V.b.b. Posamezni Izvod 1.30 žil., mesečna naročnina S šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagcnfurt, Gasometcrgassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIV. Celovec, petek, 20. november 1959 Štev. 47 (914) Socialisti podpirajo zagotovitev pravic manjšin Resolucija SPČ na zboru stranke: V zvezi s političnim položajem je SPD na zadnjem zboru stranke sprejela resolucijo, v kateri je tudi prvič neposredno zavzela stališče do pravic narodnostnih manjšin. Uvodoma resolucija povdarja utrditev položaja socialistov v vladi, do katerega je prišlo po vigrednih voltvah parlamenta. Podržavljena podjetja so spet podrejena socialističnemu članu vlade. S tem ni več nevarnosti, da bi podržavljena podietja prešla v roke domačih in tujih interesn h skupin. SPD se prizna k nadaljnjemu sodelovanju, pri čemer zastopa koristi vseh delovnih ljudi in zahteva upoštevanje demokratični načel, posebej pa pravic parlamenta. Z vsemi sredstvi podpira s'ndikate in organizacije samostojnih delavcev (kmetov in obrtnikov) v borbi za prav čen delež na ustvarjenih dobrinah. Pri tem se zavzema za politiko stabilnosti šilinga, kakor tudi za zagotvitev kupne moči ljudstva, za povečano gradnjo ljudskih stanovanj, za enotno socialno in delovno pravo, za zbolj-šanie socialnih rent in za modernizacijo gospodarstva in prometa, da se zagotovi polna zaposlenost prebivalstva. Zunanjepolitično se SPD izjavlja za vse ukrepe, ki bi privedli do mednarodno nadzorovane razorožitve. Brez pridržka zastopa politiko vojaške nevtralnosti in podpira mirno ured tev spornih vprašanj med narodi v duhu človečanskih pravic in polnega priznanja politične samostojnosti malih narodov in zaščitnih pravic manjšin. Zaradi tega se SPD z vso odločnostjo zavzema za zaščito avstriiske manjšine* v Južnem Tirolu, kakor je zasidrana v Pariškem sporazumu. Ona pa prav tako odločno podpira v avstrijski ustavi zagotovljeno pravico zaščite vsakovrstnih manjšin v okviru Republike Avstrije. Glede šolstva je v resoluciji rečeno, da more avstrijsko ljudstvo v gospodarski konkurenčni borbi v svetu svoj položaj obdržati in izboljšati le, če bo izkoristilo vse svoje talente. Zato SPD zahteva pospeševanje študija vseh sposobnih, posebej si pa stavijo nalogo, da bo nud la polno pomoč znanosti in raziskovanju. Nadalie zahteva sporazum glede šolskih zakonov, ki so predpogoj sedanjosti ustrezni in potrebni šolski reformi. Končno SPD odklanja sleherno zatiranje in zapostavljanje ljudi in skup:n drugega mišljenja in se zavzema za sodelovanje demokratičnih sil v dobro avstrijskega ljudstva. Nasprotja v svetovnem nazoru in med strankami ne smejo spravljati v nevarnost enotnosti ljudstva in države. V pravem in poštenem tekmovanju za večie razumevanje človeka in za učinkovitejše socialno dejanje se SPD trudi za zaupanje ljudstva. Za poravnavo kitajsko-indijskega obmejnega spora Poravnava kitajsko-indijskega obmejne-nega spora je dobila svoj začetek v kitajskem predlogu, k: med drug'm pravi, da bi obe vladi umaknili svoje vojaške enote za 20 km od osporavane obmejne črte, istočasno pa naj bi se Ču En Lai in Nehru srečala k razgovorom o medsebojnih odnosih. Do tega predloga je prišlo, ko je indijska vlada zavrnila kitajske zahteve po ozemlju okol: Ladakha in Longjuja. Na kitaiske predloge je indijska vlada v ponedeliek odgovorila s protipredlogi. AAinistrski predsednik Nehru je s tem v zvezi pred indijskrn parlamentom izjavil, da pozdravlja kitajski predlog za preprečenje obmejnih spopadov, da pa so ostali kitajski predlogi za Indiio nesprejemljivi. Glede srečanja s Ču En Lajem je dejal, da srečanje pozdravlja, da pa je treba tako srečanje dobro pr praviti, če se hočejo na njem doseči kaki rezultati. OZN razpravlja o pomoči nerazvitim državam Strankin zbor SP&: Dvoličnost OVP škoduje demokraciji in državi Z izvol tvijo osrednjega odbora in s sprejemom resolucije ie bil po treh dneh zasedanja v petek minulega tedna zaključen strankin zbor SPD na Dunaju. V osprediu ra*prav zasedanja je stal referat „Sociali-stična polit:ka — delo za avstrijsko ljudstvo", ki ga je imel predsedn k stranke Pittermann. Referat je temeljil na analizi pravilnosti novega strankinega progra-ma po izkušnjah v prvem letu njegovega uveljavljanja. Uvodoma je dr. Pittermann omenil, da so se iz spoznanja nevarnost1 gospodarskih kriz in vojn, ki spremljajo kapitalistični družbeni red, niegovi predstavniki v bližnji preteklosti mnogo naučili. Spoznali so, da mora po svoji dosedanji praksi ta red v svetu neizogibno propasti. Zaradi tega so si osvojili vrsto marksističnih navkov o družbi ter pričeli popuščati v dosedanjih oblikah izkoriščanja. Zastopniki kapitalistovega družbenega reda niso le pristali na svobodno dejavnost sindikalnh organizacij, temveč so pričeli dopuščati tudi posege države v gospodarski razvoj in si osvoiili načelo o potrebi polne zaposlenosti prebivalstva. Ko pa ie kapitalistični družbeni red pričel popuščati na področju izkoriščanja delovnih množic na delovnem mestu, si ie istočasno izbral tržišče za prostor svojega lova za profiti. Tu pa se sreča z neorganiziranimi množicami zelo razlikujočih se te-*®nj, ki se proti tel obliki izkoriščanja še n» znalo dovolj dosledno boriti. Zato borba delovnih ljudi za pravičen delež na “stvarjenlh dobrinah iz delovnega mesta v*e bolj prihaja na področje polit'kc. Ko je v svojem referatu razpravljal o nalogah socialistov v zvezi s to bistveno spremembo, ki se odraža prav v cenah, ki iz leta v leto naraščajo, je govor i tudi o pomičnem porazu DVP pri vigrednih volitvah Parlamenta in o njeni dvoličnosti po volivcih. Medtem ko DVP zahteva svobodo v gospodarskem uveljavljanju, ie proti odjavi sedanjega rež ma kapitalističnih karanih združenj, ki z občutnimi kaznimi lah-° nastopijo proti podjetnikom, ki bi ka-°i"koli hoteli kršiti njihov diktat cen. Prosto P°t k javnim službam zahteva DVP le tam, ,.'er vladajo socialisti, medtem ko na svo-11 vplivnih področjih ne pusti ljudi druge-mišljenia do javnega kruha in napredem Ko trdovratno nastopa proti vključevalo novih nattinih vrelcev pod podržavlje-° uPravo, jih DVP istočasno ponuja in rodaja inozemskim podjetjem, kakor je to primer na Predarlskem z nemško PREUSSAG. Te nove kanitalistične demonstracije zo izkoriščanje delovnih ljudi spravljajo v nevarnost državo in demokracijo. Prodor inozemskega kapitala v Avstrijo je nevaren za njeno težko doseženo gospodarsko neodvisnost. Socialisti se borijo proti tem poizkusom izpodkopavanja demokracije in gospodarske samostojnosti Avstrije In Jih v tem krepi zaupanje, ki ga Jim 1'udstvo vedno boij izkazuje. V nadaljevanju svojega referata se je Pittermann dotaknil tudi potrebe izobraževanja in šolania ter zahteval več šol in več sredstev za šolanje nadarjenih otrok iz vrst delavcev in revn:h kmetov, kajti le izobražen človek bo lahko ustvarjal socializem in se znal sproti boriti proti nakanam kapifalisfčnega izkoriščanja ter izpodkopavanja demokracije in neodvisnosti. Izobrazba je osnovni pogoj za vzgojo k skupnosti. Svet bodočnosti ni mogoče graditi z egosti, temveč s človekom, ki dela v korist skupnosti, v kateri živi. Strankin zbor se je z vsemi temi vprašanji na široko bavil. Posebno mestu v razpravi na Pittermannov referat je zavzel odnos stranke do katoliške cerkve. Tozadevno je bilo povdarjeno, da socialisti nikoli niso hoteli nasprotstev med njimi in katoliško cerkvijo in da jih tudi sedai nočejo. „Zato se nam” je v zaključni besedi po-vdaril Pittermann, „ni treba sramovati nasprotstev s cerkvijo v preteklosti. Mi se hočemo držati načela: kritika nad dejanji, toleranca nasproti mišljenju." Po zelo živahno potekajoči d skusiji in po zaključni besedi dr. Pittermanna je strankin zbor v tajnih volitvah izvol I 25 članski . osrednji odbor SPD. Za predsednika je bil ponovno izvoljen vicekancler dr. Pitfer-mann, za podpredsednike pa so bili izvoljeni dunajski župan Jonas, zunanii minister dr. Kre'sky in Rosa Jochmann. Novi odbor je precej pomlajen. Sedem starih odbornikov, med njimi bivši notranji minister Hel-mer, niso bili več izvoljeni. Koroške socialiste zastopa v odboru deželni glavar We-denig, v nadzornem odboru pa državna poslanca Steiner in Populorum. Odbor generalne skupščine OZN za ekonomska in finančna vprašanja že od pričetka novembra razpravlja o svetovnem gospodarskem položaju in vprašanjih ekonomskega razvoja nerazvit h držav. Dose-dai ie o tem govorilo že 49 govornikov, svoje govore pa je prijavilo še nadaljnjih 30 govornikov. Predstavniki delegacij neposredno zainteresiranih držav so označili dosedanie kredite za pomoč nerazvitim državam za koristne, povdarili pa so, da so kapitalne investicije prek svetovne organizacie bolj smotrne od investicij po regionalnih in dvostranskih kanalih, ki se sedai praktic rajo. Predstavniki vodilnih zahodnih delegacij pa so dali čutiii, da raje po strogo komer-c alnimi pogoji sami kreditirajo investicije v nerazvitih deželah kakor da bi svo;e prispevke odvajali v investicijski sklad OZN. Sodelovanje za zaščito slovenske manjšine v Italiji V soboto ie podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Folchi zapustil Jugoslavijo, kjer je bival od srede minulega tedna naprej na uradnem obisku. V času svoiega bivanja je imel razgovore s pomočn kom državnega tajnika za zunanje zadeve FLRJ, Mičunovičem, o vprašanjih skupnega interesa. Pri tem je bil ugotovljen velik napredek v odnos'h med Italijo n Jugoslavijo ter potrjen namen, da se bosta obe državi vedno boli trudili za poglobitev sedanjih medsebojnih odnosov in njihove razširitve na področju gospodarskega, trgov nskega in kulturnega sodelovanja. Med razgovori so proučili tudi do sedaj dosežene rezultate, kar tiče položaja narodnostnih manjšin obeh držav. Obe strani sta izrekli soglasje, da bosta nadaljevali svoje konstruktivno sodelovanje za izvajanje potrebnih ukrepov v skladu s posebnim Predsednik Nehru sedemdesetletnik V popolnem zatišju, odmaknjen zunanj m dogodkom je minulo soboto predsednik indijske vlade Pandit Jawaharial Nehru praznoval svojo sedemdesetletn co. Nehru, katerega ime je poznano vsakomur, ki sledi političnemu razvoju v svetu in katerega nedeljeno spoštujejo polit ki vsega sveta, je osebnost, ki jih je malo na svetu. Njega odlikujejo tri vsebinsko bogate značilnosti: dosleden in prepričan antifašist in demokrat, tvorec indijske neodvisnosti in indijske države ter brezkompromisen pobornik in borec za resničen in vsestranski mir na svetu. Ko je ob proglasitvi indijske neodvisnosti 1947 postal ministrski predsednik, je bila največja skrb da utrdi državno miselnost in da iz več stoletne zaostalosti dvigne In- dijo v moderno državo. To pa je pri 400 milijonih prebivalcev, ki jih Indija šteje, težka in odgovorna naloga. Nehru se ji posveča z vso državniško sposobnostjo in z vsem svojim velikim znanjem in doslednostjo v svoji politiki. Najbolj popularno pa je ime Nehruja postalo v svetu zaradi njegove vztrajne borbe za mir v svetu. Nehru je eden glavnih moralnih in političnih stebrov aktivne koeksistence in bandunških načel, ki so začela dobivati domovinsko pravico tudi v političnih spoznanjih vodilnih politikov obeh blokov v svetu. Po njegovi zaslugi je danes Indija država na katero gledajo narodi in države, ki se nočejo podvreči vplivu ne zapadnega in ne vzhodnega bloka. štatutom, z vellavniml sporazumi in z odnosi dobrega sosedstva. V teku razgovorov je bil določen tudi program sodelovanja na kulturnem področju za prihodnje leto, ki bo prerastel v kulturni sporazum obeh držav. Med svoj m bivanjem v Beogradu je Folchi obiskal tudi državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popovxa in mu sporočil, da ga je italijanski zunanii minister Pella povabi na obisk v Italiji. Popovič ie povabilo z veseljem sprejel. V petek na je Folchija na Brionih spreiel maršal Tito, ki je izrazil svoje veselie nad razvijajočimi se odnosi med obema državama. Pred povratkom v Ital'jo so Folchija v Ljubljani sprejeli še predstavniki 'zvršnega sveta LRS. Pred svojim odhodom iz Ljubljane je Folchi pred novinarii povdaril, da so bili razgovori v Beogradu in na Brionih odkriti in da so potekali v prjateljskem vzdušju. Isto je novmarjem v Beogradu povedal predstavnik državnega sekretarijafa za zunanje zadeve Drago Kunc. Ko se je vrnil v Rim, ie državni fJodtajnik Folchi takoj poročal zunanjemu ministru Pelli, ki je 'zraz'1 svoje zadovoljstvo nad njegovo uspešno misijo. Razgovori v Beogradu so znova potrdili, da imata tudi državi z popolnoma različnimi sistemi obilo možnosti za sodelovanje ir za prijateljske odnose med narodi. Ita-lijansko-jugoslcvanski odnosi so se v teku petih let, ko je bil dosežen sporazum glede tržaškega vprašanja, razvili v zelo konstruktivne in prijateljske odnose, ki koristijo obema državama. Ti odnosi upravičujejo upanje, da bo po tej poti uspešno rešene tudi vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupine v Italij’, ki čedalje bolj postaja most za prijateljske odnose in za mirno sožitje med obema državama. Za kulisami notranje politike: Prikrita in odkrita nasprotja v OeVP Kdor je snov in cilje zadnjega zaprtega zasedanja vodilnega kroga OVP, ki je bilo v četrtek in petek minulega tedna na Semmeringu iskal v poročilih in člankih OVP tiska, je našel le visokodoneče fraze samohvale in obdolžitve na račun koalicijskega partnerja. Zastonj pa je iskal stvarnih podatkov v zvezi s pripravami na izredni zbor stranke, ki je napovedan za februar. Tudi ni našel vesti v zvezi z napovedanimi reformami v politični liniji stranke in v njenem vodstvu. Zvedel je zgolj to, da je v zvezi s personalnimi spremembami kancler Raab „želel razrešnice“ in da bo novo vodstvo stranke njenemu izrednemu zboru izbral poseben volilni odbor. Podrobnosti tega zasedanja v klavzuri so znane le toliko, v kolikor se je po zasedanju o njih govorilo in pisalo. Značilno pa je, da se te podrobnosti, ki prihajajo iz raznih virov, medseboj zelo ujemajo. V luči procesa večmesečne krize v OVP te podrobnosti dokaj jasno prikazujejo pravo bistvo zasedanja na Semmeringu. Zasedanje je bilo v prvi vrsti namenjeno novi razdelitvi stolčkov v OVP in merjenju sil med nasprotujočimi si skupinami. Edini referat na zasedanju je imel generalni sekretar dr. Maletta. Iz. njegovega govora, ki je trajal le 1 ‘/i ure je med nekaj n *d 100 udeleženci postalo očitno, da se je dr. Malettta zelo hitro in spretno sam povzpel med reformiste v stranki in da je kancler Raab pripravljen, da odstopi kot strankin predsednik. Generalni sekretariat naj bi zgubil sedanje referente za organizacijo in finance, namesto tega pa naj bi imel 2 generalna sekretarja in posebej plačan štab ekspertov. Svoj denar za redno poslovanje — okoli 20 milijonov šilingov letno — naj bi v bodoče do polovice oskrbel Bauernbund in njemu podrejene kmetijske zadruge in finančni zavodi, drugo polovico pa naj bi se oskrbelo pri gospodarskih krogih in potom zaostrenega pobiranja prispevkov. Maletta še ni prav končal svoj referat, ko se je že pričela hajka za bodoče stolčke, kdo, kje in kaj bo nekdo postal v stranki? Hajko je sprožil Wirtschaftsbund proti volji svojega predsednika, kanclerja Raaba. Šele, ko je ta kategorično prepovedal diskusijo o imenski razdelitvi funkcij, so se napeti lovci za stolčki podali na interna posvetovanja o svojih Zvezah. Na skupnem zasedanju se je nato končno porodil sklep o imenovanju volilnega odbora za pripravo nove garniture v vodstvu stranke. V zvezi s tem zasedanjem je morebiti še zanimivo, da je spričo dr. Malettove taktike pogorela „Zveza akademikov", ki se je še začetkom novembra v Linzu košatila kot hrbtenica ideologov OVP. Vzrok za ta polom vidijo nekateri v tem, da njen predsednik finančni minister dr. Kamitz ni prijatelj dr. Malettet niti ni član OVP. Prav tako je „novi mož“ stranke dr. Withalm — bivši državni sekretar v finančnem ministrstvu — naletel na strnjeno opozicijo Bauernbunda in Zveze delavcev in nameščencev. Kakor ti dogodki na Semmeringu kažejo, bo OVP v prihodnjih tednih in mesecih postregla še z vrsto presenečenj in brez dvoma tudi razočaranj. Vsekakor razpoka med njenim desnim in levim krilom še nikoli ni bila tako očitna, kakor je sedaj. To sledi tudi iz Pittermannovega referata na strankinem zboru SPO, ko je govoril o demokratih in nedc-mokra.ih v OVP! Nacistični podvigi v Nemčiji Neonacistična Zveza nacionalnih študentov je v nedeljski številki svojega lista zahtevala obnovo Nemškega rajha v svojih etničnih mejah. Po vseh pokrajinah, ki zgodovinsko in po prebivalstvu pripadajo „Nemški deželi”, se pravi tudi Avstrija in pokrajina Sudetov zahteva ta zveza izvedbo ljudskega glasovanja. Istočasno pa napada vse umetnike židovskega porekla in zahteva — huje kakor za časa Hitlerja — za vsakim njihovih imen oznako „žid". Zveza nacionalnih študentov je bila ustanovljena pred tremi leti. Od tega časa naprej v Nemčiji vedno bolj rovari. Letos poleti je n. pr. (izično napadla in pretepla urednike katoliškega dijaškegi lista „Fo-rum aeademieum” heidelberške univerze za-rad: antinacističnega članka, ki so ga objavili. Dela na Podjunski železnici so se pričela Na Ledu v občini Ruda so pričeli postavljati barake, ki so potrebne za stanovanje delavcev pri vrtanju predora za železnico Pliberk — St. Pavel. Barake gradijo tudi na drugi strani Dolge gore v dolini Krnice, po kateri bo tekla železnica v Št. Pavel. V prihodnjih dneh bodo pričeli s prvimi vrtalnimi deli za ta 1.400 m dolgi predor, ki ga bo gradila delovna skupnost petih velikih gradbenih podjetij. S tem so se pričela dela na toliko ospo-ravani Podjunski železnici. Protislovja o sedanji upravičenosti te železnice ne obstojajo le med domačim prebivalstvom, temveč segajo preko Celovca do Dunaja, kjer sta tudi kancler Raab in minister za promet Waldbrunner mnenja, da sedanje možnosti v cestnem prometu gradnje te železnice ne upravičujeta več. Koroški nacionalistični krogi pa po drugi strani predvsem povdar-jajo nujnost železnice za lažji in cenejši prevoz premoga iz Št. Andraža v koroška mesta in industrijske centre. To upravičevanje pa je na izredno šibkih nogah, kajti Avstrijske dravske elektrarne ne razširjajo le termoelektrarne v Št. Andražu, temveč gradijo novo veliko termoelektrarno v Zelt-wegu, ki je na direktni železniški progi La-bot-Woltsberg-Zeltweg in ki je itak slabo izkoriščena. Vse to pa znova potrjuje, da je ta akt Pomoči Južni Koroški plod stvarnim potrebam gospodarske pomoči našim dolinam zelo odmaknjenih in meglenih interesov. Če pa se železnica že gradi, potem Je predpogoj, da bo pri njeni gradnji In pozneje pri prometu na njej dobilo kruh, stanovanje, zaposlitev in namestitev domače prebivalstvo in da ne bo kakor železnice v preteklosti povod za naseljevanje ljudi iz tujih krajev, ki se ne morejo vživeti v prilike domačega prebivalstva. Članstvo EGS nezdružljivo z državno pogodbo V zadnjem času je z ozirom na to, da bo te dni v Stockholmu podpisana pogodba o Zvezi svobodnega trgovanja v Evropi, katere član je tudi Avstrija, in da so gospodarski pogoji te Zveze za Avstrijo manj ugodni od pogojev, ki bi jih imela v Evropski gospodarski skupnosti (EGS), slišati v javnosti precej glasov, ki se zavzemajo za pristop Avstrije v to skupnost. O tem vprašanju sta na strankinem zboru SPD govorila tako vicekancler dr. Pit-termann kakor tudi zunanji minister dr. Krei-sky. Slednji je dejal, da je EGS za mir v Evropi pomembna zaradi tega, ker odpravlja stoletna nasprotja med Francijo in Nemčijo, da se pa pri tem ne sme pozabiti, da je EGS združitev šestih držav, ki so med seboj vojaško povezane in ki imajo tudi namen, da se enkrat povežejo v skupno državno zvezo. Že sedaj so v korist EGS žrtvovale del svoje samobitnosti. Iz teh raz- logov bi vstop v EGS spravil Avstrijo v konflikt z državno pogodbo in njeno ustavo, ki zahteva nevtralnost in prepoveduje neposredno povezavo z drugimi državami. Dr. Pitfermann pa je z ozirom na stališče Sovjetske zveze, da članstva v EGS krši avstrijsko nevtralnost, povdaril, da je treba to stališče upoštevati in da bi b'l pristop zelo podoben ponovni priključitvi Avstrije k Nemčiji, ki v EGS zavzema vodilno vlogo. Spričo takega položaja so glasovi, ki prihajajo z zahtevo po pristopu Avstrije v EGS, zelo neodgovorni. Avstrijska vlada je svojčas odklonila članstvo Avstrije v EGS in imela za to utemeljene vzroke. Kdor sedaj znova načenja taka vprašanja, ni le brez čuta odgovornosti nasproti državni pogodbi in ustavi, temveč vidi pred seboj zgolj osebne koristi ali pa ne more pozabiti svojih „lepih časov", ko je bila Avstrija v sklopu Tretjega rajha. Nova zmaga na cesti Bratstva in enotnosti Na cesti Bratstva in enotnosti, ki bo z dolžino 1086 km od Ljubljane preko Zagreba, Beograda, Niša in Skoplja segala do Djevdjelije, so dosegle mladinske delovne brigade novo zmago. V nedeljo bo na tem delu ceste na trasi skozi Moravsko-Vardarsko dolino izročenih prometu 130 km ceste. Prvi del avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti med Ljubljano in Beogradom je že do konca dograjen. Drugi del ceste od Beograda do Djevdjelije v dolžini 570 km so pričeli graditi letos. Predvidoma bo do- grajen leta 1963. Prvotno je bilo predvideno, da bo celotna cesta stala okoli 37 milijard dinarjev. Z vključitvijo mladinskih delovnih brigad v grad tev pa se bodo stroški znižali na 25 milijard dinarjev. Ta cesta ne bo povezala le severni del Jugoslavije z njenim južnim delom, temveč bo hkrati v evropskem cestnem prometu najkrajša tranzitna zveza med Vzhodom in Zapadom. Ona bo močno razbremenila železniški tovorni promet iz pristanišča v Solunu v notranjost Evrope. Letos zakona o kmetijstvu še ne bo Zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Hartmann je na torkovi seji ministrskega sveta predložil osnutek za podaljšanje kmetijskih tržnih zakonov in v svojem predlogu povdaril, da ni izgledov, da bi bil splošni zakon o kmetijstvu, ki ga že leta sem pripravljajo, še letos sklenjen. Kmetijski tržni zakoni so bili sklenjeni leta 1950 z namenom, da uravnavajo cene, uvoz 'n izvoz za mleko, žito in klavno živino. Ti zakoni bi morali po prvih osnutkih splošnega zakona o kmetijstvu biti njegov sestavni del. Zaradi trmoglavosti ve-leagrarcev v OVP doslej še nobeden od osnutkov ni prišel pred parlament. Splošni zakon o kmetijstvu je vsa leta ponavljajoča se zahteva agrarnih krogov, kmetijskega ministrstva in vladnih izjav. Tudi v zadnji vladni izjavi je bil omenjen. Da bi njegov osnutek postavili na stvarne temelje, je kmetijsko ministrstvo začetkom oktobra poslalo ekipo agrarnih politikov v druge evropske države, da tam proučijo praktičnost njihove agrarne zakonodaje in njeno uporabnost v avstrijskem splošnem zakonu o kmetijstvu. Od tega časa naprej se menda pripravlja nov osnutek, o katerem pa nihče ne ve, kdaj bo pripravljen in dozorel za parlament. Medtem pa postaja položaj avstrijskega kmetijstva, predvsem kmečkih gospodarstev vedno labilnejši. Nevarnost, da večina avstr jskih kmetov ne bo vzdržala konkurence na mednarodnem tržišču s kmetijskimi pridelki je z ozirom na napredujočo evropsko integracijo vedno večja. V Jugoslaviji za 40 % več tujih turistov Pred kratkim je Turistična zveza Jugosla-v je objavila podatke o razvoju turizma v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Po teh podatkih se je domači turizem nasproti lanskemu letu povečal za 8 % in so našteli 2,551.000 domačih turistov. Število tujih tu-rstov, ki so v tem času obiskali Jugoslavijo pa se je povečalo za 40 %; njihovo število je znašalo blizu 618.000. Več kot polovica turistov iz tujine je prišla v Jugoslavijo z motornimi vozili. Na obmejni prehodih so registrirali 97.000 vozil s tujimi oznakami. Največ tujih turistov je prišlo v Jugoslavijo iz Zapadne Nemčije in Avstrije. Porast števila turistov iz inozemstva je tudi močno povečal dotok deviz v Jugoslavijo. V prvih devetih mesecih je letos znašal 2 milijardi 804 milijone deviznih dinarjev, kar je za 35 % več kot lani. Največ deviz so prinesli turisti iz Zapadne Nemčije, ki so turističnim organizacijam za usluge plačali približno 750 mliijonov deviznih dnarjev. New York. — V Generalni skupščini OZN je bila z 46 proti 26 glasovom sprejeta ‘afriško azijska resolucija proti poizkusu atomske bombe v Sahari, ki ga hoče izvesti Francija. ZDA in Anglija sta glasovali proti resoluciji. Proti resoluciji so glasovale tudi Italija, Španija, Portugalska, Holandska, Izrael in Južna Afrika. Za resolucijo pa so med drugimi glasovale dražve Vzhodnega bloka, Finska, l'ska, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Kuba, Avstrija, Norveška in Švedska. Bad Godesberg. — Tu je koncem preteklega tedna pričel zasedati izredni strankin zbor Zapadno-nemške socialdemokratske stranke. Zbor je razpravljal o novem programu nemških socialdemokratov, ki naj zamenja dosedanji he del-berški program iz leta 1925. Zboru je prisostvoval tudi teoretik avstrijskih socialistov Benedikt Kaufzky. Novi program je bil sprejet v torek z 324 proti 16 glasovom. Ženeva. — Tri atomske sile so se zedinile za delavni načrt konference ekspertov, ki naj se bavi z vprašanjem podzemskih poizkusov z atomskim orožjem. Načrt morajo potrditi sedaj še vlade ZDA, Sovjetska zveza in Anglija. London. — Zahodnonemški kancler Adenauer je v torek prispel na obisk v London, kjer se bo srečal z britanskim premierom MacMIlanom. S svojim obiskom hoče doseči zboljšanje britansko-nemških odnosov, ki so se v zadnjem času spet poslabšali. Istočasno bo Adenauer v Londonu razgovarjal tudi o pri* pravah na konferenco zapadnih velesil-Pred svojim odhodom je zastopnkom ti' ska tozadevno izjavil, da morajo zahodne države doseči enotno stališče in popolno medsebojno razumevanje, preden se bodo sestale s Sovjetsko zvezo na konferenci na najvišji ravni. (s|a vrhu seznama vprašanj, o katerih bodo govorili na konferenci, bi moralo biti vprašanje splošne in nadzorovane razorožitve. Mirut. — Indijska komunistična partija je s posebno resolucijo podprla politiko min'strskega predsednika Nehruia v obmejnem sporu med Indijo in Kitajsko-S tem se je opredelila za MacMahonovo črto, ki je leta in leta pomenila dejansko mejo med Indijo in Kitajsko. Bonn. — V nedeljo je na poti iz Londona prispel na štiridnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo predsednik Gvineje Sekou Toure. Toure je bil prej na državnem obisku v ZDA, kjer je imel tudi pomemben govor v Generalni skupščini OZM o neodvisnosti Afrike in njeni želji p° enakopravnosti in sodelovanju. Pariz. — Na povabilo kraljice Elizabete bo začetkom aprila prihodnjega leto državni predsednik De Gaulle odpotoval na državni obisk v Anglijo in s tem vrnil obisk kraljice Elizabete v Franciji v aprilu leta 1957. Rim. — Ob koncu obiska predsednika grške vlade Karamanlisa in njegovega zunanjega minitra Averoffa je b i izdan skupni komunike, v katerem je rečenOi da so ob priložnosti bila dosežena popolnoma enotna gledišča Grčije in Italije v najvažnejši mednarodnih vprašanji!1 in glede reševanja skupnih gospodarski!1 problemov. Karamanlisa in Averoffa ]e sprejel tudi papež Janez XXIII. v prival' ni avdienci. Rim. — Papež Janez XXIII. je v ponedeljek imenoval 8 novih kardinalov. f° narodni pripadnosti so 3 kardjnali Ital1' jani, 2 Amerikanca, ostali 3 so šolske-španske in nemške narodnosti. Svoj kar' dinalski klobuk bodo dobili 14. decembra. Bruselj. — Minulo soboto je v protes*n' povorki 35.000 belgijski kmetov pr°*®' stiralo proti zapostavljanju in zahteval od države pomoč za omiljenje škode, so jo utrpeli zaradi suše v preteklem P° letju. Halifaz. — Namestnik mnistrskeg^ predsednika SZ Mikojan je na svoji p° * V Mehiko prispel v torek v Kanado, )e^ se je ustavil v Halifaxu, od koder je sredo nadaljeval pot v Mehiko. Pevski zbor »France Pasterk - Lenart" na koncertih v Podjuni Črnogledi človek bi pri vremenu, kakor ie bilo minulo nedeljo, ko je zdaj fu, zdaj lam vlil dež, mslil, da ne bo nihče zapustil domače strehe in šel popoldan v Št. Primož ali pa zvečer v Šmihel na napovedana koncerta pevskega zbora France Pa-sterk-Lenart. Kdor ie tako računal, se je to Pot uračunal. Kljub slabim in razmočen;m Vaškim potem in cestam in kljub nal vom so se vneti ljubitelji slovenske pesmi in zborovskega petja zbrali tako pri Voglu v St. Primožu kakor tudi zvečer pri Šercerju v Šmihelu. Prišli so iz Galicije, Ško-cijana, Žamanj in Lancove, pa tudi nekateri Celovčani so prišli in napolnili dvorano pri Voqlu. V Šmihelu pa so med poslušalci bl:žnje okolice sedeli ljubitelji pesmi iz R:nkol in Blata, iz Šmarjete in Senčnega kraja. Navzlic temu, da je pol ure Pred koncertom pričelo liti kakor iz škafa, so se jim pridružili še poslušale1 iz Dobrle Vasi, Železne Kaple in okolice št. Vida v Podiuni, ki so bili popoldan zadržan' doma, da slišijo mladi zbor. Iz obrazov, aplavza in pogovorov ter iz prisrčne domačnosti po koncertih smo lahko povzel', da nobenemu ni bilo žal, da je šel v tem vremenu izpod domače strehe na koncert. Spretno izbran in sestavljen šopek 20 pesmi ie prav tako. kakor mlad' zbor prisrčmh deklet v narodnih nošah in korajžnih fantov z ruto in nagelnom na prs:h do-Pade! vsakomur. To pa je brez dvoma najlepše zadoščenje mlademu zboru 45 pevk in pevcev Slovenskih prosvetnih društev "Žara" v Železni Kapli in „Danica" v St. Vidu v Podjuni. Istočasno pa je to zasluženo priznanje mlademu pevovodju Vla-d miru Prušniku — najmlajšemu izmed naših pevovod j — ki je v kratkem času Poletnih mesecev izvežbal zbor, da ;e to Pot v svojem četrtem in petem koncertu med 20 pesmimi zapel nadaljne tri nove. Pevski zbor „France Pasferk-Lenart" je naš najmlajši zbor tako po času svojega obstoja kakor tudi po starosti pevk in pevcev. Njihova povprečna starost znaša komaj 23 let. Kljub temu pa je zbor lepo pre- Kulturno sodelovanje med Italijo in Sovjetsko zvezo V zadnjem tednu so italijanski kulturniki Uročili v Moskvi načrt bodočega sodelovanja med obema državama. Predstavniki kulturnega življenja Sovjetske zveze sedaj delajo na svojem načrtu sodelovanja z ita-liajnskimi kulturnimi delavci. Oba načrta bosta podlaga sporazumu za kulturno sodelovanje med obema državama. To bo hkrati prvi sporazum med Sovjetsko zvezo 'n Italijo po vojni. Predstavniki obeh držav Pričakujejo, da bo v sporazumu zaietih Več važnih kulturnih področij, med njimi Predvsem izmenjava književnikov in umetnikov, hkrati pa tudi literarnih del, filmov in drugih kulturn h dosežkov. brodil težave, ki jih ima običajno tako mlad zbor zaradi plahosti pevcev in neizvežba-nosti glasov. Od svojega prvega koncerta pred 2 meseci v Železni Kapl; je zbor postal boli korajžen, njegovo petje pa samo-zavetnejše. Na nedeljskih koncertih pa smo tudi opazili, da ie v podajanju pesmi v;d-no napredoval. Ta napredek ni bil le oč1-ten pri pesmih, ki jih je povzel po drugih zborih, temveč tudi pri pesmih, ki jih on kot prvi prinaša v vrsto pesmi, ki jih naši zbori poiejo. Le te pa so: Adanvčeve Vipavska, Da sem jaz ptičica, Nocoj se mi je sanjalo in Petnajst let ter Venturinejeva Pohojena travca. Ta nagli napredek zbora ie posledica neumornega urjejnja in vaj, h katerim tako pevke kakor pevci radi n redno prihajajo. Pri tem jih — pravijo — malo moti, da mora večina od njih priti na vajo tudi poldrugo uro daleč. Prav to pa ni le najboljše jamstvo, da bo zbor tekom z'me še nadalje zboljšal svoje petje, temveč hkrati veliko priznanje in za marsikaterega pevca in pevko posnemanja vreden vzor požrtvovalnosti in ljubezni do naše pesmi in slovenske besede. * Ko pevskemu zboru „France Pasterk-Le-nart" da:emo to prznanje in vzpodbudo, da bi še naprej večal in zboliševal svoje znanje, tudi želimo, da bi v tej zimi pove- V Združenih državah Amerike se mudi delegacja sovjetskih komponistov z Drni-trijem Šostakovičem na čelu. V preteklem tednu so b:li sovjetski komponisti v Phila-delphiji na koncert h tamošnjega simfoničnega orkestra, kjer so izvajali razen ameriških tudi svoja lastna dela. Iz Philadel-phije so se podali v New York, kjer so obiskali Columbijsko un verzo in se seznanili z delom njene fakultete za glasbo. V torek minulega tedna je bila v Moskvi premiera ameriškega filma „Marty". Ob tej čal tudi svoje število. Istočasno pa se v polni meri pridružujemo pozivu tajnika Slovenske prosvetne zveze na koncertu v št- Primožu, da naj vsako dekle in vsak fant, ki ima glas in veselje do petja, stopi v pevski zbor svojega prosvetnega društva. Ni lepšega zaklada od lepega glasu in v materinem jeziku zapete pesmi, ki pride iz grla in srca mladega človeka. K lepemu glasu in ubrani pesmi pa vodi pot preko pevskega zbora. Sedaj, ko so se pričeli spet večeri dolge zime in ko po stari navadi naš' zbori spet pričenjajo s svojimi rednimi vaiami, je čas, da se mladina odloči za vstop v pevski zbor, da pevovodje in dosedanji pevci poživijo svoje delo in da mladino sprejme:o z odprtimi rokami. Stalno pridob:van|e mladih pevcev in neprenehno pomlajevanje zbora ie eden glavnih pogojev za rast in napredek vsakega zbora. Zima ni le čas za vaie, temveč tudi za pomlajevanje in večanje zborov. Izkorstimo jo, da bomo spomladi še lažje in v še večji meri izpolnili pričakovanja prebivalstva naših treh dolin, mimo tega pa tud' zadostili zanimanju za našo pesem v širnem svetu. Prihodnje leto bo za pevske zbore v Slovensko prosvetno zvezo včlanjenih društev leto novih lepih doživetij, s katerimi bodo poplačane zimske vole in ves trud pevovod'j ter pevk in pevcev. priložnosti so prispeli v Moskvo amerški filmski delavci, in s:cer, igralca Garry Cooper in Eduard Robinson, režiser Dalbert Mann in producent John Hecquet. Ameriški filmski delavci so gostje Združenja sovjetskih filmskih delavcev in ministrstva za kulturo ZSSR. Isti dan pa je bila v VVashingtonu premiera sovjetskega f Ima ..Žerjavi lete". Tia je odpotovala skupina sovjetskih filmskih delavcev z znanim igralcem Čerkasovom na čelu. Združenje evropskih književnikov V preteklem tednu je bilo v Rimu zasedanje pisateljev 23 dežel, kjer so sprejeli štafut evropskega združenja književnikov. To združenje je bilo ustanovljeno lani na kongresu književnikov v Neaplju. Konference se je udeležil tudi italijanski minister za prosveto, ki je izjavil, da bo italijanska vlada odstopila združenju za njegov sedež in delo neko staro graščino v Neaplju in renesančno palačo v Rimu. Dr. Andrej Budal sedemdesetletnik Zadnj' dan oktobra je praznoval dr. Andrej Budal, pesnik pisatelj, eseiist, kritik in prevajalec svoj visoki življenjski jubilej — sedemdesetletn'co. Po rodu Goričan, je dr. Andrej Budal eden tistih slovenskih in primorskih p'sate-Ijev, ki so vsa leta italijanske okupac:je vsfrajali na domačih tleh med svojim ljudstvom. Podobno Francetu Bevku je tudi on pre;zkusil vse bolečine in gorje tega časa, ko je b'l svojemu ljudstvu zvesti vodnik in ga bodril k vztrajnosti in ohranitvi svoje narodne samobitnosti. Zaradi svoje neoma-jenosti in zaradi svojega ku!turneqa delovanja je b'l od fašistične Italije v Trstu obsojen in pregnan v Peruggio. Po vojni je nadaljeval svoje delo, bil dalj časa podpredsednik SPZ in sodeloval na mirovni konferenci v Parizu. Sedaj ie že več lef upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Dr. Andrei Budal je sam napisal deset kn j 'g, med katerimi sta naiboli poznani Križev pot Petra Kupljenika in Župan Žagar, vrsto knjig pa je prevedel iz romansk h slovstev pa tudi iz češčine, slovaščine n maloruščine. Ker je b'l stalno preganjan, je veliko njegovih del 'n prevodov izšlo pod psevdonimi Slavko Slavec, A. Pastu-škin, Ivo Dren in A. Labud. Pevski zbor beograjske radiotelevizije na turneji Med reprezantivne jugoslovanske ansamble, ki s' je pribor'l ugled ne le doma, temveč; tudi v tujini, sodi tudi mešani pevski zbor Radiotelevizije Beograd. Mnulo soboto se je po koncertih v Zagrebu n Ljubljani podal na turnejo po Italiji, Švici in Franciji. Zbor vodi Borivoja Simič, kot sol sti pa sodelujejo v njem Zora Moisilo-vič, Dubravka Nešovič, dr. Dušan Cvejiča in Lazar Ivko. Spacal na Dunaju in v Londonu Tržaški slovenski slikar Lojze S p a c a I ie mel na Dunaju uspelo rastavo svojih del. Sedaj pa je znameniti grafični muzej Albertina kupil za lastno zbirko že tretjo njegovo grafko. Te dni je razen tega tudi osrednii londonski muzei Victora-Albert odkupil dve Spacalovi grafik :n sicer Bizantinsko katedralo in kompozciio Timava ped Krasom. mmu v Nove šole in študentsko naselje v Mariboru Maribor bo v prihodnj h letih dobil vrsto višjih šol. Poleg višie komercialne (trgovske) šole in višje tehnične šole, ki sta že odprti, nameravajo v Mariboru ustanoviti še višjo gradbeno-komunalno šolo, ki naj bi dobila svoje prostore v gradbeni vajeniški šoli, ki jo sedaj grad jo. Društvo kmetijskih tehn'-kov pa se močno zavzema za ustanovitev višie kmetijske šole v Mariboru. Poleg teh višjih strokovnih šol nameravajo v prihodnjih letih ustanoviti v Mariboru tudi še višjo pedagoško šolo, za katero bo treba zgraditi novo poslopje. Novo šolsko poslopie bo v prihodniem letu dobila tudi že ustanovljena višja komer-c;alna šola. Z ustanovitv jo teh višjih šol postaja tudi vprašanje dijaških domov vedno bolj pereče. Ker so že sedaj vsi dijaški domovi in internati prenapolnjeni, pripravljajo ob Koroški cesti projekt gradnje novega draškega in študentovskega naselja, v katerem bi imelo 1000 dijakov prostora in ki bi stalo okoli 600 milijonov dinarjev. Kakor pravijo, je graditev strnjenega d jaške-ga naselja mnogo bolj ekonomična kakor pa gradnja internatov ob vsaki šoli posebej. Naraščajoči pritok mladine, ki sledi ustanovitvi zgoraj omenjen h šol, postavlja Maribor tudi v pogledu na telesno vzgojo pred pereče probleme. V tem pogledu se bavijo z mislijo, da bi poleg potrebnih objektov za šport in telesno vzgojo v Mariboru ustanovili še Srednjo šolo za šport in telesno vzgojo. Rusko-ameriška kulturna izmenjava Or. MIRT Z W I T T E R 137 lužna Tirolska— manjšinski problem Nemcev Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazuma 25. junija 1959: Ob zaključku zunanje- politične debate naglasi italijanski zunanji minsfer Pella v rimskem parlamentu, da Nobena manjšina v Evropi ne uživa tako liberalnega ravnanja kakor nemška v Juž- Tirolski. Glede spornih vprašanj želi Italija rešitev z Avstrijo v duhu prijateljstva. Vendar spada vse, kar presega okvir Paškega sporazuma, v izključno pristojnost Ital ije. 27. junija 1959: Innsbruška univerza pobeli južnotirolskemu senatorju dr. Karlu ^inzlu častni doktorat za njegovo „življenj-ska delo" v korist Južne Tirolske. 3. julija 1959: Poslanec SVP dr. Karl Mit-l^rdorfer v proračunski debati v rmskem Parlamentu opozarja na socialni položaj fužnotirolskih Nemcev, ki vsled razmer pojoča nenaraven soc alni sestav in spada ^ad usodne probleme manjšine. Zahteva kvrePe vlade za zagotovitev zaposlitve od-podeželjske delovne sle, strokovno e in pravično razdelitev od države Podprtih ljudskih stanovanj za Nemce na domači zemlji. julija 1959: Regonalni svet Avtonomna področja Trentino — Tirolsko Poadiž- je z večino proti SVP sklene regionalni zakon v podporo razvijanja industrije in obrti. 3. julija 1959: Italijanski minister za prosveto senator Medici odredi ustanovitev novih srednjih šol, ki bodo pričele s poukom 1. oktobra 1959. Južnotirolski Nemci dobijo nove srednje šole v Toblachu (Do-biacco) in Malsu (Males), novo trgovsko šolo v Innichenu (San Candido) novo trgovsko akademijo v ladinskem Ortisei (St. Ulrich) ter novo nemško šolo za geometre v Bozenu. 9. julija 1959: Italijanski min'strsk: predsednik Segni razgovarja v prisotnosti državnega tajnika pri ministrskem predsedn ku Russa v R'mu z južnotirolskirm nemškimi poslanci dr. Tonijem Ebnerjem, dr. Karlom Mitterdorferjem, dr. Rolandom Rzom ter senatorjema dr. Karlom Tinzlom in dr. Luisom Sandom o predloženih problemih pokrajine Božen. 16. julija 1959: Druga stalna komisija za pravosodsfvo rimskega senata na predlog senatorja SVP dr. Luisa Sanda sklene, da bo odslej tudi pripadnik nemške narodnostne skupine stalno član komisije za odvetniške izpite pri Višjem apelacijskem sodišču v Tridentu. 17. julija 1959: Nova avstrjska vlada pod predsedstvom zveznega kanclerja inž. Julija Raaba se predstavi parlamentu na Dunaju. Vladna izjava glede Južne Tirolske opozarja na dne 4. marca 1959 soglasno sklenjeno resolue jo parlamenta, (ki je od vlade zahtevala vse potrebne ukrepe za popolno izvedbo Sporazuma Gruber-De Gasperi). Ureditev bo dovedla samo tedaj do pomirjenja, če bo dala južnotirolski narodnostni skupini tiste pravice, svoboščine in življenjske pogoje, za katerih uresničenje je bil sklenjen Par ški sporazum z dne 5. septembra 1946 in ki edini so sposobni, da dobijo privolitev te narodnostne skupine. 17. julija 1959: Novi avstriisk' zunanii minister dr. Bruno Kreisky (SPO) izjavi na Du-naiu k vprašanju Južne T rolske: „Personal-na in politična sprememba v vodstvu zunanjega ministrstva n'ma vpliva na to vprašanje. Z vso vnemo se bom trudil za rešitev, ki lahko doseže odobravanje velike večine Južnih Tirolcev!" 18. julija 1959: Novi avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kre*sky izjavi na Dunaju, da je in ostane južnotirolsko vprašanje eno izmed najvažnejših vprašanj avstrijske zunanje pol tike. Južna Tirolska je skupna skrb obeh vladnih strank, ki sta na srečni rešitvi tega vprašanja obe enako zainteresirani. Istočasno napove najožje sodelovanje z državnim sekretarjem prof. dr. Gschnifzer- jem, ker vladni stranki stremita za skupno zunanjo poltiko in predvsem še, ker je dr. Gschnifzer Tirolec. 19. julija 1959: Poleg deželnega glavarja in nadaljnjih članov deželne vlade Tirolske, poslanca v dunajskem parlamentu R. Zechtl-a (SPO) in drugih visokih politič-n h predsfavn kov iz Avstriie se udeleži proslav tirolske vstaje v Schlandersu (Sillan-dro) tudi avstrijski državni sekretar prof. dr. Franz Gschnifzer. V svojem govoru zahteva samovlado za Južne Tirolce, ki jih pozove: ..Vztrajno! Nič popuščanja in Tirolska bo ivelci! Živela Tirolska!" 21. julija 1959: Italijanski poslanik na Dunaju v imenu svoje vlade protestira proti zlorabi gostoPubnosti Italije po avstrijskem državnem sekretarju prof. dr. Franzu Gschnifzerju zaradi vseb ne in tona njegovega govora v Schlandersu. 21. julija 1959: Pokrajinski deželni zbor pokrajine Božen sklene proti glasovom italijanske opozcije prispevek 100 milijonov lir za nakup hotela „Bristol" v Bozenu, ki bo služil kot centralni nemški kulturni dom in sedež SVP ter nadaljne prispevke v podpor nemšk h kulturnih in gospodarsk h ustanov. (Se nadaljuje) 20. november 1959 Glasovi glede vsiljevanja nemščine pri veronaukn s strani ordinariata Izvajanje nadzoruje tudi varnostna direkcija Zgornja vesca. — K odloku celovškega škofijskega ordinariafa glede zahteve, da se morajo tudi slovenski otroci učiti vero-nauka v nemškem jeziku pripominjamo sledeče: Ob binkoštnem prazn:ku se veliko govori po vseh cerkvah o binkoštnem čudežu. Pridigajo in berejo, da je apostol Peter stopil pred veliko množico jeruzalemskih romarjev raznih narodnosti ter jim goreče govoril o vstajenju onega, ki so ga umorili in smatrali za mrtvega. Evangelij pravi: „Vsi so ga slišali v svojem jeziku’. Iz tega sledi, da je božja volia podeljevati vero-nauk v jeziku, v katerem je kdo rojen. Bin-košfni čudež torej ni bil v tem, da bi morali vsi razumeti jezik, ki ga je slučaino govoril apostol, temveč vsak je slišal svoj materinski jezik. Zdi se nam, da tega pri ordinariatu nočejo več verjeti, ker drugače bi moralo držati tam še načelo, da naj cerkev ne služi raznarodovanju in potujčevanju. Sele — Kot. — Tako daleč smo torej tudi že pri nas! Gospod učitelj je dobil v šoli pomagača za pouk nemščine. Toda to ni Celovec Celovški zdravstveni urad javlja, da so meseca oktobra prijavili naslednje primere infekcijsk h bolezni, ki jih je dolžnost prijaviti zdravstveni oblasti: 15 škrlatink, 8 oslovskih kašljev, 2 pljučni jetiki, nadalje po en primer jetike drug h organov, paratifusa in menigitis soroze. — Nameščenka Melita Kovač je prečkala z razprtim dežnikom Šentvidsko cesto. Na nesrečo ni zapazila bližajoče se cestne železnice, ki jo je podrla na tla. Pri nesreči se je hudo poškodovala na glavi ter si pretresla možgane. — Kriminalna policija je minule dni prijela 17 let starega tatiča Hilarija Mitterdorterja. Fant se je dva tedna preživljal s plenom, ki si ga je osvajal z vlomi in s tatvinami. Potepal se je v okolici Celovca in Krive Vrbe. Vlomil v več kioskov, med drugim v kiosk Juž-nokoroške mlekarne na jezeru v kiosk na postaji v Lendu, v delavnico Volkswagen ter v dve vili v Krivi Vrbi. Kradel je denar, živila, odeje in drugo, kar mu je prišlo pod roko. Plen je skrival v preoblačilnici plavalnega kluba na Lendu. Usodnega popoldneva je nekdo videl, ko je lezel v kabino. Fant se je čutil zasačenega ter pobegnil. Toda policija, ki so jo hitro obvestili, je nepridiprava že v večernih urah prijela južno od Celovca. Mladi fant je priznal svoja nečastna dejanja. Na seji mestnega sveta je svetnik Asen-bauer predlagal da prizidajo trgovski akademiji trinadstropno zgradbo. S prlgradnjo hočejo odpraviti pomanjkanje šolskih prostorov, kar je zelo nujno in potrebno. V je-klenobetonski zgradbi je predvidenih 12 razrednih prostorov, 2 dvorani za predavanja, prostor za blagoznanstvo ter telovadnica. Stroški gradnje so proračunani na 6,5 milijonov šilingov. kakšen učitelj, ki je prišel morda iz Borovelj ali Celovca, temveč naš kaplan mora poučevati po odloku ordinariata veronauk tudi v nemškem jez ku. To menda zaradi tega, da naši otroci ne bi pozneje, ko bodo vstopili v svet, zanemarjali versko življenje. Morda zaradi tega, ker ne bi znali moliti v nemškem jež ku? Nekdaj so nas učili, da je Jezus ukazal svojim učencem: „Pojdite po vsem svetu in učite vse narode’! Po mnenju generalnega vikarja in njegovih somišljenikov bi se moralo navodilo glasiti tako-le: „Pojdite po vsem svetu in učite vse narode nemški!" Če zadevo trezno in stvarno premislimo, je popolnoma nepotrebno muč'ti naše otroke z učenjem molitev v nemščini. Mislmo prvič zaradi tega, ker Bog vendar razume molitev vsakogar v katerem koli jeziku, drug'č pa menimo, da se otroci uč jo tudi v dvoiezični šoli toliko nemščine, da bodo razumeli tudi vsako nemško pridigo. Vprašamo, zakaj ni nobenega škofijskega odloka, ki bi silil nemškega otroka v popolnoma slovenskem kraju, da bi se naučil molitve v slovenščini? Za take ne obstoja nobena nevarnost in ni zaskrbljen nihče? Jasno smo razumeli namen jezikovnega odloka celovškega ordinariata. Civilne oblasti so nam dale vsaj možnost samoodločbe, ordinariat pa zahteva pouk veronauka za slovenske otroke kratko in malo tudi v nemščini. Pravimo, da bomo slovenski starši sami odločali o jez'ku s katerim bomo klicali Boga. Kje je pravica staršev, katero naglaša prav cerkev za ves pouk v šolah. Če nesprejemljivega odloka ne preklčejo, smo odločeni, da odjavimo svoje otroke od veronauka, potem pa naj sami jedo juho, kakršno so skuhali. In kaj se dogaja v škocljanu! Iz vseh strani se čujejo pritožbe in izrazi ogorčenja o tem najnovejšem škofjskem odloku o okrnjevanju in izpodrivanju slovenščine iz osnovnih šol tudi pri verona-uku. Posledica tega vsiljevanja nemščine s strani slovenskim vernikom tako „naklonje-nega' ordinariata pod vodstvom generalnega vikarja Kadrasa pa je, kakor smo zvedeli iz Škocijana, vmešavanje varnostnih organov k izvajanju tega odloka. Ne moremo si to drugače predstavljati kakor pa, Borovlje Letos pomladi so začeli graditi v Borovljah Dom za učence puškarske strokovne šole. Zgradba je že dogotovljena v surovem stanju. Ob tej priložnosti so napravili proslavo, ki so v takih primerih običajne. Slavje je priredilo Društvo za pospeševanje puškarske obrti v Avstriji kot graditelj Doma. Dom za učence priznane puškarske šole v Borovljah bo brez dvoma zelo koristen za še boljši razvoj in dober naraščaj v puškarski obrti tudi za boroveljsko puškarsko obrt, ki slovi po svojih izdelk h daleč po širnem svetu. Začetek obratovanja umetnega drsališča v Celovcu Na umetnem drsališču v velesejmski hali bodo začeli obratovati dne 22. novembra 1959. V neverjetno kratkem času je podjetnikom in marljivim delavcem uspelo, da so umetno drsališče v velesejmski hali s sprednjo halo, sanitarnimi napravami, pre-oblačilnicami, garderobami, bifejem in dru-g m dogotoivili tako daleč, da bodo lahko za Celovec važno napravo provizorično že odprli. Pri gradnji je udeleženih dvanajst priznanih tvrdk. Predvidevajo, da bo dokončna izgraditev vsega stavbnega kompleksa končana maja prihodnjega leta ter bo takrat tudi oficielna otvoritev. Igre z žogo na ledu (Eishockeyspiel) bodo prvič na novem umetnem drsališču v Celovcu, kakor rečeno 22. t. m. s pričetkom ob 16.30 uri. Pred začetkom sporeda bosta imela kratke nagovore prezident velesejma mestni svetnik Novak in celovški župan Ausserw'nkler. Na prizorišču umetne- da ima vtikanje varnostn h organov v jezikovni pouk pri veronauku prozoren namen, da bi veroučitelj ne poučeval preveč v slovenščini. Od kdaj so varnostni organi oziroma varnostna d rekcija poklicani, da nadzorujejo jezikovni pouk pri veronauku? Smatramo, da je veronauk izključno zadeva verkve, ki bi morala po Kristusovem ukazu učiti vse narode v njihovem jeziku, kar pa pri nas za višje predstavnike cerkve očitno ne velja, čudimo pa se, kako je mogoče in dopustno, da posegajo vmes tudi varnostni organi. Pri takem pojavu se nehote vsiljuje mnenje in nastaja vprašanje, če ne stoji v ozadju takšnega nadzorovanja sam celovški ordinariat, čemur bi se po izkušnjah niti ne čudili. Saj je iz časov polpretekle zgodovine znano, da je škofijstvo v dobi nacističnega nasilja premeščalo svojemu ljudstvu zveste slovenske duhovnike v tuje kraje, proč od svojih rojakov v sporazumu z geštapo, kakor je razvidno iz maloštevilnih ohranjenih aktov bivše celovške geštapov-ske centrale. Počastitev 90 let starih rentnikov Pokojninsko zavarovalni zavod, urad v Grazu, obvešča, da bodo počastili renfni-ke, ki so dopolnili 90. leto svojega življenja. Rentniki bodo prejeli od zavoda vo-ščilna p sma in častna darila. Na Koroškem bodo počastili štiri rentnike ter jim izročili voščilna p srna in darila. Ti so: Drussnitzer Elise, Spittal/Drau, Hudovernik Marija, Beljak, Schadner Elise, Celovec in Binter Martin v Škocjanu v Podjuni. Beljaške Toplice Beljaške Toplice uživajo po svojih zdra-viln h kopelih v vodah toplih vrelcev velik sloves, ki sega v zgodovino davnih pred-namcev. Toplice vedno bolj modernizirajo. Pred nedavnim so otvorili prvo stopnjo nove gradnje najmodernejše in največje fer-mo-kopališke hale v Evropi. Danes je v Topi cah tudi pozimi 50 modernih kabin v termo-kopališki hali na razpolago. Iz vseh krajev prihajajo gostje, ki iščejo zdravja ob zdravilnih virih, pa tudi zdravi si v kopal šču osvežujejo svoje morda že nekoliko načete živce. Beljaške Toplice so za mesto in deželo tudi zelo velikega tujsko-promef-nega značaja. ga drsališča se bosta pomerila predvsem KAC in mestni izbor iz Helsinkija na Finskem. Mestni izbor iz Helslnkija razpolaga v svojih vrstah z več igralci, ki so na tekmah v Pragi odnesli svetovno prvenstvo. Pravijo, da članstvo KAC-a trenira te dni na Jesen cah ter odigra morda tudi tovariško igro s tamošnjim moštvom kot pripravo za nedeljsko tekmo. Pričakujejo in zelo verjetno je, da bo zanimanje za zaenkrat edinstveno prireditev na ledu v Celovcu zelo veliko, zato priporočajo, da si publika oskrbi vstopnice v predprodaji, ki se dobijo med drugimi kraji na Koroškem: V Celovcu v Reiseburo Karntner Verkehrsgesellschaft, Sternallee, v Beljaku v Buchhandlung Heuss & Schleifer, 8. Mai-Platz, v Velikovcu pri avto-podjetju Hans Polascheg, v Borovljah v trafiki Grete Outschar, Glavni trg 4, v Šmohorju pri avto-prometnem uradu Jakob Jošt. Redek in lep življenjski jubilej Kaizaze pri Bilčovsu. — V soboto, dne 14. novembra 1959, smo praznovali izredno vesel in za naš kraj redek jubilej. Bivši posestnik p. d. M klavčeve kmetije Gregor P a r 11 in njegova žena Marija sta slavila svojo zlato poroko. Pred petdesetimi leti sta si pred oltarjem obljubila zakonsko zvestobo. Dolgo življenjsko pot sta skupno prehodila, pol stoletja delila in skupno preživljala lepe, pa tudi težke čase, kar je pač zemljanom določeno v življenju. Časi okrog leta 1909 so bili trdi za vse, posebno pa za kmeta. V tistih časih je mladi Gregor prevzel kmetijo po svojem očetu z raznimi bremeni, ki so tlačila kmete. Mladi Miklavc pa ni obupal. Krepko je prijel v roke krmilo svojega gospodarstva ter vodil s pomočjo svoje žene, kljubujoč vsem stiskam, svojo domačijo vzorno in do zadovoljivega blagostanja. V srečnem zakonu se je jubilantoma rodilo šest otrok. Vsi otroci so dobro preskrbljeni, hkrati pa s ponosom lahko gledata na vrsto 16 vnukov. K številnim čestitkam, ki sta jih spoštovana jubilanta deležna ob zlati poroki, se pridružujemo tudi mi ter jima želimo še mnogo srečnih in zdravih let! Globasnica Hudo je deževalo v nedeljo zvečer in vlekel je močan novembrski veter. Toplo in prijetno pa je bilo številnim gostom pod streho, ki so bili zbrani na veselem ženito-vanjskem slavju v gostoljubni Šoštarjevi gostilni v Globasnici. Razigrani gostje so imeli v svoji sredi mlad par, nevesto Roziko Hutarjevo, p. d. Hutarjevo v Globasnici in ženina Alberta Smrečnika iz Male vasi, ki sta ta dan sklenila zvezo za življenje ter si obljubila trajno zvestobo. Slavje je potekalo po lepih domačih običajih, dobre volje in kakor se v takih primerih spodobi, okusnih dobrot za grlo in želodec ni manjkalo, za kar so odlično poskrbeli v domači gost Ini. Prijetno presenečenje so svatje doživeli, ko so se ponoči na „ovseti” mimogrede oglasili pevci in pevke zbora „France Pasterk-Lenart", ki so se vračali z gostovanja v Šmihelu. S pesmijo so novoporočencema čestitali k njunemu življenjskemu koraku. Ženin Albert in nevesta Rozika izhajati iz znanih dobrih narodno zavednih družin in smo prepričani, da bosta vzorom svojcev in domače hiše ostala zvesta tudi v bodoče ter zgledno vzgajala tudi svoj naraščaj. Mlademu zakonskemu paru iskreno česf.tamo! Bazne vesti iz Koroške Prejšnji teden se je na Koroškem primerilo 145 prometnih nesreč z 89 poškodovanimi in dvema mrtvimi osebami. V vsej državi je bilo 1371 prometnih nesreč, pri teh pa 999 poškodovanih ter 29 mrtvih udeležencev prometa. V šestdesetih primerih so vozn ki pobegnili, v 75 primerih pa s° ugotovili, da so bili šoferji pod vplivom alkohola. Grebi n j V garažo in delavnico ključavničarskega mojstra Primnika so vlomili neznani storilci ter iz osebnega avtomobila Franca Thalerja ukradli dve avtomobilski odeji, katerih vrednost cenijo na 132 šilingov, Vlomili so tudi v predal za denar v pisalnem stroju, toda so imeli smolo, ker so v predalu našli samo 45 grošev. Družabni večer naših prosvetašev Bilčovs. — Naše Slovensko prosvetno društvo „Bilka’ je preteklo soboto priredilo posrečen družabni večer za svoje aktivne člane. Lepo število 46 povabljenih članov se je odzvalo vabilu. Večer je bil zares pravo domače družabno doživetje. Vrstilo se je petje, tamburanje, nagovori in vložki za smeh. Člani so srečanje izkoristili tudi s tem, da so razpravljali o smernicah prosvetne dejavnosti v zimski sezoni- Med drugim so razdelili tudi vloge lepe igre „Na poljani", ki jo je spisal naš zaslužni koroški rojak Jaka Špicar. Igrali j° bomo na Štefanovo v proslavo avtorjevega življenjskega jubileja. Občni zbor bo naše društvo imelo dne 6. decembra 1959. OBVESTILO Večer slovenskih narodnih pesmi Fantje iz okolice Baškega jezera bod° skupno s tamburaši SPD „Zila’ iz Zahorf' ca priredili v nedeljo, dne 22. novembri 1959, ob 20.00 uri pri Ročičniku v LoČOh VEČER SLOVENSKIH NARODNIH PESMI Vse ljubitelje slovenskih pesmi srčno va' bimo! iiaaaBHHcsK Potok, 20. november: Fotiks V. • Sobota, 21. novomber: Dar. M D. Nedelja, 22. november: Cecilija Ponedeljek, 23. november: Klemen Torek, 24. november: Janez Sreda, 25. november: Katarina Co rtek, 26. november: Konrad Priprave na Olimpiado v Rimu v letu 1960 V Rimu so sedaj sredi priprav za Olim-&ado 1960. Preko 600 delavcev pefih gradbenih podjetij hiti z gradnjo velikega olimpijskega naselja in kmalu bo dokončanih &062 stanovanjskih prostorov, ki bodo prihodnje poletje služili kot bivališče več kot W)00 športnikom iz vseh držav. Ta poslop-ia bodo potem urejena za stanovanja za ^žavne uradnike. Poglavje zase pa predstavlja oprema, dasti postelje. Športniki raznih držav ho-^ejo namreč imeti take postelje, kot so jih novajeni doma. Nekateri hočejo lesene, drugi železne postelje, prvi visoke, drugi 2°pet nizke, nekateri z žimnicami in vzmet-n'i itd. Angleži hočejo n. pr. na vsako podijo po dve žimnici in po dve blazini, ^erikanej in Holandci postelje, ki morajo hiti dolge vsaj po dva metra. Edino Ka-''ndčani ;n Formožani so sporočili, da so lQnje dobre kakršne koli postelje. Pa ne samo postelje, ampak tudi drugi Problemi delajo preglavice organizacijskemu odboru. Za olimpijsko naselje so do- Človeška govorica Kako daleč seže? Kdo jo lažje spreminja? Vsekakor ženske. Nihče pa nima danes 9lasu kot ga je imel Homerjev trojanski v°jščak Stentor, ki je zalegel za petdeset foških grl. Zvonki glasovi segajo delj ka-h°r zamolkli. Tečajni raziskovalci poročalo, da so se v čistem zraku govorno lahko 5Porazumeli na daljavo 2 km. Pod vodo Seže človeški glas šestkrat bolj daleč, ker 56 zvok v vodi širi mnogo hitreje. Evropejci govorijo jasno in zveneče, med-*®rn ko se oglašajo Kitajci in Japonci sti-,nieno in tožno, govorica Indijcev in Burbonov je mehka in ženska, Tibetancev gla-s kovinskim prizvokom, večine Afričanov, pa hripava. Zanimivo je, da se s človekom glas ne stara. Kaj pomenijo imena? . nam prevedejo kitajska in japonska rnena, se nasmehnemo, kaj vse pomenijo. 'v'|slite, da je z našimi drugače. Naša ime-J'Q tudi vsa nekaj pomenijo. Slovanska ne P°rno naštevali, pač pa druga: Iz latinščine: Anton (predpostavljeni), 9nac (ognjevit), Maks (največji), Pavel 'Majhen), Veronika (tista, ki prinaša zma-9o) „. , Iz grščine: Andrej (možat), Barbara (tuj-b), Jurij (kmet), Margareta (biser), Katarino (čista), Nikola (zamogvalec nad ljudstvi), 6reza (žena-lovec), Sofija (razumnica)... Razno: Suzana (lilija) hebrejsko, Gašper pakladnik) perzijsko, Lora (bog je moja Uc) arabsko, Selma (mirna) arabsko. slej že potrošili 6 m'Iijard I r, potrebne pa bodo še nadaljnje 4 milijarde za gradnjo dohodnih cest in raznih uslužnostnih naprav, kot so banka, praln'ca, poštni urad, carinarnica, nekaj trgov n in 12 restavracij. Dogotovljena je že Velika športna palača, ki ima večjo kupolo kot pa ie ona na cerkvi Sv. Petra, dalje je tu Velodrom, kopalni bazen in veliki stadion .Flaminio", v katerem je prostora za 100.000 gledalcev. Kar se prehrane tiče, so športn'ki sporočili, da so več ali manj zadovoljni z italijansko kuh:njo, čeprav imajo mnogi med njimi svoje pomisleke glede .paštašute". Številni športniki se kaj radi spominjajo velikih polkilskih zrezkov, ki so jih prejemali na Olimpiadi v Melbournu v Avstraliji. Zato so organizatorji Olimp:ade v Rimu poverili pripravo prehrane Mednarodni družbi za železniške spalne vozove, vsaka športna delegacija pa bo lahko pripeljala s seboj tudi po enega ali dva svoja kuharja. Posebno velike pa so težave s preskrbo prenoč šč za obiskovalce. Za otvoritev in za zaključek olimpijskih iger je že prišlo okrog milijon prijav. V času od 15. junija do 15. septembra računajo, da bo na olimpijskih igrah povprečno po 200 tisoč gledalcev dnevno. Hoteli in penzioni so že vsi rezervirani za ves čas trajanja Olimpiade. Tre- ba jso poiskati dodatna prenočišča po zasebnih hišah, in rimski župan Cioccetti že pr pravlja poseben poziv na prebivalstvo, naj sodeluje s turističnim odborom. Da bi preprečili večje neprijetnosti, sprejemajo nadaljne prijave le v zvezi s prodajo vstopnic. Prenočišče bo dobil le tisti, ki kupi tudi določeno število vstopnic za razne športne prireditve. Organizatorji morajo pomisliti tudi na pripravo primernega in dovolj številnega strokovnega osebja. V ta namen je CONI že sprejel v službo nad 1200 tolmačev, ki bodo prevajali športne rezultate v najrazličnejše jezike. Poleg tega je CONI že najel tudi 2000 spremljevalk. Tudi za te bi b lo potrebno vsaj površno športno znanje. Vendar pa izgleda, da pride v poštev predvsem njihova zunanjost in več ali manj zaokrožene oblike. Seveda pa je to združeno z nevarnostjo, da bi preveč podjetne spremljevalke utegnile motiti občinstvo ali celo športnike. Da bi se tej nevarnosti kolikor toliko izognili, nameravajo urediti v olimpijskem naselju popolnoma ločen oddelek za ženske, ki so ga že ogradili z dvojno žično ograjo. Zagotovili pa so vsekakor, da v to ograjo ne bodo spustili električnega toka. Tako je Rim že v zaključni fazi za pripravo potrebnih zgradb in drugih priprav za svetovno Olimpiado. Domneva o življenju na drugih planetih Nekateri sovjetski znanstveniki so prišli na osnovi najnovejših raziskovanj vesolja in lasfn h proučevanj do zaključka, da na nekaterih planetih naše Rimske ceste morda žive razumna živa bitja. Ne izključujejo možnosti, da so ta bitja dosegla višjo stopnjo razvoja kot ljudje. Radio Moskva je pred nekaj dnevi seznanil javnost s tako domnevo sovjetskega astronoma Fel ksa Segala. Po njegovem mnenju je možno, da inteligentni prebivalci z drugih planetov že zaznavajo naše vesoljske polete. Sovjetski znanstveniki bi danes lahko napotili kozmične rakete na Mars in Venero. Pa ne samo to. Povsem mogoče bi bilo, da na Marsu ustvarijo umetno atmosfero, ki bi bila podobna zemeljski. — Življenjski pogoji na Saturnu, Uranu in Neptunu so neprikladni, boljši pa so pogoji na njihovih satelitih. Osvajanje Marsa, Venere in mogoče tudi Merkurja bo verjetno podobno osvajanju Meseca — najprej opazovalni leti na te planete in okrog njih, in končno tudi pristajanje. Zdaj se že ukvarjajo z načrti, kako spremeniti fizikalne pogoje na Mesecu, tako da bi na njem lahko živeli tudi ljudje. — Mesec je verjetno bogat na uranu, ki bi ga lahko izkoriščali za jedrske centrale, s pomočjo katerih bi bila osfvarjena umetna atmosfera. Segal ne navaja nekakega roka za ostvaritev teh, danes še fantastičnih projektov. Predvideva pa, da bo Mesec čez nekaj desetletij postal planet s fizikalnimi pogoji, ki bodo omogočali življenje človeku. Mesec bo tedaj postal za človeka odskočna postaja za nadaljnje osvajanje vesoljstva. To in ono o rojstvih, življenju in smrti • Največ olrok se povrečno rodi na otoku .Guamu v Tihem oceanu: na vsakih 1000 prebivalcev se vsako leto rodi kar 58 otrok. e Detelo, kjer se rodi povprečno najmanj otrok na svetu, je težko določiti; po podatkih za minulo leto, je to Nyassa, kjer se na leto na 1000 oseb rodi le 9,1 živih otrok, v Evropi pa je to Monaco, kjer se rodi 14,2 živih otrok na 1000 prebivalcev. • Največja umrljivost je v Burmi: na leto 33,5 smrti na 1000 odraslih prebivalcev. • Izrael pa je dežela z najmanjšo umrljivostjo: od vsakih 1000 odraslih prebivalcev jih na leto mure komaj 6,3. • švedska je država, kjer se rodijo najbolj zdravi otroci: na vsakih 1000 otrok, starih do eno leto, jih umre komaj 18,5. • Največ dojenčkov umre v prvem letu življenja v Burmi: na vsakih 1000 rojenih povprečno 230 na leto. • Največji prirastek prebivalstva v minulem letu je imela Kostarika: na vsakih 1000 ljudi se je povečalo prebivalstvo za 36 oseb. • Najnižjo nataliteto na svetu pa ima Avstrija: na vsakih 1000 ljudi se prebivalstvo poveča letno komaj za 2,1 človekal ® Trst ima od vseh evropskih mest najmanjši prirastek prebivalstva: na 1000 oseb se prebivalstvo poveča komaj za 1,5 človeka, na drugem mestu pa je Zahodni Berlin, kjer se prebivalstvo na 1000 ljudi poveča za 3,4 ljudi. • Po dosedanjih podatkih živijo moški najdalj na Nizozemskem — povprečna starost, ki jo učakajo je 70,6 let — ženske pa na Norveškem, kjer učakajo povprečno starost 72,9 let. • Indija je dežela, kjer učakajo tako moški kot ženske najnižjo povprečno starost: moški 32,5 let, ženske pa 31,7 let. Indija in Ceylon sta hrati tudi edini deželi na svetu, kjer živijo moški povprečno dalj časa kot ženske. Koliko bo trajalo potovanje na Luno? Znani sovjetski zvezdoslovec Nikolaj Ba-rabašov je napisal knjigo o Luni. V njej navaja med drugim, da je tehnika raketnih izstrelkov v Sovjetski zvezi dosegla tako raven, da bi zadostovalo 53 ur potovanja, da pridemo na Luno. Tako potovanje bo po njegovem mnenju možno že v bližnji bodočnosti. Kaj bodo dobili prvi vsenvrski potniki na Luni? Barabašov nam pripoveduje v svoji knjigi, da bodo ti potniki lahko dvigali ogromne teže in skakali zelo visoko in daleč. Gravitacijska sila na Luni je namreč zelo majhna in tako bo za začetno hitrost raketnih izstrelkov ki se bodo morali dvigniti z Lune, dovolj 2,4 km na sekundo. Luna bo torej lahko služila kot vmesno oporišče za tista vsemirska letala, ki bodo letela na bolj oddaljene zvezde. Seveda bodo potrebne še temeljite in komplicirane preizkušnje, preden se bo dalo ta načrt popolnoma izvesti. V zadnjem času so sovjetski učenjaki odkrili na Luni tudi delujoče ognjenike. Zato bodo morali proučiti tudi ta pojav, še preden se bo človek odločil za pristanek na tem planetu. s, ' ■ ="■ HP , i: Kje ste, Eamulcvi? Anton Ingolič »Hudičevo mrzlo," sem pritrdil. »Brezposelni?" »Kako pa!" »Revež!" »In ti?" »Tudi brezposelna, preveč nas je, moški ^ še za kruh n mate denarja." / Pfišel je mimo moški. Naglo se je dvigni-s klopi. ^•Cocol’ ga je nagovorila sladkobno, s bolnoma izpremenjenim glasom. r).^'oški je zamahnil z roko, kot da odga-sitno muho. pet je sedla. j videl? Vem, da bi šel z menoj, če bi 6 Kaj pod palcem." *Težko živiš?" ",^am vidiš. Malo dela, malo denarja. °r povsod. Včasih je bilo sveda bolje." 'Kdaj včasih?" »Ko^da* *! ie boli zavzdihnila kot vprašala. So i S?m„ *e kila pd Madame Pernot. Bili Jcjrr?Pf. ^asi- K Madame Pernot so prihajali CeU mi ln kogafi gospodje, tovarnarji, 0 ministri." .Mogoče tudi gospod minister Cham-bert." .Morda. Zakaj pa ne? Morda je prihajal prav k meni." .Lažešl" .Zakaj bi lagala?" .Jaz pa sem v Nici vodil psa njegove vdove na veliko in malo potrebo in imel sem na sebi njegovo obleko." .Lažešl" .Zakaj bj lagal?" .Ta pa je lepa!" Začela se je naglas smejati. .Čakaj, tamle je ribica! Vržem trnek!" švignila je prek ceste, a se je kmalu vrnila. .Ribica ni prijela. Ne vem, ali vaba ni več dobra. Poglej me!" Pogledal sem jo. Pred leti je morala biti lepa in mikavna. .Nisi napačna." .Seveda nisem," je .ampak vidiš, kako je. časa molčala, oprezujoč navzgor vzdol po ulici. .Kako ti je ime in si?" me je vprašala. Povedal sem. » * .Mislila sem, da si Francoz, kje z juga. Dobro si se naučil francoski. Rudar? Strašno delo, kaj?" Rekel sem ji, da ni nič strašnejšega ko brezdelno pohajkovanje. .Ne bi rekla. Če ujameš dobrega klienta, ki te pelje najprej na večerjo, potem pa ga ti odpelješ v svojo sobo in opraviš, za vzkliknila jezno, Potem je nekaj in na-od kod kar te je plačal, lahko naslednje dopoldne ležiš, se izvlečeš iz postelje šele proti poldnevu in greš z denarjem v torbici v restavracijo kot kaka gospa. Ves popoldan pohajaš po bulvarih. Kaj je lepšega? Kupiti si res ne moreš kaj prida, ogleduješ pa si le najdražja blaga, se pogajaš za ceno, celo spreš se s prodajalcem in ga ozmerjaš, potem odideš v kavarno, si naročiš pijače in čakaš! E, fant, to ima tudi nekaj svojega! Sedeti v pisarni, delati v tovarni, se v trgovini ljubeznivo nasmihati strankam in jim streči? Ne, nikolil Zadnja leta je res hudičevo, ne samo za nas ženske, tudi za vas moške, za vse." Stisnila se je k meni. .Hladno je, ti si pa mogočen kot bor za našo čuvajnico. Rada sem se stisnila k njemu. Lepa so bila tista leta! Tiščala sem se k boru in gledala vlake, kako so drveli mimo. Najbolj so me privlačevali brzovlaki: prvi razred, jedilniki, spalniki, v njih lepo oblečeni gospodje s krznom ogrnjene dame. Ej, kako sem jih gledala! Čakaj, tamle bo obilni ribji lov!" Odhitela je na most, a še preden je prišla do moškega v črnem zimskem plašču, je pristopilo k njemu z druge strani nekoliko manjše in bolj polno dekle. Moški je premeril obe od pet do glave in odšel z debeluško. .Konkurenca!" je moja znanka dejala jezno, ko se je vrnila in spet sedla. .Tedaj, ko sem se stiskala k boru, se nisem bala konkurence. Samo da bi prišla na brzovlak, sem si želela, vse drugo bo prišlo kot sa- mo od sebe. Toda brzovlaki so drveli mimo in oče je bolj pazil name kot na zapornice, ki so mu bile predane v varstvo; bila sem edinka, brata pri očetu nista veljala, veljala sta le pri materi, ki pa mene ni marala. V bližini je prišlo do okvare na lokomotivi. Odhitela sem za vlakom. Mlad gospod me je povabil v jedilnik in odpeljal v Pariz. Od tega je že šest let. Tisti prvi časi so bili kot v ameriškem filmu." Zamahnila je z roko. .Bilo je in je minilo," je rekla trdo. .Zebe me. Tudi tebe, kaj?" Na lepem se je dvignila. .Nič ne bo! Hvala, bor!" Se jaz sem se dvignil. .Kje spiš?" Pokazal sem prod most. .Tam?" se je zavzela. „Pa si rudar in si nakopal na stotine vagonov premoga, kaj?" šla je, a po nekaj korakih se je ustavila. „Čuj, bor, pojdi z menoj! Ne kurim, nimam denarja za premog, tako mrzlo pa le ni kot tamle pod mostom. Kar pridi!" mi je naravnost zaukazala, ker sem se obotavljal. .Tovariša sva, ti zaman ponujaš roke, jaz pa ljubezen, kot se reče." Prišla sva v ozko ulico in se povzpela po slabo razsvetljenih stopnicah v peto ali šesto nadstropje. Sobica je bila za spoznanje večja in prikupnejša kot tista moja v predmestju Glignacourt, celo postelja ni bila kaj prida udobnejša. .Vidiš, to je moj brlog!” Zasmejala se je. .Oprosti, tempelj ljubezni sem hotela reči." ma doma in žlico tudi. Še tisto jul^ reden je zvečer zaspal za zmerom, ' prašal po Tebi. Marka še ni? Pišite ' ^ jega, pogovoriti se moram z njim! N edeli, kam naj pišemo, ko sta že dve P mi prišli nazaj. Hudo je bilo z očet° □m veš, še huje je brez njega. Prazno iša. Pepčka skoraj ni doma, dobil je ^ 3 v separaciji, po šihfu pa gre s mam samo še Mihca. Pridi domov, Pr°0» 3, da bodo kmalu začeli jemati. Tebe . ajo vzeti, ko je oče pustil zdravje v j01 ^ imon pride skoraj vsako nedeljo. P'50 io, ko mu bomo v nedeljo dali Tvoj ^ lov. Zakaj nismo šli domov tisto ^e*°pr,j» em imela denar za travnik in kravo! |ače bi bilo, kot je zdaj, oče bi še ž've 'i bi bil doma. Kdaj bomo šli? Pridi, moj ljubi sin! nCJ Vsi Te pozdravljamo in Ti kliče1110 V'denie! Tvojo -o*1 EVROPA PRED VI I. Reichstag v plamenih Berlinski višji požarni direktor 'Gempp, šef “criinskih gasilcev, je bil 24. marca odpu-“en, ker je baje v svoji službi trpel komuni-st>čne spletke. To je bilo dokaj jalovo in za [CP privlečeno pojasnilo. Komunistične splet-*e so bile v tem, da je Gempp v razgovorih z gasilskimi nadzorniki in požarnimi vodniki tokovno obravnaval požar v Reichstagu in Pojasnil nekaj zanimivih podrobnost. Poroko o tej zadevi je 25. aprila prinesel posarski lst »Saarbriickener Volksstimme". Gempp je ugotovil, da so bili gasilci presno alarmirani, kajti le tako se je lahko zSodi|0j da so na mestu našli že oddelek SA, Z| je štel 20 mož. Goring mu je izrecno prepovedal, da bi “al takoj znak za velik alarm in da bi od ,Sega začetka vključil močnejše gasilske od-Wke. V palači so našli obilico zažigalnih sredstev. Po mnenju Gemppa jih je bilo toliko, da bi jih lahko naložili kvečjemu na velik tovorni voz. To poročilo je povzel ves svetovni tisk. Nato so Gemppa obdolžili raznih poneverb in ga zaprli. Goring ni hoiel, da bi palačo rešili — saj je potreboval velik požar. Zdi se, da se je Gempp dolgo boril za svoja načela. Šele 18. junija 1933, ko so nacisti že umorili dr. Bella, Hannussena in dr. Ober-fohrena, ker so vedeli preveč o požaru, se je v nemških listih pojavil preklic, ki ga je „dal“ Gempp. Zmagala je sla po življenju — Gempp se je zbal in pristal na objavo preklica. Goring ni pozneje nikoli več omenil podzemeljskega hodnika in tudi tisk ga ni nikoli več omenil. Tako naj bi padla v pozabo njegova izjava, s katero je ho'.el prehiteti druge, da ne bi brskali po tej zadevi. To je bil njegov trik, ki pa se ni posrečil. Kako kratkovidni so bili nacistični voditelji, kako otročje so si predstavljali požar, njegove posledice in proces! Pripravljali so se kot na opereto. Igralci so se slabo naučili svojih vlog in zato opereti ni nihče ploskal. Doživela je grozen polom. Resnica je bodla v oči. Nacisti so zgubili bitko v moralnem pogledu, toda požig jim je razvezal roke, da so v krvi in terorju „uredili“ državo kljukastega križa. Hitlerjeva vlada je v letu 1933 — v letu priprav na leipziški proces — potrošila za propagando 50 milijonov mark. Fantastična š evilka, ki ne potrebuje nobene razlage. Protiproces v Londonu Antifašističnemu preiskovalnemu odboru ffe zahvala, da je požig Reichstaga pojasnil, J°likor je bilo mogoče. Zbral je nič koliko ??kazov. Delavske organizacije v Nemčiji so (|,e neutrudljive, čeprav so delovale v ilegali, v Odbor so sestavljali angleški sodnik D. N. jjtt, francoski državni podtajnik Moro-Gafferi, francoski poslanec Gaston Bergery, briški sodnik Arthur G. Hays, švedski sektor Georg Branting, nizozemski poslanec J- Betsy Bakker-Nort, danski sodnik Vald au>dt in Belgijec Pierre Vermeylen. BJeka erim sejam so prisostvovali še Franico Nitti, nekdanji italijanski ministrski ^dsednik (pred nastopom fašizma) in pred-Jednik švicarskega nacionalnega sodišča To-Wnes Huber. * fajništvo tega odbora je delalo pet mese-tev, da je zbralo ves potrebni dokazni ma-kfial. Prvo sejo je imel odbor 2. septembra j33 v Parizu. Od 5. do 7. septembra je kovala na Nizozemskem podkomisija, ki prečkala primer van der Lubbeja. vod v londonski proces je bilo veličastno biorovanje v dvorani Wagram v Parizu, kjer j? ^ • septembra govoril Moro-Giafferi deset i;°c an ifašistom o požaru v Reichstagu. v°) govor je zaključil z vzklikom: »'Goring, požigalec «i ti!“ j*Bo je prvič, da je neki nekdanji minister jducal ministru Goringu to obdolžitev v pbraz. Giafferi, največji sodni izvedenec rancije, je izpovedal to kot soglasno mišlje- svetovne javnosti. G- septembra ob 10. uri predpoldne re je j'bel v Londonu na sedežu angleškega združba pravnikov londonski protiproces. Prvič j Zgodovini človeštva se je zbralo tako svetno ljudsko sodišče. Trajal je pe: dni. Za-s°Zr>e klopi ni bilo, čeprav je bilo vsem ja-da sedi na zatožni klopi celotna nacija vlada. ^ predpreiskavi je odbor zaslišal več kot to Prič. V Londonu je nastopilo trideset potihnili prič. Med njimi so bili: politik nemške meščanske stranke Georg Bernhard in socialdemokratska voditelja dr. Hertz in dr. Breitscheidt. Nastopil je nemški pisatelj Ernst Toller, čigar knjige je dal Goebbels javno sežgati. Pričal je komunistični poslanec Wilhelm Koenen. To je bil tisti Koenen, ki so ga obdolžili, da je zapustil skupno s Tor-glerjem Reichstag, ko je že gorel. Ni čakal aretacije. Na njegovo glavo so nacisti razpisali nagrado. Nastopil je tajnik komunistične frakcije v Reichstagu Otto Kiihne Tor-glerjev sin, ses’ra Dimitrova in še drugi. Nekateri so odšli z londonskega procesa nazaj v Nemčijo na ilegalno delo. To je bil resnični proces o požigu Reichstaga. Svetovni tisk je dnevno obširno poročal o njegovem poteku. Nemška vlada je uradno protestirala proti londonskemu procesu pri angleški vladi. Pritisk svetovne javnosti je bil tako močan, da je angleška vlada odbila protest nemške vlade. Londonski proces je izrekel razsodbo 20. septembra — dan pred pričetkom leipziškega procesa. Glavne ugotovitve so bile naslednje: Van der Lubbe ni komunist, temveč nasprotnik komunistične stranke; Kompartija Nemčije ni imela s požarom nobene zveze; Torgler, Dimitrov, Popov in Tanev so nedolžni; Van der Lubbe ni mogel sam zažgati palače; Požigalci so porabili za vstop in izstop iz palače podzemeljski hodnik; Tak požig je lahko koristil samo nacistični s ranki . . . Londonski, pariški in ameriški radio je ob-iavil razsodbo 20. septembra zvečer. Antifašisti so na velikih zborovanjih po vsem svetu sprejeli to vest z navdušenjem. Nacisti so doživeli strahovit udarec na sam predvečer leipziškega procesa. V Londonu so jih prehiteli. Kar je ugotovil londonski proces, to je izbojeval na leipziškem procesu Dimitrov. Nacistična strahovlada Plameni niso zajeli samo Reichstaga, icm-»c vso Nemčijo. Hitler je imel 25. oktobra ^3 na velikem zborovanju govor, v kate-t je dejal: , ”^sa nemška revolucija je zahtevala le pet-eset mrtvih in še ti so bili pristni potepini." . Pa izjava je vredna Hitlerja. Laž je bila Jdno nacistično orodje. Tisoči so obležali a cestah. Deset tisoči so romali v koncen-, acijska taborišča. V Dachauu je tekla kri 'as Potokih. Nacistični oddelki so /padali P v delavska predmestja in morili. pBjava knjiga številka II (Dimitrov contra ^ring) omenja 747 ljudi, ki so jih umorili Jkisti. Med temi so tudi žene: delavke in sjjSPodinje. Uradne izjave so se čestokrat gla-StC: »na begu ustreljen". V Nemčiji je ta ^avpk zvenel kot istozvočnica za umor. Do-j. . \ so prejemali policijske elegrame: „Vče-i;,1 je bil vaš mož na begu ustreljen. Poro-'la sledijo." ^ad Nemčijo je prišla smrt. r‘je'ri>rt !e bila le uvod v nacistično divjanj' Nacisti bi ne bili nacisti, če ne bi imeli l>|5e&a repertoarja. Sama rmrt jim ni mo-Od buditi dovolj zadoščenja. Nekaj strelov t0 ?adaj v glavo, nekaj zamahov z bajone-V'.. Pobiti nekoga do smrti — to so prelij? 1 v SA in SS izšolani poklicni ubijalci. dru ,0<^ nacistov na oblast je pomenil vse kaj Sega kakor samo ubijanje. Naj govori nacis ični fiihrer sam. V Kielu, 7. maja 1933. leta: »Prišla je ura obračuna. . . Ne smete živeti v zmoti, da ta obračun ne bo doživel svojega naravnega konca. Konec revolucije je konec tega sistema, je konec tega časa! Mi bomo te ljudi (nasprotnike nacističnega režima) zasledovali do zadnjega skrivališča in sc ne bomo odpočili, dokler ne bomo odstranili tega strupa z narodnega telesa." Tokrat Hi Jer ni lagal. Imel je dovolj ljudi, ki so te njegove besede razumeli dobesedno in re po njih tudi ravnali. Prišla je ura obračuna! Najprej je obračunal z delavskimi strankami in organizacijami. Komunistična stranka mu je bila najbolj nevarna. Nato socialdemokratska stranka. Nato je zasegel ves delavski in revolucionarni tisk: »Rote Fahne", „Vorwarts“, „Welt am Abend", „Berlin am Morgen", ,,Arbeiter-Ilustrier e-Zeitung“ in druge. Zasedel je tiskarne in delavske domove. »Rdeča pomoč", ki je bila ustanovljena zato, da je podpirala delavske politične jetnike, se je umaknila v ilegalo. Pozaprl je delavske zaupnike in voditelje delavskih združenj. Povod za to tkcijo mu je dalo praznovanje 1. maja, ki so ga delavci kljub nacistom 1933. leta še praznovali. (Nacisti so kasneje prevzeli 1. maj kot svoj praznik!) Kjer ni šlo drugače, je Hitler obtožil svo- je nasprotnike korupcije. Na o je izdal uradna povelja in prepovedi. Zasegel je delavsko banko in delavske na-bavljalne zadruge. Prišla je ura obračuna! Hitler ni prezrl dejstva, da so nevarne tudi človeške misli — ideje. V Goebbelsu je imel zanesljivega hlapca, ki mu je zaupal čistko v kulturi in kulturnih krogih. Očistil je vrste znanstvenikov. Ni prizanesel niti zdravnikom niti pisateljem. Ni prizanesel niti Nobelovim nagrajencem: Albertu Einsteinu (ki je odšel v Ameriko), fiziku Jamesu Frančku, kemiku Fri Ku Haberu in številnim drugim. Na vrsto so prišli gospodarstveniki, sociologi in pravniki. Hitler brezobzirno vsiljuje nemškemu ljudstvu »gleichschaltungo". Knjige so nevarne. Kajti v njih so napisane stvari, ki nacistom niso všeč. Torej — proč z njimi! Na grmado z njimi! In spet se zgodovina ponavlja. Trg pred berlinsko opero 10. maja 1933. leta. V večernih urah tega dne je trg priča nezaslišanemu dogodku. V dvajsetem stoletju zagori grmada, na ka ero so nacisti vrgli — desettisoče knjig. Trg je poln rjavih in črnih kolon oddelkov SA in SS, ki so poravnane v vojaških formacijah. Knjige dovažajo s tovornjaki. Godbe igrajo »Deutschland, Deutschland liber alles. ..“ Grmada zagori in grozljivo osvetljuje trg. V avtu se pripelje nasmejan Goebbels. — Na grmadi gorijo dela Marxa, Engelsa, Lenina, Rose Luxemburg, Karla Liebknechta in Avgusta Bebla. Na grmadi gorijo romani in dela Thomasa in Heinricha Manna, Lconharda Franka, Štefana Zweiga, Berta Brechta, Teodorja Pliviera, Ericha M. Remarquea, Egona Kischa, Uptona Sinclaira, Helen Kellerje-ve... Spiski prepovedanih knjig so dolgi. Grmada v Berlinu ni edina. Goebbels je dal znak. Podobne grmade zagorijo v Miin-chenu, Dresdenu, Breslauu, Frankfurtu. V Dusseldorfu so javno sežgali dela največjega nemškega pesnika Heinricha Heineja. Policija in oddelki SA so preiskovali knjigarne in javne knjižnice. Vdirali so v stanovanja, v kleti, na podstrešja. Iskali so »prepovedano" literaturo. Goebbels je hotel mirno spati. V listih je objavil seznam prepovedanih knjig. Nihče se ni mogel izgovarjati — nemška pedantnost je obsedla izvrševalce tega odloka. Poznan je nacistični izrek iz tega obdobja: »Če slišim besedo kultura, tedaj primem za samokres!" To je stavek iz gledališke drame Hansa Jobsta, edinega nacionalsocialističnega pisatelja v tistem obdobju. Na Goebbelsovo zahtevo so njegovo dramo igrala vsa nemška gledališča. Kolone SA so marširale. Marširale in pele: „1 Ventis Judenbliit vom Mcsser rinrtt gehts uns nochmal so gut.“ (Če judovska kri teče pod nožem, nam je Se enkrat bolje.) To je bila »nova" doba. Zato so kolone SA prepevale: »Die rote Brut, schlagt sie zu Brei, SA marschiert — die Strasse frei!“ (Rdeča zalega, zmeljimo jo v kalo, SA marilra — cesta naj bo prostal) Sredi junija 1933 jc miinchenski mestni svet sklenil uničiti grobova Gustava Lan- H A R J E M dauerja in Kurta Eisnerja, ki so ju leta 1919 umorili bavarski reakcionarji. Prišla je ura obračuna! Za nazaj in za naprej! Dresdenska opera je 7. marca igrala Verdijevega »Rigola ta". Za dirigentskim pultom je stal eden izmed najboljših nemških dirigentov Fritz Busch. Oddelek SA — 60 mož — je med predstavo vdrl na oder. Obiskovalci so bili priče nenavadnemu dogodku. Vodja oddelka je zahteval, da Busch odloži taktirko. Umetnik se ni vznemiril, hotel je nadaljevati. Dvignil je taktirko. Tedaj so ga rjavosrajčniki zgrabili in ga odvedli. Na njegovo mesto je stopil dirigent, ki so ga pripeljali rjavosrajčniki. Fri z Busch je bil »nevaren" mož. Njegova zasluga je bila, da je dresdenska opera postala umetniška ustanova. Njegova »krivda" je bila, da ni bil nacist. Bil je starokopiten meščan. To je bil njegov greh. Fritz Busch ni bil edini glasbenik, ki so mu nacisti pokazali vrata. Podobno usodo so doživeli številni drugi dirigenti, komponisti, pianisti in glasbeni pedagogi. Goebbelsi je očistil gledališča, film in upodabljajočo umetnost Na vrsto so prišle šole in univerze. Spisek iz šol in univerz pregnanih učiteljev in profesorjev je grozotna priča »nove" nemške ureditve. Nemški tisk in časopisi — :o so odslej le zvočniki Goebbelsove propagande. Nacisti prepovedo večino inozemskih časopisov. V Nemčiji ni bilo poklica, ki ne bi doživel čistke. Na vrsto so prišli tudi sodniki, advokati in zdravniki. Ura obračuna je prišla! Bila je grozna! Napočila je prva nemška bartolomejska noč, noč pokola, ki so jo v Nemčiji uradno imenovali »noč dolgega noža" (Nacht des langen Messers). To je bil uradni nacistični naziv za krvav obračun, ki je divjal po Hitlerjevem prihodu na oblast. Po nepopolnih podatkih so oddelki SA »preverili" v letu 1933 60.000 ljudi. Kasarne SA so spremenili v mučilnice. Politični ujetniki so bili aretirani brez vsake zakonite osnove. Dovolj je bila ovadba ali pa drobna osebna zamera. V začetku julija 1933 so bila koncentracijska taborišča že znana. V njih je ždelo že 40.000 mož in žena. Niso jih sodili in nihče izmed njih ni vedel, kako dolgo bo trajala njegova kazen. »V Nemčiji vladata red in mir," to je bil uradni odgovor nacističnih oblasti, ko je inozemski tisk opisoval nacistična grozodejstva. Ljudi, ki so si dopisovali z inozemstvom, so prisilili, da so v pismih pisali, da je v Nemčiji položaj miren. V zaporih pa so nacisti mučili jetnike s pravim sadizmom: dajali so jim piti ricinusovo olje in lasten urin, lizati so morali svojo lastno kri. Nacisti so mislili resno, ko so govorili: »Zaposlili bomo industrijo konoplje." V mislih so imeli konopljine vrvi za vislice. Takšna je bila pot novih gospodarjev Nemčije, ki so si nadeli ponosno ime »nadljudje". Nacizem je že zdavnaj obljubljal, da bo rasno očistil Nemčijo in Hitler je v svoji knjigi Mein Karnpf določno povedal, da bo pometel z rasno nečistimi primesmi v nemškem ljud-s vu. Po njegovem so bili vsega zla krivi Judje. Prišla je ura obračuna! Hitler je načel »judovsko vprašanje". Pričel je preganjati Jude. Že 1. aprila 1933 se je pričel uradni bojkot proti judovskim trgovinam in obratom, pred katerimi so se pojavili uniformirani SA-jevci. Sleherna nacistična organizacija je prejela natančen program bojkota. Judje so morali vrniti potne liste. Nemška dekle a so »opozorili", naj se ne družijo z judovskimi mladeniči, če nočejo veljati za »judovske kurbe". In tako so se čez noč rodili uradi za ugotavljanje porekla. Ugotavljali so, kdo je in kdo ni rasno čist. Bilo bi odveč govoriti o posledicah teh ugotovitev! Še včeraj so bili ljudje spoštovani zdravniki, advokati, športniki, profesorji, učitelji, novinarji in uradniki. Odslej so bili to le še Judje, ki nimajo več pravice živeti v nemški sredini. To je bil začetek viharja, ki se v nacis ični Nemčiji ni nikoli polegel. Fašizem ne pozna meja v grozodejstvih. Tak se je moral pokazati tudi v Nemčiji. Svet ga je predobro spoznal, posebno, ko so horde »nadljudi" preplavile nemške državne meje in zamajale v temeljih Evropo in ostali svet! Toda preden se je to zgodilo, je Hitler opravil še poreben obračun, ki nas lahko le še bolj prepriča, da fašizem ne pozna predsodkov. Na poti k neomejeni oblasti se je pojavila nova nevarnost v las ni hiši. Ta nova nevarnost so bili voditelji oddelkov SA, ki jim je poveljeval načelnik štaba — Ernst Rohm. (Se nadaljuje) Stroški gradenj so narasli Stran 8 Celovec, petek, 20. november 1959 Štev. 47 (914) De Gaulle ima težavno stališče V Alžiru je ob proslavi obletnice premirja iz leta 1918 prišlo do ostrih demonstracij radikalnih desn čarjev proti režimu De Caulla. Demonstranti so kričali .Alžirija je francoska", .armada na oblast”, „De Gaul-la na vislice" in obmetavali za red postavljene policiste s paradižniki in kamenjem. Toda tudi na kongresu degolistične unije za novo republiko v Bordeaux je prišlo skoraj do pretepa med dvema nasprotujočima si strankama. Do tega ni prišlo le zaradi energične intervencije min stra Soustel-la. Ostra napetost je na kongresu nastala predvsem zaradi tega, ker je skupina ekstremistov zahtevala, da bi v stranko ponovno sprejeli deset disidentov. Skupina poslancev, ki jih vodi eden izmed glavnih organizatorjev lanskega udara v Alžiriji, je izstopila iz unije za novo republiko iz protesta proti programu De Gaullea za reševanje alžirskega vprašanja. Zahtevi po ponovnem sprejetju disidentov v stranko sta se uprla sekretar stranke Chalandon in minister za informacije. Ekstremisti so z ropotanjem in vpitjem reagirali na Chalandovo odklonilno izjavo, nastal je nered in kongresu je grozil splošen pretep. Le odločnemu nastopu predsednika kongresa Soustellu je uspelo, da so se delegati pomirili. Škof dr. Gregorij Rožman umrl Minuli ponedeljek zjutraj je v Clevelandu umrl bivši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Rojen je bil leta 1888 v Šmihelu pri PPberku. Gimnazijo in bogsolovje je študiral v Celovcu in nato deloval kot profesor cerkvenega prava na celovškem bogoslovju. Po plebiscitu je odšel v Jugoslavijo ker ga je iz dežele izgnal škof Hef-ter z 12 drugimi slovenskimi duhovniki. Predaval je cerkveno pravo na ljubljan- skem bogoslovju. Na predlog ministra Korošča je leta 1929 postal koadjutor škofa Jegliča, leta 1930 pa škof ljubljanski. Med nacistično okupacijo Jugoslavije se ni prav znašel. Leta 1945 je emigriral v Avstrijo. Nekaj časa je bival v Celovcu, potem pa se preselil v Ameriko. V Clevelandu v ZDA je živel do svoje smrti. Pred nekaj leti je obiskal še svoj rojstni kraj in sorodnike v Šmihelu pri Pliberku. V zadnjih desetletjih so zelo narasli stroški gradenj novih in popravila potrebnih poslopij. Avstrijski zavod za raziskovanje gospodarstva in politike je izračunal na osnovi indeksa 1938 razvoj gradbenih stroškov na Solnograškem, ki se bistveno ujemajo tudi z gradbenimi stroški na Koroškem. V razpravi je povedano, da so od leta 1938 do oktobra 1959 narasle cene zidne opeke za 883, apna za 986, peska za 457, gramoza za 600, lesa pa za 1133 odstotkov. Za strešno opeko, ki je bila 1938 manjkajoče blago, računajo, je v tem času cena narasla za 900 odstotkov. Pri povišanju cen gradbenega materiala je treba upoštevati, da so v tem časovnem razdobju zelo narasle plače delavcev, na primer z darska delovna ura za 894 ter plače za pomožne delavce za 990 odstotkov. Pribitki za gradbene mojstre so se dvignili od 10 na 19 odstotkov, pri plačah pa od 64 na 120 odstotkov. Iz tega sledi, da so stroški pri posameznih gradbenih materialijah v resnici narasli še za okoli polovico. Na splošno indeks gradbenih stroškov ne naslanjajo na leto 1938, temveč na leto 1930. Na tej podlagi znaša indeks oktobra 1959 1390. Po tem indeksnem računu stane na primer danes stanovanjska hiša * 60 kvadratnimi metri prostornine 13,9 krd toliko, kakor leta 1930. Razvoj gibanja cen gradbenega mal^ riala in gradbenih cen ni enoten, temvec zaznamujejo v gotovih letih široke skok®' spet so cene za gotovo dobo precej staln®r deloma tudi nekoliko upadajo. Na kratko je pojm indeksa v tem smisly merilo za spremenljive statistične številk®- Vesten plačevalec davkov V Združenih državah Amerike imajo re ifrih Torek, 24. november: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Iz albuma popularnih orke- stralnih melodij — Panorama zabavnih zvokov — 10.10 Zbor poljske folklorne grupe .Masovsze’ — 11.00 Hrvat-ska in slovenska solistična glasba — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Od tu in tam — 13.30 Pisana vrsfa opernih melodij — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -r- 15.40 Naši popotniki na tujem Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.10 zabavne glasbe — 11.00 Pri starih italianskih 010 — 11.30 Družina in dom — 12.00 Igra pihalna 9® f| — 12.15 Radijska kmečka univerza — 13.30 ^er ^ Svetel: §Kri humoreske — 13.50 Domače pesmi ‘n pevi — 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: fCjCe pripoveduje — 15.40 Iz slovenske književnosti rt Metelious: Pijana bratovščina — 16.00 Pelkov ^00 ob štirih — 17.40 Mešani zbor Ljubljanski zvon ^ q0 Človek in zdravje — 18.30 Iz naših kolektivov ^njk' Godalni orkester Jean Eddie Cremier —- 20.15 ^ zunanje-politični pregled — 20.30 Mozartovi konc 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih • 22-1 operni koncert. v. e-