■ „p
Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
ARHIVI XVili 1995
Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Darko Friš, Ameriški Slovenci in katoliška cerkov 1871-1924,
Mohorjeva družba Celovec - Ljubrana -Dunaj 1995, Knjižna zbirKa Ce^vški rokopisi 1, Celovec 1995, 417 strani
Mohorjeva dni?ba v Celovcu sc jc odločila za izdajanje nove knjižne serije z naslovom Cclovšk: rokopisi. Kot prvo knjigo iz te zbirke je izbrala monografijo Ameriški Slovenci in katoliška cerkcv avtor a Darka Friš a.
Avtor Darko Friš jc znan po preučevanju problema izseljevanja prebivalstva s slovenskega ozemlja, življenja in dela slovenskih priseljencev v Ameriki s pou darkom na delovanju slovenske katoliške cerkve v novi domovini in šc po preučevanju političnega katolicizma na Slovenskim pred prvo svetovno vojno.
To problematiko jc nvtor do sedaj obdeloval tudi že v t.i. "arhivskih publikacijah" in to v publikacijah Arhivskega društva Slovenije v seriji Objave arhivskih virov ali r.a kratko Vin. V Virih št. 3 (Ljubljana 1990) jc kot soavtor ohjavil članek Slovensko iz-scljcništvo, v Virih št. 6 (Ljubljana 1993) pa jc kot
Ocene in po. čila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XV111 1995
Ocene in poročila j publikac.,ah in m/.mu v al.
161
avtor celotnc puMikacijc predstavit korespondenco časnikarja in hkrati patra franč;šk£.na Kazi mi rja Za-kra;ška O. F. M. v letih od 1907 do 1928.
Monografija Ameriški Slovenci ir. katoliška cerkev 1871-1924 je nastala na podlag raziskovanja arhivskega gradiva iz Frančiškanskega provincialnega arhiva v Ljubljani. Nadškofijskega arhiva Ljubljana, Škofijskega arhiva Marihor, nadškofijskih arhivov v Chieagu in v New Yorku, škofijskega arhiva v Clcvc-landu,. arhiva kusfodije sv. Krna v Lemontu jn župnijskih arhivov sv. Štefana v Chicagu. sv. Cirila v New Yorku in sv. Jurija v South Chicagu. Pri objavi so bili upoštevani tudi časopisi in časniki v domovini. Slovcncc, Domoljub, Slovenski gospodar. Zgodnja Danica in Kmetijske in rokcdcl.ske norice. Kot tuji izNcljcniški pa so hili pregledani: Amerikanski Slovenec, Glas naroda, Glasilo K S K. Jcdnote, Ave Maria, Novi svet in glasilo župnije sv. Štefana iz Chi-~aga.
Monografija je naagraenja avtorjeve magistiske naloge z naslovom Razvoj slovenske katoliške cerkve v ZDA od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne, ki jo jc avtor uspešno zagovarjal mana I99"1 na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in hkrati tud: dopolnjena in v kniižno obliko predelana doktorska disertacija, ki jo je avtor ravno tako uspešno obranil februarja 1995 na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Delo jc razdeljeno na d"a tematska sklopa. V prvem delu je podr.no stališče slovenske katoliške cerkve in njeni pogledi glede množičnega izseljevanja Slovencev v sedemdesetih letih 19. in dvajsetih letih 20. stoletja v Severne Ameriko, saj se je v tem času zaradi težkih ekonomskih razmer v domo-vini izselila skoraj tretjina slovenskega aktivnega prebivalstva.
Slovenska katoliška cerkev je kot del svetovne cerkve zagovarjala tako opredelitev, kot jo je narekoval njen center iz Vatikana. Le-ta je trdil, da izscljcništvo vodi v pogubo in da jc devolj osnomih sredstev za skromno preživetje doma. Ker pa se vseh izseljencev le ni dalo pr epričati, jim jc bilo treba pomagati v novi domovini. Zato sc bili že v domovini osnovani izscljc-niški odseki pri cerkvenih društvih in bratovščinah ki so bodoče izseljenec pripravili za včlanitev v obstoječe organu.acijc v Novem svetu oziroma za ustanavljanje novih v novi domovini z osnovnim nammom seveda, ohranili vero.
Drugi acl prikazuje najprej .spi^ni pregled zgodovine cerkve *n verskih skupnosti v Ameriki in nato delovanje slovenske katoliške cerkve med slovenskimi i'scljenci v Združenih državah Amerike. Ta jo morala iipoši evati stališča Vatikana in ameriškega eerkvenega vrha, saj je ta dovoljeval le ustanavljj nje tipično ameriških etničnih župnij, ki so bile nesilei ne samo verskt dejavnosti, ampak so sc ukvarjale ludi z bratskimi podpornimi organizacijami, s katoliškimi društvi in bratovščinami, z izdajanjem svojih časnikov in z omogočanjem pouka otrok v župnijskih osnovnih šolah, Slovenske župnije so bile ustanovljene le v
večjih slovenskih naselbinah, medtem ko so slovenske katoliške organizacijo in društva delovala po skoraj celotnem ozemlju Severne Amerike, ki kijub moč-nemn ameriškemu "talilnemu lonui'' delujejo v veliki večini še danes.
Monografija Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924 jc nastila na podlagi virov in zato so navedeni še viri in literatura s seznamom slikovnega in arhivskega gradiva. Za la/jc iskanje določenih podatkov jc dodan še irdeics osehnih in krajevnih imen. Ker jc velika večina virov za to delo ohranjenih v Ameriki, bo zanimiva tudi za naše izscljcncc, in ker vsi jezika svojih prednikov ne obvladajo dovolj dobro, je dodan še povzefek v angleščini, ki pa daje monografiji še dodatno težo, saj sc s tem krog njenih hrnl-cev še poveča.
Gašper *mid
Slovenska kronika xX. stoletja
(več avtorjev; uredila Manan Drnovšek, Drago Bajt); knj. 1 1900-1941. Ljubljana: Nova revija, 19^5, 45> stTant
Konce «cptemhra 199c je komaj leio in pol od rojstva zamisli izšia zajetna prva knjiga Slovenske kronike XX. stoletja, ki obsiga oboobie od 1900 do 1941. Knjiga jc del obsežnega projekta tovrstnih izdaj Nove revije, katerega začetek jc pomenila, ko* je d;j al na predstavitvi L knjige kronike direktor Nove revije Ni ko Grafcnauer. 57 številka Nove revije,, nadaljeval pa sc be s slovensko kroniko preteklih stoletij, ki bo segala naz£.j "do Venetov1 . Že de koncu lclošnjtga leta naj bi bila pred nam; 2. knjiga Slovenske kronike XX stoletja, ki bo -ajcmala čas od začetka 2. svatov ne vojne na naših ileh do danes, in bo sestavljala sku paj s 1. knjigo zaokroženo eiloto.
Prva knjiga vsebuje 381 kronološko razvrščenih, eno do dve strani dolgih besedil, ki jih jc nap'.salo "!0 avorjev. Besedila so zdruzena v štiri poglavja, ki so jih vsebinsko koncipirali uredniki poglavij (19001514 Janez Cvirn, 1914-1918 Petra Svoljsak, 1918 1929 Jurij Pcrrvšek in 1929-1941 Egon Pelikan); vsi štirje sodelujejo tudi kot pisci he scdil Koordinacija in organizacija po strokovni plati na najvišji ravni paje bila v rokah Marjana Drnovška, kije prav lako napisal več be scdil.
Ob listanju po kroniki sc vsiljuje misel, da je bilo osnovno vodilo njenih idejmh snovalcev predvsem to, da ne sme manjkati m ;bcno f odročje iz življenja Slovencev v ¿0. stoletju, t nc loliko "kronika", kije po pomenu bnsedc vezana na kronološki opis dogodkov (z možnostjo opita njihove pred^godovine in posledic). Zato jc poleg poglavij iz politične zgodovine veliko člankov posvečenih socialnim in nacionalnim