam) pravična trgovina hrana s posebnim certifikacijskim znakom hrana z znanim poreklom NEPOSREDNA BLIŽNJA RAZŠIRJENA GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 21 KRATKA PREHRANSKA VERIGA Lokalno pridelana hrana v slovenskih javnih zavodih Raziskave so pokazale, da uživanje hrane iz lokalnega okolja izboljšuje prehranske navade ter zdravstveno stanje otrok in mladostnikov v vrtcih in šolah (Razvojni potenciali z vidi- ka prehrane … 2017). Javni zavodi v Sloveniji za oskrbo s hrano letno porabijo 120 milijonov evrov, za pri- pravo in izvedbo javnih naročil za nakup hrane pa 0,5 milijona evrov. Če se javni zavodi k naročanju lokal- no pridelane hrane usmerjajo prek javnih naročil, se s tem dolgoročno povečujeta tudi število delovnih mest pojma KPV, prav tako tudi nima uradne opredelitve, kaj je lokalna hrana (je pojem 'lokalno' omejen s kilometri, občino, regijo, državo?). Kljub temu in kljub razmeroma neugodnim naravnim razmeram za kmetijstvo, skuša država na različne načine spodbuditi porabo lokalno pridelane hrane. S shemami kako- vosti želi zaščititi kmetijske pridelke in živila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pa je v okviru kampanje za povečanje porabe lokalne hrane izvedlo več promocijskih projektov, na primer projekt Naša super hrana. KPV se lahko v času razvoja podalj- ša v prostoru, posledično pa tudi v času, saj živilo do porabnika potuje dlje, zato razlikujemo več njenih raz- sežnosti, prikazanih na sliki 1. Med- tem ko prva razsežnost še temelji na osebni interakciji pridelovalca in po- rabnika, KPV v drugi in tretji razse- žnosti svoje delovanje v prostoru raz- širi in oseben stik se izgubi (Renting, Marsden in Banks 2003). Najpogostejši modeli delovanja KPV na evropski ravni so v oblikah živilske zadruge, skupnostnega kmetijstva, vrtičkarstva in različnih kmetijskih mobilnih trgovin (Opitz s sodelavci 2017). V Sloveniji modele KPV na neko območje najpogosteje vpeljuje- jo lokalne akcijske skupine (v nada- ljevanju LAS), razvojne agencije in občine. S projekti želijo spodbuditi kmete k lokalni pridelavi, porabnike pa k nakupu hrane iz bližine, okre- piti sodelovanje med pridelovalci in javnimi zavodi ter na splošno ozave- stiti javnost o pomenu prehranske samooskrbe. Kratka prehranska veriga je pomembno orodje politike KPV vpliva tudi na številna druga področja, ki so na kakršen koli na- čin povezana s hrano. Zaradi manj- ših negativnih vplivov na okolje je ključna pri okoljskih politikah (Galli in Brunori 2013). Zakonodaja EU spodbuja delovanje KPV in ji name- nja vse več pozornosti. Z novo sku- pno kmetijsko politiko uvaja ukrepe, ki prek Programa razvoja podeželja Republike Slovenije neposredno podpirajo KPV (De Fazio 2016). Slovenija nima enotne opredelitve Slika 2: Šolski vrtiček podružnične šole Jevnica. 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 KRATKA PREHRANSKA VERIGA Preglednica 1: Seznam v raziskavo vključenih akterjev in deležnikov kratke prehranske verige na preučevanem območju. VRSTA JAVNEGA ZAVODA OZIROMA AKTER KPV IME JAVNEGA ZAVODA OZ. FUNKCIJA AKTERJA KPV METODA PRIDOBIVANJA PODATKOV anketa strukturirani intervju polstrukturirani intervju fokusna skupina e-pošta *** osnovna šola OŠ Šmartno v Tuhinju  osnovna šola OŠ Toma Brejca  osnovna šola OŠ Frana Albrehta  vrtec Vrtec Antona Medveda Kamnik  dom starejših občanov DSO Kamnik  srednja šola Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik  zasebni vrtec* Vrtec Zarja   zasebni vrtec* Vrtec Peter Pan  vrtec in osnovna šola** OŠ Janka Kersnika Brdo in Vrtec Medo  vrtec in osnovna šola** OŠ Jurija Vege Moravče in Vrtec Vojke Napokoj  vrtec in osnovna šola** OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani, ter enoti vrtca Dol in Dolsko   vrtec in osnovna šola** OŠ Gabrovka-Dole in Vrtec Čebelica  osnovna šola OŠ Gradec  osnovna šola OŠ Litija  vrtec Vrtec Litija  dom starejših občanov Dom Tisje  srednja šola Gimnazija Litija  vrtec in osnovna šola** OŠ Šmartno – Šmartno pri Litiji in Vrtec Ciciban  lokalni pridelovalec lokalni pridelovalec 1  lokalni pridelovalec lokalni pridelovalec 2   lokalni pridelovalec lokalni pridelovalec 3  lokalni pridelovalec lokalni pridelovalec 4  MKGP Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano  MKGP Direktorat za kmetijstvo, Sektor za kmetijske trge  zadruga Jarina, zadruga za razvoj podeželja   LAS LAS Srce Slovenije  LAS LAS Zgornja Savinjska in Šaleška dolina, Ljudska univerza Velenje  občina Občina Dol pri Ljubljani  KGZS Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana  *V raziskavo smo vključili tudi zasebne vrtce, čeprav ti ne spadajo pod javne zavode. **V ustanovah je vodja prehrane odgovoren za prehrano v osnovni šoli in vrtcu. ***Vprašanja smo poslali prek elektronske pošte in nanje prejeli odgovore. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 23 KRATKA PREHRANSKA VERIGA Jarinin model KPV deluje po mo- delu prehranskega 'poola', saj je za- druga vez neposrednega sodelovanja med ponudniki (lokalni pridelovalci, ki jih združuje Jarina) in porabniki (javni zavodi) (Potočnik Slavič s so- delavci 2017). Več kot polovica javnih zavodov, vključenih v raziskavo, naroča lokal- na živila prek modela KPV, ki ga je vzpostavila Jarina (pet zavodov Jarine ne pozna, nekateri pa za sodelovanje z njo še niso našli prave priložnosti). Nekateri pridelke naročajo neposre- dno od kmetov. Tisti, ki sodelujejo z Jarino, cenijo celostno ponudbo, saj ta zagotavlja večjo ponudbo pridelkov in se jim zato ni treba truditi z iskanjem ustreznih dobaviteljev. Zadovoljni so tudi z njihovo izvedbo delavnic v šo- lah in vrtcih. ga najuspešnejših modelov delovanja KPV v javnih zavodih pri nas. V raziskavo smo z anketami ter strukturiranimi in polstrukturira- nimi intervjuji (izvedenimi od sep- tembra 2017 do maja 2019) vključili 21 javnih in zasebnih zavodov. Gre za vrtce, osnovne šole in domova starejših občanov (predstavnika za- sebnih zavodov sta zasebna vrtca, ki sta prav tako pomemben porabnik hrane). Da bi pridobili čimbolj ce- lostno podobo delovanja KPV, smo intervjuvali tudi dva lokalna pride- lovalca, predstavnike zadruge Jarina, predstavnika LAS Srce Slovenije in varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Z metodo fokusne skupine smo januarja 2019 na preučevanem območju soočili mnenja šestih akter- jev in deležnikov KPV. in samooskrba s hrano na državni ravni (Strategija za izvajanje resoluci- je o strateških usmeritvah … 2014). V Sloveniji morajo javni zavodi upo- števati pravila javnega naročanja. Zaradi zapletenih postopkov naro- čanja in vse pogostejših kritik, da bi morala biti hrana izvzeta iz sistema javnega naročanja, je bila leta 2012 z Zakonom o spremembah in dopol- nitvah ZJN uvedena možnost uresni- čevanja KPV. Ta je postopek javnega naročanja poenostavil in omogočil, da se iz javnega razpisa lahko izloči večji delež živil kot prej in posledično naroči več lokalno pridelane hrane (Drevenšek 2017). Država skuša naročanje lokalno pride- lane hrane v javnih zavodih spodbu- diti z različnimi ukrepi in promocijo (T radicionalni slovenski zajtrk, Šolska shema, Katalog živil za javno naroča- nje). Z raziskavo, ki smo jo izvedli na preučevanem območju, smo izvedeli, da kar tretjina vprašanih vodij prehra- ne meni, da vsi ti projekti niso pripo- mogli k povečanju pozornosti glede naročanja hrane prek KPV. Kratka prehranska veriga v javnih zavodih na območju LAS Srce Slovenije Ker smo želeli stopiti v stik z odgo- vornimi za prehrano v javnih zavodih in tako dobiti poglobljene informa- cije, smo določili območje preučeva- nja. To obsega šest slovenskih občin (Kamnik, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Li- tiji) in se ujema z območjem delova- nja LAS Srce Slovenije. Tu je namreč lociranih več zavodov, ki sodelujejo z zadrugo Jarina, ki je vzpostavila ene- Slika 3: Prikaz delovanja modela KPV, kot ga je vzpostavila zadruga Jarina. ZADRUGA JARINA PRIDELOVALEC HRANE JAVNI ZAVOD transport transport prevzem pridelkov (združevanje lokalnih ponudnikov) načrtovanje dela, promocija dostava pridelkov javnim zavodom večina pridelkov je prevzeta in dostavljena v istem dnevu CELOSTNA PONUDBA Zasnova: Katarina Godec, Oddelek za geografijo, FF, 2019. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 KRATKA PREHRANSKA VERIGA nim razpisom, saj se javni zavodi na javnih razpisih večinoma odločajo za najugodnejšega ponudnika (kar pa ne lokalni kmetje ne Jarina niso). Zelo pomemben dejavnik so tudi pretekle izkušnje, povezane z zanesljivostjo, prilagodljivostjo in dobavo hrane. Vodje prehrane so večkrat omenili, da se glede na predhodne izkušnje odloči- jo, ali bodo v prihodnosti z določenim dobaviteljem še sodelovali ali ne. Tu se pokaže pomembnost odnosa med porabnikom in ponudnikom (socialna bližina), ki je značilna za KPV. Kako bi lahko v javne zavode dostavljali več hrane iz slovenskih kmetij? S pomočjo opravljenih intervjujev in na podlagi predlogov, zbranih z me- todo fokusne skupine, smo določili glavne dejavnike, ki vplivajo na ra- zvoj KPV na območju LAS Srce Slo- venije. Razvrstili smo jih v dve glavni skupini: podporne dejavnike (ti pod- pirajo razvoj) in oviralne dejavnike (ti razvoj ovirajo) (slika 5). Vodje prehrane imajo v dogovoru z ravnatelji ključno vlogo pri vklju- čevanju lokalnih pridelovalcev med dobavitelje hrane v osnovne šole in vrtce, zato je pomembno, da se jih o pomenu KPV dodatno izobražuje in informira. nikoli ne bomo tako učinkoviti kot v nekaterih kmetijsko pomembnih državah. Zaradi tega je edina rešitev, da začnemo porabo slovenske hrane sistemsko pospeševati. Vodje prehrane si želijo, da pri hrani ne bi bili zavezani javnemu naroča- nju. Nekateri predlagajo sofinancira- nje lokalno pridelane hrane (država sicer naredi dovolj glede promocije pomena lokalno pridelane hrane, vendar ne zagotavlja nobenih finanč- nih sredstev za njeno udejanjanje). Glavni dejavniki, ki določajo izbiro dobavitelja, so kakovost, cena in javni razpis. Cena je tesno povezana z jav- Kaj javne zavode ovira pri naročanju slovenskih pridelkov? Ko se odločijo za naročilo hrane pre- ko KPV, se vodje prehrane soočajo z dvema poglavitnima ovirama, ne- zadostnimi količinami in cenami. Okoliške kmetije so namreč pogosto majhne in pridelajo premajhne ko- ličine posameznih živil. Vodje pre- hrane težavo rešujejo tako, da enako živilo naročijo pri več različnih po- nudnikih, vendar pa to zahteva več logistike in časa. Zato predlagajo, da naj se kmetje združijo in skupno nastopajo na trgu, saj bi s tem rešili problem nezadostnih količin. V zvezi s tem so nekateri omenili Jarino, ki že deluje na tak način, in spodbude za razvoj še več takšnih zadrug. Cena lokalnih pridelkov, predvsem tistih, ki jih dostavi Jarina, je višjaod ti- ste, ki jo ponujajo večji dobavitelji. Glavna težava je, da je hrana iz tu- jine prepoceni. Je pa slovenska hra- na bolj kakovostna, iskana in seveda tudi dražja. Stroškovno v Sloveniji Slika 4: Ovire (prikazane po pogostosti pojavljanja odgovorov vodij prehrane), s katerimi se pri naročanju lokalno pridelane hrane soočajo javni zavodi. *Večja kot je velikost pisave, pogosteje se je pojem pojavljal kot odgovor vodij prehrane. nezadostne količine cena prezahtevni pogoji za kmeta javni razpis sezonskost dostava preobremenjenost vodij prehrane lokacije javnih zavodov prostor za shranjevanje živil nepoznavanje lokalnih pridelovalcev »Država nam je prišla nasproti z izključitvenimi sklopi, ampak to pomeni, da mora vodja šolske prehrane zdaj več časa nameniti iskanju lokalnih pridelovalcev. Imamo samo tri ure pouka na teden manj kot ostali učitelji, s prehrano pa imamo mnogo več dela. Na koncu je celo lažje, če vse naročimo samo prek javnih naročil. Lokalne kme- te moraš najti, se dogovoriti glede cene, dobave, kakovosti, kontrole. In še kuhinja ima mnogo več dela s tem zaradi slabše očiščenih pridelkov, ki jih dobimo s kmetij.« (Intervju z vodjo prehrane v osnovni šoli 2018) GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 25 KRATKA PREHRANSKA VERIGA Slika 5: Dejavniki, ki krepijo ali ovirajo razvoj KPV na območju LAS Srce Slovenije na poti k želenemu stanju v prihodnosti. PREDNOSTI SLABOSTI OVIRE IN OMEJITVE NEUSPEHI MOŽNOSTI MOTIVACIJE USPEHI podporni dejavniki oviralni dejavniki Suburbano območje, lokalne kmetije, Jarina, tehnološki razvoj (promocija in prodaja preko spleta). S strani države ni ukrepov, ki bi spodbujali porabo lokalne hrane v srednjih šolah in domovih za starejše, vsi lokalni pridelovalci niso dovolj samoiniciativni, delovanja Jarine še ne poznajo vsi javni in zasebni zavodi, le ena vrsta organizirane KPV (Jarina), nestalnost ponudbe in povpraševanja. Javni razpis, cena lokalnih pridelkov, morebitne slabe letine, preobremenjenost vodij prehrane, nezadostna izobraženost lokalnih pridelovalcev o možnostih vključevanja na trg. Projekti, ki prenehajo s svojim izvajanjem, ko se prekine njihovo financiranje (s strani države ali EU). KPV: le Jarina in nekaj lokalnih kmetov, ki sodelujejo neposredno z javnimi/zaseb- nimi zavodi. V model KPV, ki ga je vzpostavila Jarina (na območju LAS Srce Slovenije), je vključenih: • 9 vzgojno-izobraževalnih zavodov (od skupno 17); • nobena srednja šola (od skupno dveh). KPV: Jarina, dodatna zadruga/druga oblika KPV in nekaj lokalnih kmetov, ki sodelujejo neposredno z javnimi /zasebnimi zavodi. V KPV Jarine in drugih oblikah KPV, na območju LAS Srce Slovenije, je vključenih: • min. 12 vzgojno-izobraževalnih zavodov (od skupno 17); • dve srednji šoli (od skupno dveh); • dva DSO (od skupno dveh); Povečanje naročanja hrane prek KPV v osnovnih šolah in vrtcih, promocija in vključitev srednjih šol, domov za starejše in zasebnih vrtcev v KPV. Zdrava, bolj kakovostna in sveža hrana, manjše onesnaževanje okolja, podpora lokalnim kmetom. Jarina, Projekti Otroci jejmo zdravo, Jem drugače – jem domače, ROBUST, Lokalna hrana v šole. TRENUTNO STANJE ŽELENO STANJE V PRIHODNOSTI 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 KRATKA PREHRANSKA VERIGA KRATKA PREHRANSKA VERIGA sodelovanja in zaupanja bi bil lahko vsakoletni sejem, na katerega bi se povabilo vse lokalne pridelovalce na določenem zaokroženem geograf- skem območju (na primer na obmo- čju določene LAS), ki imajo viške pridelkov in bi jih želeli prodati, ter predstavnike javnih zavodov in za- sebnih vrtcev. Nujen korak bi bil vpeljava modela, ki bi spremljal poreklo živil, prispelih v javne zavode, saj bi tako vedeli, ali dozdajšnje spodbude dosegajo svoj namen, obenem pa ugotovili, kam usmeriti bodoče ukrepe. Seveda bi morala država predhodno opredeliti pojem »lokalna hrana« in vsem ak- terjem podati natančne informacije o tem. Menimo, da se obstoječe stanje lahko izboljša tudi s sistemom upravljanja s hrano od spodaj navzgor (slika 6). Spremembe se namreč hitreje in lažje vpeljujejo na lokalni ravni, zato so tudi projekti KPV lokalno uspe- šnejši. Če bosta med vsemi akterji KPV vladala sodelovanje in med- sebojno zaupanje, bi ti lahko že na lokalni ravni dosegli spremembe, ki bi vodile k povečanemu naročanju lokalno pridelane hrane na ravni dr- žave. Hkrati bi javni zavodi, lokalni pridelovalci, otroci, učenci, dijaki in njihovi starši ter oskrbovanci domov za ostarele lahko skupno zahtevali ve- čjo podporo in učinkovitejše ukrepe s strani države. Podpiranje pridelave in porabe slo- venske hrane je ena od ključnih značilnosti odgovornega državljan- stva. Seveda so zelo pomembne tudi oviri, previsoke cene in nezadostne količine pridelane hrane na posame- znih lokalnih kmetijah. Država in ustanove, pristojne za razvoj podeže- lja, bi morale kmetom še v večji meri pomagati pri pridobitvi vseh potreb- nih dokumentov ter jim posredovati potrebno znanje za uspešno vklju- čitev v sistem dobave hrane javnim zavodom. Pomembno je tudi, da se pridelava hrane prilagodi povpraše- vanju. Tu bi lahko imela večjo vlogo Kmetijsko gozdarska zbornica Slove- nije (KGZS), ki bi kmetom svetovala in jim nudila podporo pri morebitni preusmeritvi kmetijske dejavnosti. Jarina in njej podobne zadruge ozi- roma druge oblike organizacije pri- delovalcev bi lahko prevzele vlogo povezovalca med posameznimi pri- delovalci, saj je to ena bistvenih spre- memb, ki jo je treba doseči, če želimo povečati pomen KPV. Ključ je zaupanje in sodelovanje med kmetom in javnim zavodom Temelj KPV je odnos med ponudni- kom in porabnikom. Trenutno je le malo sodelovanja in medsebojnega zaupanja med lokalnimi pridelovalci in javnimi zavodi. Do tega spoznanja smo prišli z intervjuji in opazova- njem sodelujočih v fokusni skupini. Zanimivo je bilo videti, kako se je iz- boljšal odnos lokalnih pridelovalcev in vodij prehrane proti koncu eno uro in pol trajajoče diskusije. Temelj Prav tako je pomembno izobraževa- nje otrok in mladostnikov ter nji- hovih staršev. Starši sestavljajo svet staršev posameznih vrtcev oziroma šol, kjer lahko izrazijo željo po ve- čjem vključevanju hrane z okoliških kmetij. V izobraževanje na osnovnih in srednjih šolah bi bilo smiselno vključiti vsebine, ki bi osnovnošolce in dijake spodbujale k razmišljanju o pomenu KPV. Trenutno na državni ravni, z izjemo nekaterih raziskav na posameznih območjih Slovenije, ki jih izvaja MKGP, ne obstaja nikakršno na- tančnejše spremljanje porekla živil, ki prispejo v javne zavode. Nujno bi bilo treba razviti model spremlja- nja porekla živil, saj bi na ta način posamezne javne zavode, v katerih opazimo manjši delež naročanja lo- kalno pridelane hrane, lahko k temu dodatno spodbudili. Eden od ukre- pov, ki bi še dodatno podprl KPV, bi bila obveza javnih zavodov, da mora biti določen delež hrane, ki jo naro- čijo prek javnega razpisa, obvezno lokalnega izvora. Izpostaviti moramo še pomanjkanje spodbud za KPV v domovih za ostarele in še bolj v sre- dnjih šolah. Zelo pomembno je izobraževanje lokalnih pridelovalcev, njihovo po- vezovanje in skupen nastop na trgu (morda v okviru zadruge). Na ta način bi lahko rešili prej omenjeni »Je pa vse odvisno od organizatorja prehrane. V vrtec v bližini smo, ko je bil še prejšnji vodja prehrane, vso zelenjavo mi dobavljali. Potem je prišel mlajši vodja in še ravnatelji- ca ni bila navdušena nad našim sodelovanjem. Zdaj jim pa tujo zelenjavo dostavljajo.« (Intervju s pridelovalcem zelenjave, 2018) GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 27 KRATKA PREHRANSKA VERIGA Slika 6: Pristop od spodaj navzgor pri vključevanju javnih zavodov v KPV. DRŽAVA LOKALNI PRIDELOVALCI spremljanje porekla živil, spodbude KPV v vseh javnih zavodih, spremembe javnega naročanja, sistemske rešitve za povečano porabo slovenske hrane izobraževanje, inovativnost, prilagajanje ponudbe povpraševanju JAVNI ZAVODI izobraževanje vodij prehrane, Katalog živil za javno naročanje, prilagajanje jedilnika sezonskosti OTROCI, UČENCI, DIJAKI, OSKRBOVANCI učne vsebine o KPV in lokalni samooskrbi, spremembe prehranskih navad, sodelovanje pri sestavi jedilnika STARŠI učne vsebine o KPV in lokalni samooskrbi, spremembe prehranskih navad, sodelovanje pri sestavi jedilnika PRISTOP OD SPODAJ NAVZGOR PRISTOP OD SPODAJ NAVZGOR javni zavodi starši otroci, učenci, dijaki, oskrbovanci lokalni pridelovalci zaupanje in sodelovanje država NAPIS NAD ČLANKOM 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 KRATKA PREHRANSKA VERIGA bodo že v vrtcih in šolah predstavili prednosti hrane iz domačega okolja, čez nekaj let pazljivejši in bolj kritič- ni pri nakupu hrane. trgovski centri po zelo nizkih cenah nudijo hrano z vsega sveta. Veliko potrošnikov pa ne zanima le cena. Morda bodo ravno otroci, ki jim spremembe prehranjevalnih na- vad, ki se jih v večji meri naučimo doma in v izobraževalnem sistemu. V zadnjih letih nam vse številčnejši Viri in literatura 1. De Fazio, M. 2016: Agriculture and sustainability of the welfare: the role of the short supply chain. Medmrežje: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2210784316300444 (12. 4. 2018). 2. Drevenšek, S. 2017: Lokalna hrana je butična. Medmrežje: https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/lokalna-hrana-je-buticna-1245 (5. 5. 2018). 3. Galli, F ., Brunori, G. 2013: Short Food Supply Chains as drivers of sustainable development. Medmrežje: https://www.researchgate.net/publication/262933441_Short_Food_Supply_Chains_as_drivers_of_sustainable_development_ Evidence_Document (29. 10. 2017). 4. Korec, S., Horvat, T. 2017: Razvojni potenciali z vidika prehrane, gibanja in zdravja. Medmrežje: https://www .ris-dr.si/data/attachment/9486dd60074058ff0fb315c5185d182479035c69/1485518622MMONOGRAFIJ_ Razvojni_potenciali_z_vidika_prehrane_gibanja_in_zdravja.pdf (18. 5. 2018). 5. Marsden, T., Morley, A. 2014: Current food questions and their scholarly challenges: creating and framing a sustainable food paradigm. Sustainable Food Systems, Building a New Paradigm. Oxford. 6. Opitz, I., Zoll, F ., Doernberg, A., Specht, K., Siebert, R., Piorr, A., Berges, R., Dünitz, E., Warnke, P . 2017: Future Food Commons – Alternative Food Networks at the urban-rural interface. agraethaer Gmbh, Leibnitz Centre for Agricultural Research. Müncheberg. 7. Potočnik Slavič, I., Cigale, D., Lampič, B., Perpar, A., Udovč, A. 2017: (Ne)raba razpoložljivih virov na kmetijah v Sloveniji. GeograFF 19. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Renting, H., Marsden, T. K., Banks, J. 2003: Understanding Alternative Food Networks: Exploring the Role of Short Food Supply Chains in Rural Development. Environment and Planning. Medmrežje: http://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1068/a3510 (22. 4. 2018). 9. Santini, F ., Gomes, S., Paloma (ur.) 2013: Short Food Supply Chains and Local Food Systems in the EU: A State of Play of their Socio-Economic Characteristics. Publications Office of the European Union. Luxembourg. 10. Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS 2014. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/SKP/STRATEGIJA_12_6_2014.pdf (12. 5. 2018). »Enkrat sem predlagal javnim zavodom, naj na jedilnike pripišejo poreklo hrane. Enkrat nam bo že postalo nerodno, ko bo zra- ven vselej pisalo Poljska, Argentina, Španija in ne Slovenija. Enkrat bomo prestopili to mejo in nam bo res postalo nerodno.« (Intervju z Varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano, 2018)