Arhivi 28 (2005), št. 1, str. 77 -85
Iz arhivskih fondov in zbirk
77
UDK 929KraigherV.355.40(497.4)" 19" Prejeto: 25. 5. 2005
Podatki o dr. Vitu Kraigherju so bili državna tajnost
LJUBA DORNIK ŠUBELJ mag., svetovalka direktorja, Arhiv Republike Slovenije, Kongresni trg I, SI-1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Podatki o življenju in usodi dr. Vita Kraigherja so bili označeni kot državna tajnost zaradi več razlogov. Iz njih je bilo mogoče spoznati zgradbo obveščevalne in varnostne službe, njene pristojnosti, njen nastanek in podrobnosti v zvezi s Kočevskim procesom leta 1943. Na partijski strani pa so bili nekateri do njega rezer\'irani zaradi njegove povezanosti z Lovrom Kuharjem in izkušnjami iz ilegalnega delovanja v tujini skupaj z Zdenko in Borisom Kidričem. Dr. Vito Kraigher je bil prav gotovo ena pomembnih osebnosti narodnoosvobodilnega gibanja in tudi eden tistih, ki so izgubili življenje na pragu svobode svojega slovenskega naroda, za katero se je bojeval.
KLJUČNE BESEDE: državna tajnost, obveščevalna služba, varnostna služba, kočevski proces, narodnoosvobodilno gibanje
ABSTRACT
THE DATA ON LL.D. VITO KRAIGHER WERE THE STATE SECRET
The data on the life and destiny of LL.D. Vito Kraigher were characterized as the state secret for a number of reasons. Those data made it possible to get to know the story of the intelligence and security services, their competence, beginnings and the details regarding the Kočevje process in the year 1943. On the partisans side some individuals were reticent because of Kreigher's close connection to Lovro Kuhar as well as his experience of illegal activity abroad carried out together with Zdenka and Boris Kidrič. LL.D. Vito Kraigher was certainly one of the outstanding personalities of the national liberation movement and one of those who lost their lives at the very threshold of the freedom of the people of Slovenia for which they had been fighting.
KEY WORDS: The state secret, Intelligence service, Security service, The Kočevje process, National Liberation Movement
Dr. Vito Kraigherje bil rojen 15. julija 1911 v Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah.1 Med drugo svetovno vojno je bil eden najpomembnejših voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja, saj je posredoval zaveznikom pomembne vojaške informacije, ki so vplivale na potek vojaških operacij. Bilje član kolegija in kasneje centralne komisije Varnostno obveščevalne službe, zadolžen za vo-
Potrdilo 47/37 z dne 10. marca 1953. Za CK KPS ga je pod-
pisala Vida Tomšič, AS 1546.
jaško varnostno službo.2 Kasneje je bil imenovan za glavnega javnega tožilca in v zadnji ofenzivi Nemcev na Primorskem 1. aprila 1945 ujet, izročen domobrancem in prepeljan v zapore ljubljanske politične policije; pri zaslišanju so ga mučili, potem pa je bil s skupino sojetnikov v noči s 3. na 4. maj 1945 v vasi Podsmrečje pri Turjaku likvidiran.
Mag. Irena Mrvič, Zbornik fotografskih dokumentov o razvoju
in delovanju VOS OF Slovenije, Ljubljana 1984, str. 16 in 17.
78
ARHIVI 28 (2005), št. 1
Iz arhivskih fondov in zbirk
Ljuba Dornik Šubelj: Podatki o dr. Vitu Kraigheiju so bili državna tajnost, str. 77-85
Ob izpolnjevanju vprašalne pole za člane Komunistične partije^ 10. marca 1945 je dal o sebi tele splošne podatke: "Dr. Kraigher Vito -Stanko, član KP,4 rojen 1911 v Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah, po poklicu odvetniški pripravnik."5 Na vprašanje o poklicu staršev in o pripombah, ki so v zvezi z družino /je kateri izmed ožjih članov družine v službi sovražnika itd./, je povedal: "Oče Anton je notar, bil izgnan od fašistov iz Italije, nato v lugoslaviji jugoslovansko orientiran, pred koncem Jugoslavije pa že pristaš KDG;6 mati Marija roj. laške, simpatizira s KP od leta 1934 dalje. Od 1. 1942 je ilegalka v Ljubljani, ne aktivistka. Najstarejši brat Bojan je padel kot partizan o božiču leta 1943 pri Novem mestu. Prej je bil dolga leta komunist z izjemo zadnjih let od volitev 1938 dalje, ko je bil izključen iz partije; mlajši brat Sergij je sekretar
Arhiv Republike Slovenije, Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo I (prej arhiv CK ZKJ), fond AS 1546, mapa Vito Kraigher. Z rdečim žigom je označen ARHIV CK ZKS in DRŽAVNA TAJNOST. Spada v MŽ (mapo življenjepisov), št. 26. Zraven je pripis s črnilom "Izdajati samn z dovoljenjem predsednika ali sekretarja CK ZKS". V mapi sta dve vrsti gradiv: partijska biografija in sekundarno gradivo, ki je označeno z oznako 302-2/ZA, kakor je bilo označeno gradivo, ki je zdaj v fondu Arhiva Republike Slovenije v AS 1931 Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V njem je več vrst gradiva, V zadnji podmapi. ki vsebuje zapisnike zaslišanj na ljubljanski politični policiji, kije zasliševala dr. Vita Kraigherja potem, ko je bil ujet v zadnji ofenzivi na Primorskem, je tudi njegov dnevnik. V dnevniku od odhoda na Primorsko dalje (od 10. HI. 1945) navaja: "10. III., sob. pop. odhod v Črnomelj. Konferenca onih, ki odhajamo. Referat Janeza o zun. pol. položaju in Jože o položaju na Primorskem, Slovo od Marjete, Domov. Z Doretom v Semič kamuflirat arhiv. Nato pri Mižeku slovo. Zvečer izpolnjevanje partijske pole zNuško." Gradivo nosi tudi oznako 085168. Pod to oznako ga najdemo v mikrofilmih Sove, serija U. Dnevnik je ohranjen v rokopisu na treh na obeh
straneh popisanih lističih in teče od 10. 3. 1945 do 31, 3. 1945.
V pretipkanem izvodu na šestih straneh, ki pa je ohranjen le polovično - spodnja polovica je odtrgana - so ob strani razjasnjena imena: Janez - Boris Kraigher, KPS, Joža - Lidija Šentjurc, KPS Marjeta - Zdenka Kidričeva, Dore, ing. Edo Mihevc, Mižek, pravo ime Doretov pomočnik, Nuška Gerbec. Pojasnilo je napisano na enak način kot pri zaslišanju Leopoldine Mekina. To kaže na iste zasliševalce in je delo referentov ljubljanske politične policije. Podatki ustrezajo resnici, razen za Mižka, ki ni pravo ime ampak je vzdevek ing. Cirila Mravlje. V tekstu je pripis s svinčnikom "ing. Mravlja". Komunistične partije.
Obrazec vprašalne pole za člane Komunistične pole je natipkan, na prvi strani je pripis z rdečim svinčnikom "Padel! Spomladi 1945 na Primorskem" in pripis z navadnim svinčnikom -beseda padel je prečrtana in pripisana "Ujet", spodaj pa s svinčnikom datum "5. 5. 1945 na Pavjaku". Na zadnji, tretji strani je lastnoročni podpis dr.Vita Kraigherja in dotipkan datum 10. 5. 1945, ki pa ne ustreza resnici, saj je bil Kraigher ubit v noči od 3. na 4. maj 1945 na Turjaku. Datum najbrž pomeni vložitvi v partijsko evidenco neposredno po osvoboditvi. Kmečko delavsko gibanje.
mariborskega okrožja, sestra Živa pa članica OK7 Severno primorskega okrožja. Oče je sedaj begunec v Beogradu, kjer živi tudi polbrat Mitja, za katerega mi ni znano, kaj je. V službi okupatorja ni nihče od članov družine,"
Na šesto vprašanje: "Opis osebne in politične preteklosti pred vstopom v KPS /si pripadal kaki drugi politični grupi in kateri/ in razlog, zaradi katerega si se odločil za vstop v KP. Opiši točno osebno in družinsko življenje." Predstavil se je takole: "V srednji šoli sem bil jugoslovansko orientiran pod vplivom "lutra". Ko sem se na univerzi začel globlje zanimati za politiko, sem se vpisal v "Triglav" in šel z njim razvojno pot preko slovenoborstva8 v marksizem - leninizem. Ta razvoj sem zaključil v jeseni 1933 in od takrat dalje intenzivno študiral Marxa - Engelsa. Manj Lenina in Stalina, V začetku 1. 1934 sem kot član "Triglava" vstopil v študentovsko življenje na ljubljanski univerzi in bil izvoljen marca istega leta za predsednika "Triglava", ki pa je bil čez teden dni razpuščen. Iz "Triglava" sem prešel v partijsko organizacijo na univerzi in se aktivno udeleževal njenega življenja in akcij do jeseni, ko sem radi priprave za drugi izpit pasiviziral še do maja 1935, ko sem položil izpit iz prava, V tem času sem bil član "Mladega Triglava." Jeseni 1935 sem vstopil v službo kot odvetniški pripravnik pri dr, Vaupetiču Ladu in bil politično neaktiven. V januarju 1936 pa sem vstopil v brezplačno sodno prakso na sodišču v Ljubljani ter se zopet aktiviziral, bil vključen v pravniško celico skupno s tovarišem Krivicem Vladom in Klemenčič Jožetom, Takrat sem delal skupno s tovarišico Vido Tomšičevo pri akcijah za izboljšanje pogojev političnih jetnikov v Sremski Mi-trovici. V tem času sem postal sotrudnik "Sodobnosti", v katero sem pisal članke o položaju slovenskega delavstva in o delovnem pravu. Januarja 1937 sem vstopil kot odvetniški konci-pient dr. Reismana v Mariboru, kjer nisem našel stika s partijsko organizacijo, ker je takrat ravno zapustil Maribor Leon Novak in bilo razpuščeno veliko društvo "Mladih intelektualcev". V jeseni istega leta sen\ odšel kot štipendist francoske vlade v Pariz. Štipendijo sem dobil na podlagi svojega sodelovanja v "Sodobnosti" s posredovanjem dr. Vilfana Jožeta in dr. Vogelnika ter Petreta. V Parizu sem bil formalno vpisan na univerzo, dejansko pa sem se najbolj zanimal za politični razvoj Francije in Ljudske fronte. Bil sem v stalnih stikih s tamošnjimi slovenskimi komunisti, zlasti s Prežihovim Vorancem. Ustanovili smo slovensko društvo v Parizu, v katerem
Okrajni komite.
Izraz "slovenoborstvo" izraža Kraigherjevo nacionalno zavednost, saj je bil sin družine, ki se je po priključitvi dela slovenskega nacionalnega ozemlja Italiji po prvi svetovni vojni preselila v Jugoslavijo v Maribor in vključila v narodno zavedne organizacije.
ARHIVI 28 (2005), št. 1
Iz arhivskih fondov in zbirk
Ljuba Dornik Šubelj: Podatki o dr. Vitu Kraigheiju so bili državna tajnost, str. 77-85
79
sem sprovajal linijo Partije, takrat linija Ljudske fronte. Bil sem izvoljen tudi v častno razsodišče jugoslovanskega akademskega društva v Parizu in kot tak sodeloval pri čiščenju ovaduhov poslaništva iz društva in ob okupaciji Avstrije prišel s celim društvom radi njegovega javnega nastopa proti Stojadinoviču na nekem zborovanju v Parizu, v konflikt z jugoslovanskim poslaništvom. V tem času sta dospela v Pariz Boris in Zdenka Kidrič, s katerima sem se tesno povezal in delal v navedenih društvih po direktivah Borisa Kidriča, ki je za ožji krog jugoslovanskih študentov vodil tudi kurz iz leninizma. Takrat sem začel tudi študirati Zbrana dela Lenina in Stalinova Vprašanja leninizma. Po povratku v Maribor v jeseni 1938 sem se takoj vključil v partijsko organizacijo mariborskih pravnikov, skupno s Štefanom Kovačem in Juletom Ga-brškom (popravljeno ob robu: Gabrovškom). Celica je delovala pod vodstvom Leona Novaka in kasneje Miloša Zidanška. Udejstvovali smo se med mariborskimi intelektualci, predvsem na osnovi borbe proti nacistični nevarnosti ter politično v okviru KDJ, Za volitev 1. 1938 sem sodeloval tudi v volilni kampanji za naše kandidate na Mačkovi listi in bil zastopnik liste na enem mariborskih volišč. Takrat sem sodeloval tudi s članki napredne vsebine v mariborskem "Večer-niku", poleg tega pa tudi v "Sodobnosti" in v "Ljubljanskem Zvonu". Poleti leta 1940 sem prišel v Kranj v pisarno dr, Vilfana Jožeta, postal član celice tovarne "Jugobruna". V Kranju sem se udeležil tudi prvega kurza VKP/b/9 pod vodstvom Borisa Ziherla. V začetku leta 1941 sem šel radi polaganja advokatskega izpita v Ljubljano in bil član celice na sodišču, skupno s tovarišem Alešem Beblerjem, Ziberno Jožetom, Ravniharjen Jožetom in Šegedinom Jožetom, Konec februarja sem bil mobiliziran in sem zlom Jugoslavije doživel v Virovitici, se srečno vrnil v Ljubljano ter se takoj vključil v partijsko organizacijo na sodišču in v OF, ko sem bil pa zaposlen na anagrafu, pa v partijsko celico tam skupno z Žigo, sekretarjem Obkoma na Primorskem in tov. Majhnom, učiteljem. Jeseni 1941. sem bil nato po nalogu CK vključen v ljubljansko policijo VOS-a, ki seje po odhodu CK iz Ljubljane pretvorila v CK VOS in imel v nji ves čas vojaško obveščevalno.
Leta 1937. sem se oženil z Emico, roj. Kreps, tedaj medicinko in simpatizerko KP od leta 1933 dalje, ki seje udejstvovala tudi v "Triglavu", bila prva predsednica "Mladega Triglava" in članica zagrebškega "Triglava", vendar se tam radi polaganja izpitov pasivizirala, pozneje pa radi otrok /1941/. Leta 1942 je šla v ilegalo obenem s prvim otrokom in rodila drugega. Poleti 1943 je prišla kot zdravnica v partizane ter bila v začeto 1944 sprejeta v Partijo. Najin zakon je srečen.
Vse ruske komunistične partije boljševikov.
Vito Kraigher
Žena Emica, roj. Kreps, je član KP, zdravnica pri naših ranjencih v Bariju. V Ljubljani sta dva otroka štiriletni Matjaž in dveletna Alenka ilegalna.
Drugo poglavje vprašalne pole se nanaša na partijsko biografijo. V njem je zapisal, da je postal član KP v začetku leta 1934 v organizaciji na ljubljanski univerzi. V letih 1935 in 1936 seje pasiviziral, deloval s presledki v posameznih akcijah za politične jetnike, zato ker je bi brat Sergej zaprt. Ponovno se je organiziral jeseni 1938 v pravniško celico v Mariboru. V KP sta ga leta 1934 sprejela Bojan Kraigher in Vlado Škerlak, leta 1938 pa Leon Novak. Kandidat pred sprejemom ni bil, prav tako pred vstopom ni bil član SKOJ-a. Delal je v kulturnem društvu "Triglav", na Univerzi v Ljubljani v "Mladem Triglavu", v Slovenskem in Jugoslovanskem akademskem društvu v Parizu, nato pa v Mariboru s predavanji na ljudski univerzi v Studencih. V okviru KDG se je leta 1938 udeležil volilne kampanje. Leta 1943 je bil sekretar celice oddelkov glavnega štaba NOV in POS od decembra 1943 do februarja 1944.
V zvezi s funkcijami v OF, narodni oblasti in vojski pa je navedel, da je bil član VOS-a, odgovoren za vojaško obveščevalno službo. Tako je bil načelnik obveščevalnega oddelka glavnega štaba NOV in POS od julija 1943 do februarja
80
ARHIVI 28 (2005), št. 1
Iz arhivskih fondov in zbirk
Ljuba Dornik Šubelj: Podatki o dr. Vitu Kraigheiju so bili državna tajnost, str. 77-85
1944, nato načelnik obveščevalnega oddelka odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS (do 12. 3. 1944), ko je postal glavni javni tožilec pri predsedstvu SNOS - to je ostal tudi v času izpolnjevanja vprašalnika. Bil je tudi član študijske komisije pri predsedstvu SNOS. Udeležil se je okrožne partijske konference v Kranju (jeseni leta 1940; vodila jo je tov. Vida Tomšičeva) ter partijskega posvetovanja nekdanje Ljubljanske pokrajine ob binkoštih (leta 1944). Na vprašanje, kako so njegovo delo ocenili nadrejeni forumi je odgovoril, da je v stari Jugoslaviji veljal za oportunista, ki se za marksizem leninizem zanima le teoretsko. Res seje popolnoma vključil v delo partije šele v obdobju OF. Jeseni leta 1942 je bil prav zaradi te oportunistične preteklosti odklonjen kot član poverjeništva za Ljubljano, v katero bi moral priti en član CK VOS-a. Zaradi nerednega plačevanja članarine mu je dala leta 1939 partijska organizacija v Maribor partijski opomin. Kazen mu je sporočil Milan Zidanšek. Ob razpustitvi "Triglava" leta 1934 je bil kot njegov predsednik aretiran, zaslišan in takoj nato spuščen na svobodo. Za zaključek tega poglavja seje moral sam oceniti. Vprašanje je bilo: "Kakšno mnenje imaš sam o svojih kvalitetah, slabostih, delu in značaju?" Nanj je odgovoril: "Partiji sem danes predan. Skušam vestno izpolnjevati naloge, ki mi jih nalaga, sem discipliniran. Masovik nisem bil nikoli, kar je slabost mojega dela, ki izvira iz intelektualne zaprtosti vase, ki je še do danes nisem premagal. To daje pečat vsemu mojemu delu v partiji. Samokritičen sem do gotove meje postal šele pri odgovornem delu CK VOS-u. Preje je bila ena glavnih mojih slabosti, da sem kritiko slabo prenašal."
Tretje poglavje vprašalnika se nanaša na sodelovanje v partizanskih bojih. V partizansko formacijo je vstopil v začetku julija 1943 kot načelnik obveščevalnega oddelka glavnega štaba NOV in POS po sklepu partije. Borec ni bil, ampak načelnik obveščevalnega oddelka glavnega štaba NOV in POS.
Četrto poglavje vprašalnika se nanaša na raven izgradnje in tako je na vprašanje št. 25: "Kako obvladaš marksistično-leninistično teorijo odgovoril: "Preštudiral sem Marxov Kapital in večino njegovih drugih del. Ravno tako vsega Engelsa ter prebral vse zvezke kratke izdaje Leninovih zbranih del, Stalinova vprašanja leniniz-ma, Nacionalno in kmetsko vprašanje, zgodovino VKP/b/. Kot pravnik sem se podrobneje bavil tudi z marksističnim pravoznanstvom, predelal Pachuhaninovo Pravoznanstvo in marksizem, sovjetsko ustavo, razne sovjetske zakone /Obči državljanski zakonik, kazenski zakonik, zakonik o družini in druge/ ter vso partijsko literaturo, ki je izšla v teku osvobodilne borbe." Leta 1938 je v Parizu obiskoval tečaj o leninizmu, ki gaje imel Boris Kidrič, leta 1940 pa je tečaj iz VKP/b/ v Kranju, ki gaje imel Boris Ziherl.
Zadnje vprašanje, na katero je odgovarjal, se je nanašalo na strokovno znanje in predizo-brazbo. "Sem pravnik, doktor prava z dovršeno srednjo šolo in pravno fakulteto ljubljanske univerze ter enim letom študija v Parizu. V Stari Jugoslaviji sem se specializiral za delovno pravo, o čemer sem pisal v "Sodobnosti" in "Ljubljanski zvon" ter mariborska Obzorja serijo člankov. V času osvobodilne borbe in izgradnje narodne oblasti sem se poglobil v naše novo nastajajoče pravo, pri katerega ustvarjanju tudi sodelujem kot član Studijske komisije. Govorim slabo nemško in francosko, razumem toliko, da lahko berem angleščino, ruščino in italijanščino." Sledita še lastnoročni podpis in datum 10. 5. 1945.
V povojnih objavah popravljene biografije so izpuščali podatek, da je bil kot štipendist francoske vlade dve leti v Parizu.10 Prav tako so izpuščali podatke o prekinitvi članstva v partiji.
Drugi dokument, ki ga navajam v celoti, je Kraigherjevo zadnje pismo iz Primorske, ki gaje pisal Lidiji Sentjurc 26. 3. 1945.
"Draga Joža!
Stvari, za katere si me prosila (fotografije) Ti žal ne morem poslati, ker ves čas, kar smo tu, hajkamo in niso dostopne. Le en dan počitka smo imeli v Cerknem, ponoči pa je bil alarm in po-kret. Sedaj smo spet nad Vipavsko dolino, v neposredni bližini so borbe, hudega nam pa ni, kljub vsemu. Delo je seveda hajkanju prilagojeno. Večina ljudi je prišla v posamezna okrožja, tako da smo odseke reducirali na 9 ljudi, ki jim načeljujem jaz. Vse ostalo odhaja v okrožje. To je bila zelo potrebna operacija, ker je bil tuk. aparat že silno zbirokratiziran in odtrgan od terena. Sedaj se bo imel spet priliko zbližati pomnožen z ljudmi, ki so prišli iz B, k,11 in ki so tudi večinoma odšli na teren. Ker pošta že odhaja, zaključujem. Pozdravi vse tovariše!
Pozdrav Vito".12
O samem zajetju Vita Kraigherja je v gradivu priložen časopis Slovensko domobranstvo, v katerem je bila objavljena vest o tem, da so ga pripeljali v Ljubljano.13 "V zapore ljubljanske policije so pripeljali te dni iz Gorice voditelja zloglasne komunistične organizacije VOS Vita Kraigherja. Ujeli so ga Nemci v čistilnih akcijah na Goriškem. Najprej se je izdajal za angleškega častnika, pa so ga kmalu spoznali in razkrinkali. Bil je prepričan, da ga bodo nemške oblasti zamenjale s kakim nemškim ujetnikom in da se
Pripombe k popravljeni biografiji Vita Kraigherja.
11	Bele Krajine.
12	Pismo je ohranjeno v prvi podmapi v posebnem ovoju v fotokopiji, v spremnem dopisu na ovoju datirano s 23. marcem 1945 in s pripisom, da izvirnik hrani tov. Lidija ŠentjurCeva -posredovan zgodovinskemu arhivu CKZKS 7. 4. 1971
13
Slovensko domobranstvo, leto H. številka 17.
ARHIVI 28 (2005), št. 1
Iz arhivskih fondov in zbirk
Ljuba Dornik Šubelj: Podatki o dr. Vitu Kraigheiju so bili državna tajnost, str. 77-85
81
bo zmazal. Bil pa je zelo presenečen. Nemška oblast gaje izročila ljubljanski policiji. Pri njem so našli važne dokumentarne listine.
Tako sedi zdaj v ljubljanskih zaporih eden največjih komunističnih zločincev in organizatorjev morij po vsem Slovenskem.
Viktor Kraigher je bil tudi organizator skoraj vseh morij po ljubljanskih ulicah v letih 19421943. Bil je na čelu partijske trojke, ki je s Kardeljem in Sentjurčevo določevala in izvajala umore. Sedaj kazni ne bo ušel!"
V prilogi gradiva je dopis Marjana Orožna, republiškega sekretarja za notranje zadeve, z dne 16. 12. 1975 predsedniku CK ZK Slovenije tovarišu Pop i tu. "V skladu z našim dogovorom pošiljam v prilogi mapo z arhivskim materialom o Vitu Kraigherju. Mapa je bila shranjena ločeno od ostalega arhiva v blagajni republiškega sekretarja. Prosim, da njen prejem v imenu CK nekdo potrdi. Potrdilo nam je potrebno za arhivsko dokumentacijo."
Na posebnem listu sledi popis gradiva v mapi V. Kraigher:
1.	zaznamek brez podpisa in datuma, da je del gradiva iz mape pri tov. Borisu Kraigherju,
2.	katerim tovarišu Maksu pošilja material o V. Kraigherju,
3.	pismo tovariša Mitje Ribičiča, datirano 23. 3. 1955, s katerim tovarišu predsedniku pošilja material za V. Kraigherja,
4.	zabeležka v rokopisu (foto št. 0002292) o stanovanju Vita K. in sorodstvu,
5 trije listi rokopisa z naslovom "Dnevnik do odhoda na Primorsko (od 10. 3. 1945) foto št. 085166, 085167, 085168, 085169, 085170, 085171,
6.	prepis "Dnevnika" pod zap. št. 5 v 2 izvodih,
7.	zapisnik o zaslišanju, sestavljen v političnih zaporih uprave policije v Ljubljani, dne 24. 4. 1945 - dr. Vito Kraigher - "Marjan" - "Bri-gita" - "Stanko", 8 strani - foto št. od 085152 do 085159,
8.	dodatno zaslišanje o kočevskem procesu v političnem oddelku uprave policije v Ljubljani 22. 4. 1945 - Vito Kraigher, "major Stanko", 6 strani, foto št. od 085160 do 085165,
9.	podatki ljubljanske policije o pripadnikih VOS oz. funkcionarjih v NOB od foto št. 085172 do 085177 (6 strani),
10.	neizpolnjen formular o prijavi zasebnega orožja,
11.	dodatno zaslišanje Vita Kraigherja "majorja Stanka", (2 strani) foto št. 085178 in 08517,
12.	zabeležka s podatki v izvlečku o Vitu K.15 Popisu sledijo dokumenti z zaporednimi številkami 1, 2, 3, 4 in 5, dokument št. 6, ki naj bi
14 France Popit.
Popis je datiran s 16. 12. 1975, vendar ni podpisan niti ožigo-
san, Pred zaključkom je pripis "Potrjujem prejem mapt z gor-
njo vsebino".
bil prepis dnevnika, pa je ohranjen le kot pretrgan ostanek polovice enega prepisa v polovici strani formata A4. Dokumenta št. 7 in 8 sta v celoti ohranjena, na zapisniku z dodatnega zaslišanja o kočevskem procesu je tudi podpis zasli-ševalca (nečitljiv) in Vita Kraigherja na straneh 5 in 6. Dokument št. 10 je v nemščini in je na koncu. Dokument št. 11 je v gradivu, a ni oštevilčen, zap. št. 11 pa ima oštevilčen dokument, ki je v popisu označen s številko 12.
V nadaljevanju navajam nekatere v popisu omenjene dokumente.
Dopis Mitje Ribičiča z dne 23. 3. 55: "Tovarišu predsedniku!16 V prilogi pošiljam material za Kraigherja Vita. V prvi mapi je zapisnik o njegovem zaslišanju in referat o mučenju v ljubljanskih zaporih, ki je bil napisan za Komisijo za ugotavljanje zločinov; v drugi mapi je material Smajdovega arhiva17 iz katerega smo napravili izvleček tistih podatkov, ki se nanašajo na Vita Kraigherja.
Zapisnik zaslišanja se je nahajal v arhivu Uprave UDV in ga poznajo: tov. Šilih,18 Ribičič19 in Kulovčeva. Splošno glede njegovega obnašanja pa je precej razširjeno. Mnogi naši operativci in referati to poznajo iz drugih materialov, zlasti pa to sklepajo iz dejstva, da se Vita K. po osvoboditvi ni populariziralo in ni bil imenovan za heroja, čeprav se je v tem smislu zbiralo podatke po liniji ZB. Tov. Svent,21 ki najbolje pozna materiale ljubljanske provale22 in zaslišanja politične policije je mišljenja, da je Vito K. priznaval tiste stvari, ki so bile jasne, da pa je v mnogih stvareh policijo dezinformiral (na primer ni povedal za Deda2' - zveza z Rusijo), prav tako ni povedal za Vrečarja24 in Gvard-jančiča25 in druge agente VOS-a v Ljubljani.
16	Boris Kraigher, od 1946 do 1953 minister za notranje zadeve LRS, nato predsednik IS LRS.
17	Dr. Albin Šmajd. IS
Niko Šilih, minister za notranje zadeve leta 1953.
19	Mitja Ribičič, minister za notranje zadeve 1954 do 1958.
20	VidaKulovec.
21	Bogdan Švent.
Vdor v Ljubljansko organizacijo OF januarji. 1945, pripisan izdaji Leopoldine Mekina; o tem so pisale zapornice v reviji
Borec, št. 12- letnik XXXVffl, leta 1985; mag. Lojz Tršan, OF v Ljubljani: Organiziranost v času italijanske okupacije 1941-¡943, str. 163 do 185 in v delu Razbitje OF in partije v zadnjem obdobju nemške okupacije, objavljeno v: Viri, št. 10, izdalo ADS leta 1996 ter Vera Hutar, Žrtvovana; zamolčana resnica o Leopoldini Mekina Dolenjska založba, Novo mesto 1998. Prav tako je ljubljanska provala omenjena v moji knjigi Ozna za Slovenijo, str. 82 do 142, ki jo je izdal ARS 1999. Ded je bila oznaka za Kominterno, ki so ji pošiljali depeše v Moskvo; ohranjeni so v v ARS, Oddelek L
24	Anton Vrečar, zaposlen na ljubljanski politični policiji, informator VOS-a.
25	Albin Gvardjančič, stražnik na ljubljanski policiji, vključen v OF.
82
ARHIVI 28 (2005), št. 1
Iz arhivskih fondov in zbirk
Ljuba Dornik Šubelj: Podatki o dr. Vitu Kraigheiju so bili državna tajnost, str. 77-85
- 2 -
085173
asa drugega ne vem.
9./ Ali je bil kočevski proces proti važltim straža® in itLhajlovičevcem?
Odg. Proti obojim.
1©./ Ali bo bili med obsojenci streljani tudi zapeljane!, ki etno priznavali krivde?
Odg. Na kočevskem procesu ne, pač pa pozneje med na mik o hajko.
11./	hI i veste, da so streljani urrir-li z vaskilom: Živ-la «ugoslavlja?
Odg. Ven; da so nekateri, zlasti oficirji umirali s tera vzklikom.
12./	Ali veste, katera je bila zadnja želja Marjana rtrniget
Odg» Njegova zadnja Želja je bila, da bi bil streljan s jugoslovansko Kauserico. To mi je pravil komandant VOS bataljona "albin", bivši varnontnik /likvidator/ v Ljubljani.
13./	Koliko je bile streljani!* ljudi izven kočevskega procesa«
Odg. iO noji sodti 2oo» ne vštevSi tli-te, ki so bili ustreljeni dva dni
po končani bitki n^ Turjaku v Ve I. Lagg ah in ti it i, ki so hi 11 ustreljeni med ne saško hajko pri GrSaricah.
14./	Zakaj javnosti gs dc danes ni bilo javljeno čtovilo teh justifikacij
ODg. Objava teti podatkov se nikdar ni obravnavala v naših krogih.
15./	Sata-ij se bili aed nemško hujka ustreljeni ujetniki, kateri so bili
že prej g določeni za delo t so	li
Odg. Ker/to ssahteva^e pogoji partizanske borbe.
16./	.a i vam je zn,-«Q odlok I COF, naj se likvidirajo vsi ujetniki, ki bo bili na prisilnuni delu in ki ga je partizan Crt--»li£ iz 2a:negkega pri Črnomlju sporočil tistim je tnikom, ki so na to pobegnili?
Odg. Ne, ker sem se takrat nahajal bol^n v nagi bolnici v Bogu.
17./	Zakaj ete s kamoflažc grobov v .Jelendolu in GrSuricah hoteli prikriti justifikacije 1
Odg. Ua eg prqreii e ven t. man I f« «tac ije fia grobovih žrtev.
IS./ Kdo jfl streljal ¿etnih«-*» obecjence*
Odg. Cldni VC3 bataljona, ki so vsi partijci in jim je bila ta naloga po» verjen», Ker so politično najbolj zgrajeni in kenspirafivni.
Frebrano-prav:
Zapisnik zaslišanja dr, Vita Kraigherja na politični policiji v Ljubljani pred izvršitvijo likvidacije na Turjaku.
ARHIVI 28 (2005), št. 1
Iz arhivskih fondov in zbirk
Ljuba Dornik Šubelj: Podatki o dr. Vitu Kraigheiju so bili državna tajnost, str. 77-85
83

it /t/ O^v«
/	• -1 y ,
M /	_	^ ^
z/. /	// y
Pismo dr. Vita Kraigherja iz Primorske 26. III. 1945 Joži-Lidiji Šentjurc.
- ¿"•¿'•t'*-!.
84
ARHIVI 28 (2005), št. 1
Iz arhivskih fondov in zbirk
Ljuba Dornik Šubelj: Podatki o dr. Vitu Kraigheiju so bili državna tajnost, str. 77-85
Vito Kraigher
Po podatkih tov. Zdenke26 in Ivota27 se je najbolje obnašala Neda Gerziničeva28 in Kante.29 Tiste, ki so se slabo obnašali smo imeli v preiskavi (Erceg,30 Skodlarjeva,31 Maro Kraljevo pa smo zaslišali)."
Z zaporedno številko 11 (v popisu pa 12!) je označen dokument: Zabeležka s podatki o Vitu K. Prva navedba je prepis rokopisnega dokumenta, navedenega z zap. št. 4: "Vito K. stanuje Žitkova 14, "Vila Vlasta" v Rožni dolini - vsaj stanoval je tam. Ima dva brata : Bojana in Sergeja. Uroš in Dušan pa sta Vitova bratranca. Milan".
Naslednja navedba: "Zdravnik Kraigher in sinovi (5 po številu), Trnovski pristan 14 (na dvorišču) so vsi hudi aktivisti. Glavno zvezo s Kidričem drži Vito Kraigher (partizanska legitimacija 501) - šef obaveštajne službe. Sentjurc Lidija - omožena Kraigher, psevdo Julka - nevarna aktivistka, vodi akcijo za odkritje Mihaj-lovičeve skupine."
Sledi že citirana navedba iz "Slovenskega domobranca" o zajetju Vita Kraigherja. Naslednja navedba pa razkriva, kdo je Kraigherja zasliševal: "Mihelič dr. Jože, diplomirani pravnik, stanujoč v Ljubljani, rojen cca 17. leta. Na oddelek je prišel poleti 1944 in bil nameščen kot referent v rajonu Center I. Znano je, da je bil izmed glavnih zašli Sevalcev koncem leta 1944
26 Zdenka Kidrič.
77
Ivo Svetina.
Nedi Gerziničje posvečena Že omenjena številka Borca. Naslov je Prispevki k življenjepisu Nede Gerzinič. V spomin ljubljanskim aktivistom Osvobodilne fronte in komunistične partije, ubitim pred štiridesetimi leti na Turjaku.
29	Dr, Vladimir Kante, šef ljubljanske politične policije, informu tor VOS, obešen februarja 1945 v ljubljanskih zaporih. Svoje spomine nanj je napisala Danica Lovrečič v reviji Borec, št. 4, 5 in 6 leta 1991 ter "Iskanje resnice o dr. KiJitetu". Borec, št.
11, letnik 1988, str. 1021 do 1096.
30	... Ivan Erceg, katerega zapisnik in zaslišanje je bilo po mnenju
nekaterih podlaga za vdor v ljubljansko OF.
3' Nina Škodlar, obsojena po vojni skupaj z možem Cirilom
Skodlarjem; proces je bil razveljavljen 1992.
odkritega okrožja OF za Ljubljano. On je tudi zasliševal dr. Vita Kraigherja ter skušal prijeti njegovo 4-letno hčerko, da bi potom nje izsilil kake izjave iz dr. Kraigherja. Napravil je vtis zagrizenega klerikalca.
Referat za rajon Center I. Tu je bil najprej referent komisar dr. Krivec Jože. Sem so bili dodeljeni še naslednji agenti: Petek Ljubo, Doli-nar Jože, Pestotnik Slavko, Rigler Dušan. Dolinar je bil tu od maja 1944, ko je bil premeščen na ekspozituro Velike Lašče. Kratek čas začetkom (1943) je bil tu tudi Pirnat Marjan, pa je kmalu pobegnil v Švico, pomladi leta 1944. Koncem poletja 1944 je bil tu tudi kratek čas Vuga Zvonimir, ki je bil prestavljen na ta oddelek od stražniškega zbora. Takrat je prišel sem tudi agent Zakrajšek, ki je bil spomladi 1945 prestavljen na neko ekspozituro na Primorskem, baje v Cerknico. Dokler je bil referent dr. Krivec, je bilo odkrito nekaj kvartov. Večkrat se je videlo v tem referatu kake zaplenjene brošure, letake, slike in razno literaturo, ki so jo med drugim našli enkrat pomladi 1944 nekje v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Ko je Krivec poleti 1944 postal Lohov namestnik, je postal referent Petek Ljubo. On je bil pred tem najbolj agilen agent v vsem referatu. Ko je postal referent, je kmalu odkril OF, rajonski odbor center I. Petek je tudi verjetno začetkom 1944 odkril organizacijo bančnih uslužbencev, ter zasliševal blagajnika za okrožje Kneza (tiskar-narja iz Kamnika). Koncem jeseni je prišel za referenta komisar dr. Mihelič Jože (Franc). Slednji je sodeloval pri zasliševanjih koncem leta 1944 odkritega okrožnega odbora OF in rajonskega komiteja (ali okrožnega komiteja KP). Sodeloval je tudi pri zasliševanjih pokojnega Kraigher Vita. Petek je bil takrat, ko je prišel za referenta komisar dr. Mihelič premeščen za referenta v referat Center b.
Znani črnorokec je bil tudi policijski poročnik Hlebec v Ljubljani, ki je s svojim likvidatorskim vodom dal odpeljati iz ljubljanskih zaporov tik pred osvoboditvijo 16 vidnih aktivistov OF iz Ljubljane, med njimi major Kraigher."
Nedatiran in nepodpisan list se končuje s podatkoma "11. 4. Živ (4) in P: 1. Ovra: Oris plus Vito Kraigher (žena ing,).32
V zvezi z zapisniki o zaslišanjih, sestavljenimi v političnih zaporih uprave policije v Ljubljani, sta obe dodatni zaslišanji v zvezi s ko-
32 Po Ribičičevi navedbi gre torej za izpise iz Šmajdovega dnevnika, ki so dovolj natančni, kar zadeva ljubljansko politično policijo in vlogo, ki sta jo imela dr. Jože Mihelič in poročnik Hlebec v usodi dr. Vita Kraigherja. Zadnja navedba pa je nepravilno transkribirana, saj gre za Onisa in ne Orisa, italijanskega generala, pri katerem je žena dr. Baltiča Meri, ki je bila njegova intimna prijateljica, iskala informacije o zaprtih in z njimi seznanjala VOS oz. Vita Kraigherja, ki je opravljal vojaške obveščevalne naloge v VOS-u.
ARHIVI 28 (2005), št. 1
Iz arhivskih fondov in zbirk
Ljuba Dornik Šubelj: Podatki o dr. Vitu Kraigheiju so bili državna tajnost, str. 77-85
85
čevskim procesom datirani z 22. 4. 1945. Obe sta tudi podpisani - prvo sta podpisala tudi za-sliševalec Mihelič in zaslišanec, obsežnejši zapisnik, z naslovom Kraigher dr. Vito "Marjan" -"Brigita" - "Stanko", datiran 24. 4 1945, ni podpisan.
Posebno podmapo z oznako 302-2/ za predstavlja gradivo, ki je bilo sestavni del gradiva Zgodovinskega arhiva RSNZ, ki je s to oznako označeval zbrane življenjepise članov Narodne zaščite, VOS-a in OZNE, ki so padli pri opravljanju dolžnosti in so jih prvič zbirali po nalogu Zveznega sekretariata za notranje zadeve za objavo v zborniku "Padli - nepremagani", ki je izšel ob dvajseti obletnici ustanovitve OZNE maja 1964. Mnoge življenjepise so zbirali še kasneje, vsi pa tudi niso bili objavljeni. Na mapi je list s pripisom: "Lovro Kuhar in ostali - po nalogu L.Scntjurc hranjeno v zgod. arhivu (izročila M, Severkar). V dopisuje Janez Zemljarič, namestnik republiškega sekretarja, pisal Francetu Popitu, predsedniku CK ZKS, 14. 1. 1976: "Naknadno smo dobili v arhivu VOS še novo dokumentacijo o Vitu Kraigherju, ki vam jo posredujemo. Našli smo tudi gradivo za Ivana Regenta, Prežihovega Voranca in Dušana Kermau-nerja, ki ga bomo dostavili naknadno."
Popis gradiva iz mape Vita Kraigherja ne ustreza več vsebini mape, zato ga ne navajam. Vsebovala pa je poleg slik sekundarno gradivo o Vitu Kraigherju. Ohranjen je tudi del zaslišanja, ki je bil očitno podlaga za pisanje zaključnega poročila na upravi policije, v katerem navaja Kraigherjeve izjave v tretji osebi in je očitno bilo pridobljeno med mučenjem na zaslišanjih. Nanaša se na sestavo VOS in VDV, radijske zveze, telefonske zveze, zaledno vojsko, Kominterno, vojaške zamenjave in Kraigherjevo mnenje o
Srbih in domobrancih. Tako je o Kraigherjevem mnenju o Srbih in domobrancih zapisano: "Trdi, da so mu sicer obojni sovražniki, vendar ljubši domobranci, ki imajo za svoj protikomunistični boj vsaj neko podlago, ki je njihova katoliška miselnost, po kateri je komunizem zlo. Srbi pa niti tega nimajo, zato so čisto navadni okupatorjevi hlapci."
Za konec pa še njegove navedbe o Komin-terni: "Po njegovem mnenju je bila Kominterna dejansko razpuščena. Vzroki razpusta so:
1.	Zunanjepolitična konstelacija je danes taka, da so Rusi in Angleži pač vojaški zavezniki. Do razpusta Kominterne je vse komunistične stranke po svetu vodila Kominterna To pa Angležem nikakor ni bilo všeč, kajti čutili so preveliko moč Kominterne na političnem polju. Bilo je radi tega tudi nekaj sporov. Stalin je uvidel, da bi to utegnilo pripeljati še do večjih sporov, kar pa zaradi začasnega zavezništva ne bi bilo oportuno. Zato je bila Kominterna razpuščena.
2.	Poleg tega so se posamezne, zlasti pa KPJ, pokazale dovolj močne, da same izvedejo socialno in politično revolucijo v svojih državah, brez posebnih direktiv Kominterne.
3.	Borba KP je v posameznih državah dobila povsem nacionalen značaj, dočim je Kominterna zasledovala nek internacionalizem in je bila zato ovira nacionalnim težnjam narodov. Tudi iz tega razloga je morala biti razpuščena.
Na vprašanje, ali kljub razpustu Kominterne še dobiva KP direktive iz Moskve, ne da odgovora. Trdi pa, da bo nujna ustanovitev nove Kominterne, in to po končani vojski; je skoraj neizbežna nova razredna borba, ki pa mora biti nujno vodena po enotnih direktivah."