Duhovniške vesti. Na Bizeljsko Je prestavljen kot kaplan č. g. Alojzij Musi s Polzele. C. g. Bog- dan Lendovšek, kaplan v Vojniku, je vpoklican kol vojni kuraf ter odrine te dnd na bojišče. — C. g. Jakob Palir, kaplan na Bizeljskfem, )e presta»ylien kot provizor na Žusem. Ogrski Slovenec-bogoslovec umrl. V Trnju je umrl, kakor poročajo >Novine«. bivši bogoslovec somboteljskega duhovnega semenišča, Matjaš Horvat Pred šestimi leti je moral radi jetike zapnstiti semenišče. Na domu je po smrti svojega očeta bil skrben gospodar, nekak oče osmerim mlajšim bratcem in sestricam. Z velikim veseljem je opravljal vse kraetsko delo. Pogreba se je poleg številnega ljudstva ude!e2i!o 5 gg. duhovrikov. Vojnl kurat 6. g. Raimund Bratanl* piSe svojemu prijatelju J, L. iz sibirskega yjetni^t\-a (Dauri,ja, Transbajkalskaja doroga) med drugito: Dragi! Bil sem mnenja, da mojega pisanja nisi dobil; zato danes ob prejemu Tvoje dopisnice veselje toli večje. Kaj novega tam? Sedaj si delam ve"liko upov, da bodem še pred koncem vojne poslan (komm*. Radost nad tem v slučaju usfjeha bi bila nepopisna- Saj si pa to tudi zaslu-žim po tako dolgem vjetništvu. Ui>am !Te Z;hdrayega in Čilega, Prisrčne pozdrave iz svojega prognanstva pošilja Tvoj R. B. — Počtovaja feartočka, pisana dne 1. avgusta in cenzurirana v: Irkutsku, je potrebovala do cilja 80 dni. t Fr. Vi-az. V 6etrtek, dne 20. oktobra, je umrl jeden izmed najbolj jdela.ynih mož narodne, krSčanske organ/izacije, nečak slajvh©ga< pe^nika Statoka Vraza — župan Fr, Vraz, posestnik v Cerovicu pri Svetinjah, najlepšeni delu Ljutomerskih goric. Pokoinik je vkljub svojim 67 letom z mladeniško živahnostjo zasledoval naSe gibanje, sodelovai pri vseh gosfjodarskih, izobraževalnih in političnih organiza(iijah, nastopal neštetokrat pri raznih zborovanjib in prireditvaJi ter z njemu lastno prijetno in šaljivo besedo navduševal zborovalce za dobro stvar. Neomajno je stal v vrstah katoliško narodne strank© in z vsemi raočrni delal na to, da je v ujegovi občini, v kateri je županoval nadi 30 let, ostala ista na kirmilu. Kako priljubljen je bil pokojirik, je pričal pogreb, ki se je vršil v soboto, dne 28, oktobra, predpoldanKrasen jesenski dan je bil, toplo Je solnce pripekalo na lepe Ljutomerske gorice, ko se je vil dolg sprevod od Vrazov«ga doma po od pokojnika tako ljubljenih in negovanih vinskih goricah k larni cerkvi, kjer se je pridrnžila še množica njegovih prijateljev in (zb&iiilcev. Sprevod je vodil vl6. g. šmarski dekan Ivan Bohanec ob asistenci 8 gg. duhovnikov iz 3 dekanij. Sprevoda se je udeležila visokorodna obitelj grofa d* Avernas, koje posestva je pokojnik oskrboval, in položila na njegoyo krsto krasen venec s pomenljivim napisom, zastopnik državnib uradov, zastopnik naSe organizacije, veteranska društva iz Sv«tinj in Ljutomera, mnogo županov in odličnih oseb iz oktrajev Ormož in Ljutomer in nepregledna množica domadega Ijudstva. Po odpeti žalostinki in izvTšenem pogrebnera obredu je imel vlč. g. dekan Ivan Bohanec l«p, globoko v srce segajoč govor, v klaterem je lepo orisal pokojnikove zasluge in njegovo meumorno d^Lo za dom, družino, cerkev, narod m organizaci}e. Pokoiniku je določeno za njegovo požrtvdvalno delo za javni blagor odlikoyanje, a ga ni učakal, uživa pa golovo odlikovanje v nebesib kot plačilo za svoje vagledno, krščansko življenje. Počivaj sladko, n&porzn>bni delavec naše organizacije, nepozabni sorodnik slavnega Stanka Vraza! Narodna krščanska orgar nizacija bo ohranila župana Fr. Vraza v hvaležnjens spominu! Našim društvom. Tajništvo S. K. S 2 v LjuŁ ljani, mora izpopolniti kataster vseh društev Slovensko kržčaDsko socijalne zveze, ki se za čas vojske ni bil vodil. Vsa društva zato prosimo, naj na naslov »Slovensko krSč. joc. zvezec vLjubljani,, nemudoma nazDanijo svoje odbore in vodstva odsekov. Prosirao tudi, naj vsako društvo S. K. S. Z. v Ljubljani vselej poroCa, kedaj bo priredilo svoj letni občni zbor in po obCnem zboru naznani S. K. S. Z. v Ljubljani sestavo odbora in morebitne sklepe splošne važnosti. Tudi sklepi sej, ki so splošne važnosti, naj se javijo centrali. Splošni občni zbor Cecilijanskega društva zs Lavantmsko škofijo. Občni zbor tega društva se vrši v četrtek dne 9 novembra ob 4. uri popoldne v prostorib. mestnega Cecilijanskega druStra (mariborsko stolno župnišče). Novi 181etniki. »Arbeiter Zeituogt pise: Sedaj nabijajo razglas, ki pripravlja na prebiranje mladeničev, ki leta 1917 dopolnijo 18. leto. Po § 14. črnovojniške naredbe morejo namrec liste ki leta 1917 dopolnijo 18. leto, že 1. januarja 1917 poklicati na prebiranje. Kdaj da bo to prebiranje, Se ni znano. V razglasu se pa nazoanja, da so imeniki na Dunaj pristojnih leta 1898 rojenih mladeničev že gotovi in bodo od 3. do 10. novembra na magstralu razpoloženi v vpogled. Kdor opazi kako nepravilnost, jo mora uradu naznaniti. Štajerski Slovenci branijo koroško slovensko zemljo. Iz italijanskega bojišča se nam piše: Tudi mi imamo dosti opraviti z verolomnim polentarjem, ki si z vso močjo prizade?a; da bi se pola stil Daših planin in vdrl v našo ljubo slovensko domovino. Mi ga dob:o oJbijatno na vsej koroSki zemlji, katero straži dom3či koroški pešpolk Tukaj nas je tudi precej štajerskih Slovencev. Vsak teden nas tudi obišče »Slov. Gospodar«, ki ga z velikim veseljem prebiramo. Pa že bolj veseli bi bili, ako bi nanD donesel novico, da bo skoraj Bog dal tolikanj zaželeni noir. Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem bralcem in bralkam >Slov. Gospodarja« in našim dr<>gim doma ter tovarišem na bojiščih: pešci Gorjanc Franc iz Spitaliča, Crešnar Metod iz Rešnika, Kovačič J. iz Bi?eljskega, Jazbinšek Ignac iz Planine, Lorber J. iz Želai, Lesar Jakob iz Ptujske gore, Gorišek Anton iz Cirkovc, HraboSek Ju rij iz Ponikve. Pozdrav in W611ersdorfa. Iz velike tovarne za strelivo v W611ersdorfu na Niž e Avatrijskem se nam piše: Srfine pozdrave uredniStvu in vsem znancem pošiljamo slovenski fantje in možje 87. peSpolka. Ceravno sedaj nismo na bojišču, pa vendar ravno tako pomagamo vniCiti nasega sovražniica z izdelovanjem granat, bomb, šrapnelov in sploh z na pravo municije za artilerijo. Tudi nas vsak teden obišče vr!i naš list »Slov. Gospodar« in prinaša nam novice iz daljne domovine. Alojzij TominSek iz Gornjegagrada Jožef Repič iz Zagorec, Mihael Ogrin iz Ribnice, Jurij Uršej iz Šmartna pri Slovenjemgradcu, Ivan Grušovnik iz Ptujske gore, Anton Malus iz Brežic in Appel Ffider.k iz Gradca. Tretji zimi nasproti. Naši prijatelji nam pišejo iz bojišča: Zopet nas je tretji zimski čas posetil s svojim ledeaim obrazom, toda z železno pctrpežlji vostjo bomo še to prene3li. Našim ljubim domačinom pošiljamo iskrene pozdrave: Miha Sadjak od Šmihela pri Pliberku, Pavel Krušic iz Rožne doline, Anton Kapel iz Kalobja pri Celju (Ti trije so bili odlikovani s srebrno svetinjo II. vrste), Anton Eroeršic od Sv. Rarbare v Halozah. Štefan Vesenjak iz Zavrča, Franc Sovič od Sv. Mihela pri Šoštanju in Anton Krajnc iz Št. Ilja pod Turjakom. Na zasneženih planinah. Piše se nam: Dragi mi »Slov. Gospodar«, mi se Te že v soboto veselimo, ko nas prideš obiskat v daljne hribe in nam doneseš mnogo novic. Tukaj nas je že prišel dvakrat saeg obiskat in kolikokrat še nas bo. to nam |e neznano. Zdravi smo tukaj vsi; imamo svež zrak. Vse Slovence in Slovenke ter prijatelje na bojnem polju lepo pozdravimo iz soške fronte: Anton PuCko iz Smolincev, Franc Štelcar iz Bren gove in Jakob Rojs iz Kralovcev, vsi od Sv. An tona v Slov. gor. Pozdrave iz Kraške planote, vsem cenjenim či tateljem »Slov. Gospodarja« pošiljamo Slovenci od 305 cm motorne baterije. Tudi mi smo pri osmi ofenzivi imeli mnogo opraviti. Marsikatero anarto nosno granato stno pO3lali tja na izdajalca. Mislim da smo marsikateremu pomagali se preseliti na drug svet A kljub vsem naporom se še mi vedno dobro počutimo. Iraamo tudi upanje, da nas Bog ohrani pri krepkem zdravju do slavne zmage. Vse za vero dom cesarja! kličemo podpisani: Desetnik Martin Mačsk od Sv\ Petra v Savinjski doiini, predmojater Jožef Štukelj iz Verač pri VirStanju, topničarji Jožef Drolc iz Polzele, Franc Žilih iz Lesc pri Bledu, Vinko Opara iz Divače in Franc Ogra jenšek iz Gornje Ponikve. Želje slovenskih pionirjev. Slovenski pionirji nam pišejo iz italijanskega bojišča: Tekoče leto se nagiba b. koncu. Drevje že zgublja svoje listje in vsa narava se pripravlja za zimo, ki nam je že pred durmi. NajveC pa ima v sedanjem ča3U opra viti kmet Treba je spravljati poljske pridelke, sad je, treba je obsejati polja, pripraviti drv za zimo, stelje za živino itd. Sploh nobeden dan ni kmetu dovolj dolg, posebno v sedanjih razmerah ko je treba vse bolj natančno spraviti in z vsem boJj varčno ravnati. Mi slovenski kmetski fantje dobro vemo, da Vam kraetom manjka delavskih moči, toda letos Vam še ne moremc pomagati Slovenski fantje in možje še stojimo na bojnih tleh z orožjem proti sovražniku. Trdno kakor skala bra nimo našo milo domovmo, dokler ne bomo s!avnostno vzdignili zastavo zmage ter po končanm bojih zopet srečno prišli k Vam v zaželjeni domo vinski kraj. Tudi mi željno pričakujemo dneva, da se od našega truda oddahnemo ter ob zopetnem miru obišCemo naše vinsbe gorice. Pripovedovali si bomo o dogodkih is sedanjega časa ter hvalili Boga, ki nas v tolikid in tolikib slučajih tako čudežno obvaruje. Ve pa slovcnske žene in dekleta, ' ki na3 v vseh gospodarskih opravkih za topate, dobro oskrbujte naš donm, in ob najboljših pnlikah se apomsnjajte nas, ki krepko odbijaoso vso so vražne napade. Iakrene pozdrave pošiljamo z bo jišča v slovensko domovino vsem sorodnikom in znancem, ženam in dekietom ter čitateljem »Straže« in »Slov Gospodarja«! Alojz Pupoher, desetnik, doraa od Sv. Duha pri Lučaaah; Jožef Blazina iz Žetal; Josip Mahnič; Konrad Pud, desetnik iz G>rnjih Hoč in Ivan Sedevčič iz Grgarja. • Za gorlške slovenske begunce. Naprošeni smo, da objavimo: Kot pooblašfienca c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici in zaupnika odbora za begunce iz juga na Dunaju iščeva sfaiiovanje za. slovenske goriške begunce. Oba stanujeva v Tacn« pri Ljubljani, železniška poslaja Vižmarje. Točasno je na razpolago vefi stanovanj na kmetih v stranskih in nekaterih hribovitih krajih. Stamovaflja so samositojna. ne med družino ter so že sklenjene pogodbe za najemnino. One družine iz izpraznjenih krajev Goriškie, ki gostujejo v ozadju pri drugih ljudeh, naj se obrnejo do nas; dopošlje se jim naslov stanovanja, ter pogojena cena. Oglašajo pa naj se res le taki, Jd se morejo, Ce treba, za dolgo dobo samostojno yzdrževati. Skoro povsod bo dobiti kaj zemljišča v nar jem, za c#no pa še ni pogojeno. Nastaniti se pri drugih ne svetujeva preveč; bolje je imeti svoje stanovanje ter hoditi od tain k posameznim kmetom na delo, Tako je ve6 svobode in vefi reda. Pdše naj se enemu podjpisanih: Ivan Mermolja, načelnik gospodarske zadruge za goriško okolico, in Franc Cernic, župan iz St. Petra pri Gorioi. Gospodarske siovio© Glede rekvlziciie žlta. Ker nam vedno prihajaio vpražanja, koliko žita si sme posestnak na.podlagi oesarskih ukazov obdržati, zato ponavljajno: 1. Za klajo si sme obdržati: ovsa 300 kg za vsakiega konja; ječmena eno fietrtino, odračunši po|orej za seme potrebno množino; grašice dve tretjini vsega pridelka; turšice eno četrtino, odračunši prej za seme potrebno množino, 2. Za živež si sme obdržati: za osebo 132 kg žita na leto. Leto se računi od 15. avgusfa, zato sedaj do no\re žetve razmeroma maaij, recimo sedaj približno 100 kg. Od teh 100 kg si sme obdržati za živež na osebo in leto 75 kg rži ali pšenice ali ječmena, drugih 25 kg f>a ali turšice ali ovsa aJi ajde; ako nima turšice, ovsa in ajde, pa se sme vseh 100 kg obdržati ali rži ali pšenioe ali ječmena. Od ovsa, kjer ni druge-ga živefea, se pa sme zaradi pičlega zamletja obdržati 200 kg. Fižola se sme obdržaii 12 kg za osebo na leto. Proso-pšeno se ne bo odvzemalo. 3. Vsakega s e m e n a se sme obdržati toliko, kolikor jga raisli vsejati, fižola pa 1 desetino vsega pridelka. — Ako se od poseStnika vefi zahteva, nai se pri oddaji pove, da nima več kakor kar mu gre po cesarskih ukazih. Seveda mora biti priznanje resnično. Vaga ln mera. En hejttoliter (100 litrov) ima teže: pšenica 76 kg rž ,68, ječmen 64, oyes 44, proso 88, zmes 72, turšica 8*0, ajda 60, fižol 88, grašica 92. Pri nezluščeni koruzi se ra6uni pri vagi tri 6etrtine zrnje in ena četrtina stročje. Pri moki se računi 80 kg moke, ie toliko kakor 100 kg žita. Kdo sme kiipovatl seno. Vprašanje: Za naS kraj je določena zadruga v Račab, da po naročilu okrajnega glavarstva nakupuje za erar seno. Zadjnji 6as je prišel raesar Pukl iz marib. okolice v yo]aški obleki ter pravil, da on kupuje seno za erar. Kaj uaj storimo? Odgovor: Naznanite zadtevo okrajnerau glavarstvu. Kupčija s Puklom ni velj-avna, ako ga okrajno glavarstvo. ni pooblastilo. Karte za sladkor in kavo na kmetilu VpraSajo nas: Pri moji hiši je 11 oseb xa preživljati, Dobiti bi moral 11 sladkornik in 11 kavinih kart, a dobil sem jib v nedeljo, dne 29. oktobra, vsakih samo po 7. Enako se je pri oddaji prikrajSalo Stevilo kart tudi mnogim drugim, doftim so nekateri dobili polno število kart. Kaj naj storim? Ali imajo morda gospodje, ki razdelujejo karte, navodilo, da morajo kmetskemu in delavskemu prebivalstvu dajali manj kart ? Odgovor: Dosedaj še ni izšla nobena odredba, po ka.teri bi se kmetskemu prebivalstvu smelo odtegovati sladkorne in kavine lairte. Za vsako osebo se mora dobiti za štiri tedne eno sladkorno in eno kavino karto, v Va-šem slučaju torej 11 sladkornih in 11 kavinih karf. Pozovite urad, kjer dobite karte, Sa naj Vam naknadno da majijkujoče karte, sicer pa se pritožite na okrajno glavarstvo. Bakrena galica in žveplo. Okrajui zastopi zbi rajo sezname, s ka.kim uspehom se je leta 1916 borilo proti peronospori in grozdni plesnobi. Občine naj takoj poro(>ajo okrajiiemu- zastopu, ali je bilo bakrene galioe premalo za škropljenjfi, koliko bi je občina rabila za uspešen boj proti peronospori in koliko pa žvepla proti iilesnobi. Zvieza gospodarskih zadrfig, ki ima na skrbi dobavo galico In žvepla, bo na podlagi teh poročil zahtevula odl vlade, d,a se mora prl- hodnje leto za boj proti trtnim boleznim dati vinogEasu_ dnikom dovolj galice in žvepla na razpolago. Oddaja sena. Vprašanje: Naša obCina bi morala spraviti sena sfcupaj 150 vagonov, a ni ga mogoče ve6 kot 50 vagonov. Kaj naj storimo? Odgoyor: Obrnite se telegrafično na okrajno glavarstvo in na oesarsko namestni&tvo v Gradcu ter prosite, da se zahteva zmanjša. Mleko, maslo, slr itd. Vsi ti pridelki so prosti, niso zaseženi. Za to se jih lahko pj-odaje, kamor se jih hoče in nihče ne more biti prisiljen, da jib sploli proda ali da jih mora gotovi osebi prodati. 'A ker pa po mestih in industrijalnih krajih primanjkuje teh živil, za to se nameravajo po posameznih občinah ustvarlti prostovoljna nabiralna mesta, kjer se bodo zgoraj imenovana živila nakupovala in odkoder se bodo oddajala določenim mestom, oziroma krajem. Na Dunaju je bilo dne 22. t. m. tozadjetvno posvetovanje pri Splošni zvezi kmetijskib zadrug. Slovensko zadružništVo je zastopal dr. Korošeo, Doloftilo se je nazadnje, da si občine same, ki potrebujejo omenjena živila, organizirajo nakupovanje, ki je seveda popolnoma prostoyoljno. Cena vinu v Po3avju in ob Sotli. Piše se nam iz Brezic: Cena novega vina se giblje med 2 in 3 kronami. Vino je že precej prudano. Najvlšje cene za vino na Tlrolskem (pridelek 1916) je namestništvo določilo za trgovino na debelo naslednje: Vino, ki ima do 8% alkohola (navadna namizna vina) 80 K, od 8—9% ([navadna namizna vina) 100 K, od 9-10% (točilno vino) 125 K, od 10-11 % (posebno vino) 140 K bektoliter. Cene za nadrobno prodajo bodo določile okrajne politične oblasti, a vendar pa c«ne ne smejo presegati 40 v za navadno namizno vino, 50 v za točilno vino in 60 v za posebno vino za Y* 1. Razpis službenih mest za deželne dacarje. Deželni odbor bo sprejel 45 paznikov in 110 vodij postaj in revizorjev za pobiranje užitninskega davka na meso, vino, mošt in sadjevec. Prošnje se naj vlagajo najdalje do dne 10. novembra 1916 na »Štajeiski dežebii urad za pobiranje užitninskega davka v Gradcu, deželai dvorec«. Več o tem v inseratu v današnjem »Slov. Gospodarjuc na 8 strani. Neosnovane govorice radi klanja in rekviriranja svinj. Po deželi širijo gotovi ljudje vesti, da od 1. decembra 1916 naprej ne bo smel cihče vefi svojih svinj doma zaklati, ampak iih bo moral za peljati v mestno klavnko. Te vesti so popolnoma od prvega do zadnjega izmiŠIjene. Kdor jih širi, mora biti kaznovan. Treba ga je samo naznaniti oblasti. Opozarjamo naše ljudi, naj chranijo mirno kri. Svinje se smejo prej ko slej doma prosto zaklati. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi zelo živahno popraševaDJe po tujem, zlasti štajerskem hmelju. Cene za štajerski hmelj so vnovič poskočile za 10 kron pri 50 kilogramih ia so se gibale med 115 do 130 K za 50 kilogramov. Razpoloženje trdno in se domneva, da bodo cene za hmelj še za nekoliko narasle, zlasti cene za hmelj iz Savinjske doline. po katerem živahno poprašujejo. Letošnja hmeljska letina v Savinjski dolini. Iz Brsstovč se nam piše: Sedaj smo za letos s hmeljem pri koncu. Pridelalo se ga je manj, kakor so se ga hmeljarji nadejali. Bila je slaba, srednja letina. Seveda so bile tu in tam izjeme. Zaradi cen ie je zadnji čas kazalo, da se bo hmelj precej dobro prodal; pa takoj, ko nam je Rumunija napovedala vojsko, je kupčija čisto izostala. Polagoma so ga začeli zopet kupovati po 80—100 K 100 kilogramov. Pred nastopom Romunije so hmeij ko smo ga še obirali, plačevali po 180 K. A sedaj se je skoro ves Savinjski hmelj poprodal po slepi ceni oi 70 do 100 K 100 kg, kar nikakor ne pokrije pridelovalnih stroškov. Stdaj, kakor pravijo porofiila, bi bil hmelj dražji, pa ga ni več. HtneijiSča se bodo že bolj krdila. Floiijan Rak. Živinski sejmi na Kranjskem prepovedani. Na Kranjskera je deželna vlada prepovedala živinske aejme in sicer sejme za govedo in svinje. Prepoved je stopila v veljavo dne 29. okfobra t 1. Ovcereja. Štajerski c. k. deželni kulturni inSpektorat posreduje za Stajerske posestDike naknp plemenskih ovac in ovnov. Kdor se hoCe pečati z ovcerejo in želi nakupiti ovac ali ovnov, naj se obrne na deželni kulturni inšpektorat pri cesarski namestniji. Ovcereja je sedaj, ko je volna izredno draga, zelo dobičkonosna in se posebno hribovcem priporoča, da se začnejo zopet skrbneje pečati z rejo ovac. Jesenska otava in mlada detelja izborao krmilo za svinje Od vseh strani se pritožujejo svinjerejci, da letos silno primanjkuje svinjske krme. Temu bi se lahko odpomoglo. Mnogokje je Se sedaj opaziti lepo mlado deteljo in jesensko otavo, ki bo skorogotovo vzela konec. Priporočamo, da se deteljo in mlado otavo takoj pokosi in zeleno na tanko natrosi po različnih podih in svislih. Na ta način se detelja in olava dobro posuši in je posaSena izborno krmilo za plemene s\inje. Taka detelja in otava se na drobno zreže in se surova ali skuhana primeša drugi krmi. Razne movice« Osli pridejo do veljave. V Trstn so začeliprodajati oslovsko meso, prednji del po 2 K 40 v, zadnji del po 2 K 60 vin. en kilogram. To ni nobena novost za Trst, ker se je oslovsko meso prodajalo že davno poprej, seveda na skrivaj. Tako je bil nek mesar zasačen, ker je prodajal noeso mladega osla za teletino. Ljudje niso našli nikake razlike, le to je mesarja izdaio, da je pozabsl na mizi »ušesa«. Takrat so mu zaprli mesnico, sedaj pa jo bo gotovo zopet smel odpreti. Celokupne izgube vojujočih se držav znašajo po računu, ki ga je napravilo kopenhaško društvo za študij socijalnih posledic svetovne vojne, v prvih dveh vojnih letih 4,631.500 m r t v i h, 12 milijonov 245.300 r a n j e n i h in 3,373.700 i nv a 1 i d o v. Vojna znanost je iznašla najrazličnejša sredstva za pokončevanje ljudi. Sedaj se listi iz Nemčije pritožujejo, da so franco3ki letalci, ko so 22. oktobra bombardirali Metz, metali na mesto bombe s plinom. V nekem predmestju Metza je ta plin zadušil pet oseb, sedem oseb pa je smrtno-nevarno obolelo. Vsled plinov takih bomb nastane čez nekaj dni gnojenje pluč in konec je strašno trpljenje in grozna smrt Od ključavničarskega pomočnika do učenjaka. V Ploau na Nemškem je umrl ravnatelj prolesor dr. Oton Zacharias. Rojea je bil 1. 1846. v Lipsku in postal ključavničarski pomočnik. Šele v starosti 19 let se je uCil gimnazijskih predmetov in to po leg svojega ključavničarskega dela, napravil maturo in se po vetil prirodoslovju. Postal je jako zna menit učeojak ter si pridobil za znanost in za narodno gospodaiNt o veiike zasluge Strašua lakota v Afriki. O. Keiling, apostolski prefekt v Aniioli, poroča: Že 20 lel scm tukaj, a videl sem že mnogo besede ter bil priča mnogemu opustošenju, toda nikdar še nisem idoživel toliko gorja! V onih pokrajinah, kjer je vladala. najbujSa su,ša, je umrla tretjina vsega prebivalstva, v nekaterih cteželab oelo 60%. Cele karavane so bežale iz enega  kraja v druge, da se rešijo pred grozno smrtjo 1&kote. Kdo prešteje one, ki so onemogli na potu? Tu si laliko videl, kako zapušča ain o&eta pod senco v naglici urezanib vejic, kako pospeši mož korake, da ne bi več slišal klicanja in tožbe svo^e od lakote umirajoče žene; tam zopet. kako grebe nesrefina mati pesek, da pokoplje svojega mrtvega otroka. Taki in enaki prizori, eden strašnejši od drugega. ]>opisi. Maribor. Tukajšnji lekarnarji so vsled pomanjkanja Iekarni5kega osobja sklenili, da bodo v 7. mskih mesecih odprli lekarne še le ob V28. zi!itr«»J in zaprli ob 8. zvečer. Glede ponočae služLe se pa nič.esar ne spremeni in bo dotična lekarna, ki bo imeia ponočno službo, oznafena s posebno tablico ki bo nabita na vratih dotične lekaroe. Sv. Peter pri Mariboru. Kakor smo že poroCali, smo spremili dne 9. okt k zadojemu počitku daleč naokrog znanega Matijo Šnueta posestnika na Vinički gori. Kako je bil rajni priljubljeD, je dokazala množica ljudij, ki ga je spremila na nje govi zadnji poti deloma od doma, deloma se pridružila med potjo sprevodu. Hvala. hvala vsem ki ste naai bili v tolažbo v težkih dneh iu poča stili s svojo navzočnostjo spomin prerano umrlega. Imenoma bodi izreCena najsrčnejša zahvala: vlč. g župniku Štrakl za tolažljive besede ob odprtem grobu. t. g. kaplanu Zajc, ki je vodil J/22. uro da leC sprevod in g. Krajncu, nadučitelju od Sv. Barbare kot zastopniku tamošnje posojilnice kakor tudi vsem sosedom in znancem. Še enkrat hvala! Ohranite m tudi nadalje v blagem spominu! : Št. Ilj v Slov. gor. Na našem novem poko paliSča nastajajo vedno sveži grobovi Dne 16. oktobra je umrla žena tukajšnjega pekovskega moj stra &. Juvan. Zapušča 6 nežnih otročičev. Prejšnji teden smo pokopali dva tujca. Dne 15. oktobra so iz tovarnišsega vodotoka v CerSaku ob Muri potegnili mrtvo in popolnoma nago truplo nepoznanega moškega. Domneva se, da je vtopljeaec ruski vojai vjetnik. Pokopali so ga na tukajšnem pokopališču. — V četrtek, dne 19. oktobra popoldne med 3. in 4. uro je naSel železniški čuvaj Purgaj, fei je nadziral progo med SpieUeldom in ŠL Ujem v sredini šentiljskega predora na progi mrtvo truplo nekega vojaka. Manjkal mu je gornji del glave. Došla komisija je dognala, da je ponesrečenec 471etni črnovojnik Simon Zillinger, doma od Sv. Jnrija ob Pesnici in da je služil pri 47. pešpolka. Vzrok nesreče ni jasen. Domneva se, da je padel z vlaka in se ubil Velika Nedelja. Kakor dragod, so tudi naši zvonovi na potu na bojao polje. Odpeljali so največjega (1830 kg) ia namanjšega (210 kg). Ostala srednja dva sta svojima tovarišema, s katerimasta skupaj v najlepši edinosti od leta 1885 delovala v Cast božjo, z žalostnim glasom spremljala še nekaj časa, ko sta se o^iačana peljala proti Ptuju, da po jeta enkrat našim sovražnikom smrtno pesera. Da sta se mogla ohraniti dva larna zvonova, je bilo treba pobrati zvonove vseh kapelic v župniji, iz Runča, Kijučarovec, ViCaaec, Hajdla, Drakšla v skupni teži 257 kg. Tako je žrtvovala naša župnija 2297 kg brona v vojne namene. Bog daj, da bi te žrtve obiloo pripomagale h konečni zmagi! Celje. Meslni magistrat je določii, da se bo od nedelje dne 29. oktobra naprej prodajal kruh samo na dveh mestih in aicer za mestno prebivalstvo v hiši štev. 4 Ljubljanska cesta in za prebivalce iz celjsfee okolice, Petrovfi, Velike Pirešice, Šmar!na v Rožni dolini, Škofjevasi ter iz krajev Rifengozd ia Tremerje pa na Giavnem trgu hiš.štev. 8. Od 29. oktobra naprej ne sme več prodajati noben pek kruha, tudi ne najmanjše množine. Zoptr tozadevne prestopke je določena denarna globa do 5000 K, oz. kazen zapora do 6 mesecev. Galicija. Tukaj je dne 1. oktobra t. I. nenadoma umrla Urša Šuperger, p. d. Slepčeva mlinarica ktega dne — v nedeljo — je zjutraj še bila v cerkvi, opravila sv. spoved in prejela sv. obbajilo, se pop^ldne udeležila splošne vojne procesije na Sv. Jungerto ter šla proti večeru z malo košarico v bližcji gozd nabirat gob. Ker je že pozno v noč še ni biio nazaj, so jo šli iskat in jo našli na visokem hribu mrtvo ležati na zemlji, brez vsake rane ali poškodbe: zadela jo je kap. Ni bolehala, pač pa se je v zadnjem času veliko žalila nad izgobo zvonov domaCe cerkve. Vrli, krščanski gospodinji in dobri slovenski maleri, svetila večna luč! Brežice. Dne 26. okt. je umrl tukaj po kratki bolezni F. Kankowsky, davčni upravitelj. Bil je steber tukajšnjega nemštva.