Ob devetmesečju usklajena delitvena razmerja dohodka
Na oktobrskem zasedanju bežigrajske občinske skupš-člne so delegati največ po-zornosti namenili obravnavi osnutkov resolucij o politiki uresničevanja družbenih pla-nov občine, mesta in republi-ke v naslednjem letu. Še pred zasedanji zborov je podpred-sednica bežigrajskega občin-skega izvršnega sveta Mari-na Marinc-Pilej spregovorila o devetmesečnem poslova-n|u bežigrajskega združene-ga dela in o osnovnih ciljih, ki jih na podlagi uresničevanja letošnje resolucije in usmeri-tev srednjeročnega plana na-črtuje osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbe-nega plana občine v nasled-njem letu.
Od začetka januarja do kon-ca septembra je bežigrajsko gospodarstvo ustvarilo 704 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 84 odstot-kov več kot v enakem lanskem obdobju. Zaradi relativno nižje rasti porabljenih sredstev je bila dosežena rast dohodka z indeksom 214. Spremenila pa se je struktura razporeditve dohodka. Zmanjšal se je delež dohodka za akumulacijo, po-večal pa delež dohodka za skupno in splošno porabo ter za osebne dohodke. izplačani osebni dohodki so bili v tem obdobju za 123 odstotkov več-ji kot v enakem obdobju lani, kar je bilo več kot rast cen na drobno in cen žlvljenjskih po-trebščin. Povprečni osebni dohodek za Bežigradom pa znaša 121.474 dinarjev. »Ugo-tovimo lahko,« je dejala Mari-na Marinc-Pilej, »da smo na področju delitev čistega do-hodka za osebne dohodke in skupno porabo naredil! izjem-ne napore in v skladu s pro-gramom aktivnosti za uskladi-tev delitvenih razmerij, spreje-timi na majski skupščini, do-segli cil).« Rast dohodka in rast sredstev za osebne do-hodke in skupno porabo sta bili v devetih mesecih usklaje-ni tudi zato, kot je povedala podpredsednica izvršnega sveta občine, ker so organiza-cije združenega dela z veliko odgovornostjo pristopile k iz-vajanju sklepov izvršnega sve-ta o vračanju sredstev za osebne dohodke oziroma o zadrževanju nivoja OD. »Vsi skupaj smo dokazali,« je deja-la Marina Marinc-Pilej, »da lahko izpolnimo resolucijsko zahtevo, ne da bi si pri tem znižali življenjski standard.«
VLETU1987:ZNOVIMI NALOŽBAMI DO VEČJE PROIZVODNJE
V nadaljevanju je tekla bese-da še o osnutku resolucije o
politiki uresničevanja dmžbe-nega plana občine za obdobje 1986-1990 v letu 1987. Osnu-tek je bil oblikovan v času, ko še niso bili znani vsi dejavniki ekonomske politike in pogojev gospodarjenja in ko temeljni nosilci planiranja, razen redkih izjem, planskih dokumentovza prihodnje leto še niso začeli pripravljati. Podpredsednica izvršnega sveta je menila, da morajo imeti v resoluciji pred-nost tisti ukrepi, aktivnosti in naloge, ki pomenijo prispevek k  uresničitvi  temeljnih  ciljev
opredeljenih v srednjeročnem planu občine. Tako vsebuje osnutek resolucije ocene, da bomo za Bežigradom v prihod-njem letu dosegli 3 odstotno rast družbenega proizvoda. To je za 0,5 odstotka več, kot je v povprečju načrtovano za celo srednjeročno obdobje in za 0,5 odstotka manj, kot bomo po ocenah uresničili v letoSnjem letu.
Predvidena je 3,5 odstotna rast fizičnega obsega industrij-ske proizvodnje. To je za 0,5 odstotka več kot načrtujemo za celo srednjeročno obdobje. Vdevetih mesecih letospa je v primerjavi z enakim obdobjem lani fizična proizvodnja nara-sla kar za 6 odstotkov. Kot je dejala Marina Marinc-Pilej, predsednica komiteja za druž-benoekonomske odnose in podpredsednica izvršnega sveta občine, ocenjujejo, da bodo k večji industrijski proiz-vodnji prispevale tudi letos končane naložbe v bežigrajsko gospodarstvo, v manjši meri pa tudi nove naložbe v letu 1987. V osnutku resolucije je predvidena tudi rast izvoza blaga in storitev za 9 odstotkov ter uvoza blaga in storitev za 6 odstotkov.
Na področju družbenih de-javnosti bomo med drugim v prihodnjem letu zaključili sa-nacijo in funkcionalno preure-ditev osnovne šole dr. Vita Kra-igherja ter pridobili vso po-trebno dokumentacijo in pri-čeli z gradnjo zdravstvenea doma na območju BS 4/1 - Ru-ski car. Na področju urejanja prostora in varstva okolja bo vsa pozornost namenjena pra-vočasnemu sprejemanju pro-storskih izvedbenih aktov. V prihodnjem letu bo predvido-ma končanih 367 stanovanj, poleg tega pa bo stekla grad-nja 483 stanovanj v družbeno usmerjeni blokovni gradnji.
Marina Marinc-Pilej je skle-nila uvodne besede delegatom rekoč: »Pričakujemo, da nam bo nadaljevanje javne razprave v združenem delu pripomoglo, da bomo do priprave predloga resolucije z vašo pomočjo in z vašo plansko aktivnostjo kon-kretizirali tiste naloge, ki zade-vajo tako imenovane lastne si-le, torej tisto, kar lahko in mo-ramo storiti sami na nivoju or-ganizaci) združenega dela ozi-roma občine, da bi gospodar-ski razvoj, kot smo ga začrtali v srednierofinem nlanu   Dotekal
tako, kot želimo. "Drugi del sprememb oziroma dopolnitev od osnutka 66 predloga pa bo izviral \2 usklajevanja z osnov-nimi izhodišči gospodarske politike, kot jih bo v predlogu resolucije za leto 1987 oprede-lila republika Slovenija.«
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: ZA POTNIŠKO POSTAJO POISKATI NOVE VIRE SREDSTEV
Delegati  so  na zasedanjih navedli precej pripomb k os-
nutkom resblucij o politiki uresničevanja družbenega pla-'na tako občine kot tudi mesta in republike za prihodnje leto. Na zboru združenega dela je delegat Anton Levičnik iz os-novne šole Franca Ravbarja Dol predlagal, naj bi v občin-sko resolucijo poleg izdelave dokumentacije zapisali tudi začetek gradnje prizidka k os-novrji šoli Franca Ravbarja. 2a-radi prostorske stiske so bili že v ietošnjem šolskem letu prisi-Ijeni uvesti izmenski pouk tudi za učence od 5. do 8. razreda, na razredni stopnji pa je iz-menski pouk potekal že do zdaj. Predlog je utemeljil tudi z dejstvom, da je na predmetni stopnji njihove šole kar 64 od-stotkov učencev vozačev, ki prihajajo v šolo iz Podgorice, Sentjakoba, Dolskega in Klopc. Ker popoldne ni organi-ziranega prevoza s šolskim av-tobusom so, kot je dejal dele-gat, ti učenci prometno ogro-ženi.
Slavica Janža \z konference delegacij' bežigrajskih vzgoj-no-varstvenih organizacij je predlagala, naj se občinska re-solucija dopolni s podatkom, da bodo bežigrajski vrtci v tem šolskem letu povečali obseg programa priprave otrok na šolo, ki niso vključeni v vzgoj-no-varstvene organizacije s 180 na 240 ur, poleg tega pa bodo te otroke vključili v redne oddelke priprave otrok na šolo V vzgojno-varstvenih organiza-cijah. Ti otroci bodo obiskovali program priprave otrok na šo-lo vsak dan od 9. do 11. ure; v dveh VVO to počno že od sre-dine oktobra, v ostalih pa od začetka novembra.
Branko Franzl iz Zdravstve-nega doma Ljubljana, tozd Bežigrad, je predlagal naj se resolucija dopolni med drugim tudi s podatkom, da bodo v osnovnem zdravstvenem var-stvu zlasti izvajali preventivno vzgojne programe zaradi oču-vanja zdravja in zgodnjega od-krivanja bolezni, razširili bodo dejavnost zdravljenja, nege in rehabilitacije bolnikov na do-mu ter mentalno higiensko de-javnost za celotno populacijo.
Jernej Cunder, delegat kon-ference delegacij delovnih Iju-di kmetov, je dejal, da kmetje že vseskozi nasprotujejo pozi-davi tistih kmetijskih zemljišč, ki so skladno z interventnim zakonom in zakonom o ureja-niu Drostora ODredeliena kot
zemljišča 1. in 2. kategorije. Kljub temu osnutek občinske resolucije za prihodnje leto predvideva izdelavo zazidalne-ga načrta za BS 4/2 - Stožice ter več zazidalnih načrtov za področje planske celote Pod-gorica-Šetnjakob, ki posegajo po zemlijščih 1. in 2. kategori-je. Delegacija delovnih Ijudi kmetov je zato zahtevala, da se. iz resolucije izločijo vse aktiv-nosti, ki predvidevajo posege na zakonsko zavarovane kme-tijske površine 1. in 2. katego-rije.
Danilo Širnik iz Železniške-ga gospodarstva Ljubljana je posredoval pripombe na psnu-tek mestne resolucije. V Želez-niškem gospodarstvu Ljublja-na menijo, da naloga gradnje potniške postaje Ljubljana, ki smo jo za to srednjeročno ob-dobje prevzeli v Ljubljani, ne more zajemati le aktivnosti Že-lezniškega gospodarstva Ljub-Ijana, temveč tudi druge pod-pisnike dogovora. Zaradi med-sebojne odvisnosti fazne grad-nje celotnega projekta prve etape, je treba najti za objekte, ki so izpadli iz predloga pro-grama samoprispevka, druga sredstva, ki bodo zagotovila uresničitev sprejetih planskih dokumentov v predvidenem obsegu in dinamiki. V tem smi-slu je treba, kot je menil dele-gat, dopolniti tudi mestni načrt gradnje zaklonišč v prihod-njem letu s predvidenim zaklo-niščem na novi potniški po-staji.
'   Franc Ambrožič iz ČGP Delo
pa je v imenu svoje konference delegacij opozoril na pereč materialni položaj sredstev javnega obveščanja in predla-gal, naj bežigrajski delegati preko mestne skupščine v re-publiški skupščini predlagajo, da naj se republiška resolucija za prihodnje leto dopolni s sklepi in aktivnostmi za izbolj-šanje materialnega položaja sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji ter s programom za izravnavo v ravni osebnih dohodkov za OD v gospodar-stvu.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI:KOLIKO OD 30.000 STANOVANJ BO BEŽIGRAJSKIH?
O osnutkih resolucij so raz-pravljali tudi na zboru krajev-nih skupnosti. Nedo Verbek, delegatko krajevne skupnosti Savsko naselje 1 je zanimalo, če bo proizvodnja v predvide-nem novem obratu za izdelavo in montažo novih vrst izolacij-skih materialov, ki ga namera-va zgraditi v prihodnjem letu Termika tozd Montaža v uredi-tvenem območju BP 6/4, ones-naževala okolje in kakšni ukre-pi so predvideni, da se bo mo-rebitno onesnaževanje prepre-čilo.
Andrej Plahutnik iz krajevne skupnosti Podgorica-Šentja-kob je med drugim predlagal, naj se tudi v občinski resoluciji nakaže rešitev financiranja krajevnih skupnosti.
Anton Kaštrun iz krajevne skupnosti Bežigrad je med drugim opozoril, da v občinski resoluciji nikjer ni govora o pobudi zveznega izvršnega sveta, naj bi v vsej Jugoslavtji v kratkem zgradili 30 tisoč novih stanovanj - od tega 3.700 v Sloveniji. Po delegatskem vprašanju, ki so ga o tem beži-grajski delegati na svoji skupš-čini že zastavili je izvršni svet občine v odgovoru le predla-gal spremembo principa grad-nje načrtovanih stanovanj za
prihodnje leto (iz družbeno usmerjene gradnje v gradnjo za trg), v osnutku resolucije pa ta sprememba principa še ni uvedena. Oelegat Anton Ka-štrun pa je menil, da v progra-mu zveznega izvršnega sveta sploh ni govora o načinu pro-daje teh stanovanj, temveč o novih lokacijah, ki naj bi bile z dokumentacijo vred pripravlje-ne vpolovici leta. Menda je pripravljena takšno gradnjo fi-nančno podpreti tudi Narodna banka Jugoslavije. Zakaj torej teh sredstev ne bi izkoristili tu-di v naši občini, se je spraševal . delegat.
Anton Kolenc iz KS Nadgo-rica-Ježa je spraševal, kdaj bo njihovo »začasno« trgovino zamenjala prava, grajena, z gostinskim lokalom, kot je bilo predvideno. Poleg tega je opo-zoril, da bi bila gradnja obrata ^ Terrnike za izdelavo in monta-žo novih vrst Izolacijskih mate-rialov v nekdanjem območju BP - 10 (zdaj BP 6/4) nespre-jemljiva zaradi onesnaževanja okolja.
Viktor Korenčan iz KS Tri-glav pa je v imenu svoje dele-gacije menil, da bi bila primer-na prostorska rešitev za »za-gozdo« med Slovenčevo in Vo-dovodno cesto v ureditvi nivoj-skega parkiranja, gradnji trgo-vine in zaklonišč, namesto v gradnji proizvodne stavb Kar-tonažne tovarne tozd Kuverta. V. P.