Stev. 15«.
Poetoma plačana y gcioTinJ.
V Ljubljani, torek, 11. julija 1922.
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
?a celo leto Din 90’— ta pol leta Din 45'—
7 upravi stane mesečno Din 7*
nKafoiiShi bol5Seochl“?
Že precej časa se ponavlja v izvest-«ero delu naše javnosti neslana fraza o »katoliškem boljševizmu«. Ko je kapitalizem bil manj razvit kot je danes in je bila njegova najhujša nasprotnica socialna demokracija, so pokojnega Kreka označevali t» »katoliškega socialista«; danes, ko je kapitalizem na vrhuncu, so vsi, ki hočejo $Qveško družbo osnovati na drugih načelih, boljševiki, pa naj imajo z boljševizmom kaj opraviti ali ne.
Krščanski socializem nima z boljše-VfcBinom nobene idejne zveze. Ni se pojavila niti še socialna demokracija, iz katere fe boljševizem izšel, ko smo imeli krščansko socialiste. Med njimi imamo izrecne Utopiste, imamo tudi poizkuse socializirajo družbe in celo socialistično, na kolekti-vističnih načelih organizirano krščansko dfžavo v Paragvaju, ki so jo zasnovali je-tUitj. Pred Marksom imamo zlasti v Franci duhovite zastopnike krščanskega so-uialjzma.
Vsi ti možje, naj so šli še tako daleč, ■** odlikuje jih namreč vse brez izjeme temeljna misel, da je treba ustvariti nov družabni red — se od marksizma ostro ločijo v tem, da vsi to družbo zamišljajo na krščanski verski podlagi. Njihova vodivna misel je, da mora krščanska morala določevati ne samo zasebno, temveč tudi javno življenje. Oni tudi ne snujejo nove družbe vključno le na enem, proletarskem razre-
v tem smislu, kakor da bo ta vzorna krščanska družba izšla izključno le iz gospodarsko izkoriščanih, ki imajo nujno ^gospodariti, marveč mislijo, da ima ta flružba iziti iz vseh brez razlike, kateri Premagajo v sebi kapitalističnega duha. kajti noben socialni preobrat ne more vstvariti boljšega družabnega reda, ako ni-?°	tudi moralni predpogoji, ako
izkoriščani niso zmožni izvršiti več nego samo zunanji, gospodarski preobrat, ki v bistvu ne premaga duha izkoriščanja, eksploatacije in zasužnjevanja. Krščanski co-malci poznajo odločni boj zoper kapitalizem, toda ne samo kot obrambni boj zoper kapitalistični razred in njegove iz-koriščevalne metode, marveč obenem tudi kot aktivni boj zoper njegove temelje, ki so v duši, v mišljenju, ki se torej ne omejujejo samo na en gospodarski razred, marveč obsegajo celo človeško družbo. Tudi krščanski socialisti ne mislijo, da bi bilo vse doseženo že s prevratom — bodisi stopnjema, bodisi hipoma — ampak menijo, da je poglaviten duhovni, moralni preobrat, ki ima biti podlaga izpremembi zu-htajega reda. Najvažnejša je moralna resolucija človeštva.
Tukaj ima krščanski socializem proti *ebi dva sovražnika: kapitalizem, ki se v Politiki in v kulturnem življenju odeva v konservatizem, in brezverski socializem, ki je dosegel svoj višek v b o 1 j š e -vizmu. Reakcionarni kapitalizem in boljševizem spadata nujno skupaj; ni si mogoče misliti enega brez drugega; ona sta si krvna brata, rojena iz enega očeta: materializma. Zato stoji krščanski socializem Proti obema enako v boju.
Konservativni buržua omejuje moralo ha zelo ozek krog medsebojnih človeških odnosov: moža napram ženi, otrok napram Staričem itd., ne prizna je pa praktično Prav nič, če gre za širše, večji krog obsegajoče moralne pravice in dolžnosti. Gospodarsko življenje iz moralnega območja sploh popolnoma izobčuje: tu vlada zgolj Sakon močnejšega, ki sme slabejšega izkoriščati, kolikor mu drago. Ista nemoralnost Mja v bužuazni družbi v odnosih med državo in državo; ista brezmoralnost v političnem življenju v državi sami. Za modernega kapitalista družba ni organizirana skupina nravstvenih poedincev, ampak Mšjih živali«, kjer »najvišje« žive na ra-*un »nižjih«. V toliko pa pozna materialistični buržuš moralo in vero, da ji pripisuje nalogo ta družabni red ščititi; on terja °d nje, da avtoriteto izkoriščevalcev brezpogojno posvečuje, da naj delavec dela, kapitalist pa uživa sadove dela v pretežni hieri, in trdi, da je ta red neizpremenljiv, vsak drugi gospodarski red pa fantazija.
Kakor se zdi na prvi pogled čudno, se boljševizem s temi temelji modernega kapitalizma popolnoma krije. Kapitalistični Reakcionar uči brezpogojno avtoriteto sedanjega družabnega reda prav tako kakor boljševik to avtoriteto brezpogojno taji, to-
UfednHtrt it utmniitvo « Ka.
Ntsr}t*i tJIci šliv. n ~m T*iefon uradrrBba štev m — Mefrn ■as ijpravnišivg štev. 328
CENE PO POSTI:
ra četrt leta Din 22'50 za en meseo Din 7’50
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna Številka stane 50 p
Krili In olada.
Belgrad, 11. julija, (Izv.) Vprašanje kandidatne liste za državni svet je prišlo na mrtvo točko in sicer vsled tega, ker je kralj nezadovoljen z ono četvorieo kandidatov, katerih imena so bila že objavljena in jih je vlada predlagala kralju. Kralj je nezadovoljen, ker med temi ni nobenega Slovenca in Hrvata, temveč sami izraziti srbski politiki. Tudi sicer je kralj
mnenja, da bi se moralo pri sestavi ozirati bolj na zmožnost in strokovne sposobnosti, kakor pa na strankarsko pripadnost. Zato bi se morale upoštevati znane osebnosti iz Slovenije in Hrvatske. Ta najnovejši dokaz nezaupanja vladi je vzbudil v vseh krogih veliko zanimanja in komentiranja.
Tetam demokratom
Usoda dr. Žerjava. — Bo: za notranjega ministra.
Belgrad, 11. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji demokratskega kluba so razpravljali o rekonstrukciji vlade. Najpreje so prečitali resolucije slovenskih demokratov ki izražajo dr. Žerjavu zaupanje in zahtevajo, da naj dr. Žerjav ostane še dalje v vladi. Klub je o tem razpravljal in sklenil, dr. Žerjava pozvati v Belgrad, da se radi afere Jadranske banke opraviči, na kar bo šele klub mogel razpravljati o njegovi zadevi. Nato so razpravljali o zasedbi ministrstva za notranje zadeve in se je takoj videlo, da obstoja več struj, ki ima vsaka svojega kandidata, vsled česar so se zedinili, da naj Ljuba Davidovič v spo-
razumu z demokratskimi ministri določi kandidata. Ljuba Davidovič in ministri so odšli rta posvetovanje in so kmalu javili, da se niso mogli zediniti in da predlagajo dva kandidata in sicer Kosto Timotijeviča in Dragotina Pečica. Klub je nato glasoval in je pri drugem glasovanju dobil Pečic 34 glasov levičarjev, vsled česar je bila sprejeta kandidatura Pečica, Vprašanje pa je, kakšno stališče bodo v tem vprašanju zavzeli radikalci, ker je znano, da je Pečic velik neprijatelj radikalcev. Na vsak način bodo prav gotovo zahtevali državnega podtajnika v ministrstvu za notranje za-deve zase.
Saunstoineti groze z opozicijo.
Strah pr@d voSivnim ebrafunom.
Belgrad, 11. julija. (Izv.) Spor med samcstojneži in vlado še vedno ni izravnan, ker se vlada sploh ne pogaja z njimi. Kakor je izvedel Vaš poročevalec, vlada njihovih zahtev ne misli sprejeti, ker so radikalci in demokrati proti temu, da bi se gradile v Sloveniji še kake nove železnice, češ, da imajo Slovenci že itak dva izhoda na morje in sicer preko Trsta in Reke, ki bosta v trgovski pogodbi z Italijo oba zagotovljena. Če bi v slučaju, da vlada zahtev samostojnežev ne sprejme,
minister Pucelj podal ostavko, so radikalci in nekateri demokrati mnenja, da naj se ta takoj sprejme, obenem pa naj se zahteva tudi odstop dr. Vošnjaka, poslanika v Pragi. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, so samostojneži izzvali ta spor za-tp, da bi-mogli oditi v opozicijo, misleč, da bodo s tem okrepili svoje popolnoma omajano stališče med ljudstvom. — To upanje pa je jalovo. Na dan volitev bodo videli, kako ljudstvo sodi o njih.
da oba nazora sta brez nravstvenega temelja: kapitalistična buržuazija avtoriteto razglaša iz razloga gole k o r i s t i, ona brani ta red, ker uživa njegove sadove; boljševizem ga izpodkopuje, ker hoče spraviti na vrh drugi razred, ne da bi prinesel tudi druge nravstvene podlage novemu družabnemu redu. Tako pridemo iz ene tiranije v drugo; kajti kjer ni nravstvenih podlag svobodno svoje dolžnosti izvršujočih nravstvenih bitij, tam je nujno tiranija. Dokler bo boljševiška družba to, kar je kapitalistu: nujna večna borba med tlačenimi in tlačitelji, nobena revolucija ne more prinesti nobenega izboljšanja. Kajti gola utopija je, da bo ta boj prenehal, če tlačeni odpravijo način kapitalističnega gospodarstva, ako ne odpravijo obenem vira, iz katerega poteka.
Kdor te priproste resnice le malo pomisli, mora na prvi mah uvideti, kako ostro teče mejna črta med krščanskim socializmom na eni ter kapitalizmom in boljševizmom na drugi strani.
Mislimo, da smo s tem povedali prav vse, kar je bilo treba.
Konferenca u Haagu.
Pari*, 10. julija. (Izv.) »Petit Pari-sien« piše: Tekom razprav, ki se sedaj vodijo v Haagu, je belgijski zastopnik predlagal, naj se dovoli Rusiji mednarodno posojilo. Kakor poročajo listi, pa ta predlog najbrže ne bo uspel, ker bi imelo repa-racijsko posojilo ,ako se sploh dovoli mednarodno posojilo, na vsak način prednost. Šele ko bo Nemčija mogla plačati obroke, ki jih dolguje zaveznikom, je mogoče misliti na mednarodno posojilo, ki naj bi se porabilo za obnovo Rusije. Francoski strokovnjaki bodo mogli na konferenci zastopati le to stališče.
Haag, 10. julija. (Izv.) V odgovoru na vprašanje francoskega delegata Cevillyja v komisiji za kredite so izjavili Rusi, da 1. vztrajajo na svoji zahtevi, da se krediti dovole ruski aržavi in ne zasebnikom in da 2. ne priznajo ne sedaj in ne za bodoče jamstev, ki jih vsebujejo prejšnje obveznosti.
Agitirajte za »Novi čas«
Hnerltto pošalilo.
Belgrad, 10. julija. Finančni odbor je nadaljeval razpravo o ameriškem posojilu. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril proti posojilu posl. Dul i bič. Naglašal je med drugim, da bodo neugodni pogoji tega posojila našo valuto le oslabili. Tudi posojilodajalci sami bodo skušali pritiskati na našo valuto, da bi tako dobili za svoje dolarje čim več dinarjev. 25 milijonov dolarjev, ki jih dobimo, znaša danes 560 milijonov dinarjev, po lanskem kurzu pa bi znašalo samo 280 milijonov dinarjev. Danes so sploh najneugodnejše razmere za najetje velikega posojila in za gradbe ter nabave. Lahko bi še počakali. Sploh bomo od 25 milijonov dolarjev dobili dejansko samo 10 milijonov, od odstalega bomo izbili na kurzu 3 milijone, na izplačilu obresti za prvo leto, ki se takoj odtegnejo, 2 milijona in na provizijah ter drugih stroških 1 milijon dolarjev.
Dalje je govoril proti posojilu poslanec Stanovnik, ki je naglašai, da ima to posojilo koristiti samo enemu delu države, dočim se za druge dele vlada ne briga. Vprašanje bivših vojnih posojil je še vedno nerešeno, 20 odstotni odtegljaji o priliki žigosanja še tudi niso plačani. Slovenija potrebuje progo Črnomelj-št. Janž, ljubljansko barje je še neregulirano. — Proti posojilu sta govorila tudi poslanca G j o -novič in Nedeljkovi č.
SMRTNE OBSODBE V RUSIJI.
Paril, 10. julija. (Izv.) »Temps« poroča iz Rusije, da je sovjetska vlada sklenila, počakati še z izvedbo smrtne kazni zoper obsojene duhovnike.
PADEC MAŽARSKE KRONE.
Budimpešta, 10. julija. (Izv.) »Acht-uhr-Abendblatt« objavlja izvajanja finančnega ministra Kallaija o padcu mažarske krone, ki ga skoraj izključno pripisuje kot posledico naglemu padanju nemške marke. Gospodarski položaj Mažarske se v splošnem ni poslabšal in ker kaže letina zadnje dni veliko bolje, ni posebnih vzrokov, da bi mažarska krona izgubila še bolj na svoji vrednosti. Vlada bo napela vse sile, da postavi mažarsko krono na trdno uodlago.
Sladkorni oderuhi.
Češki sladkor je I : ;v ' V. . ma skoro konkurence, posebno v podonavskih deželah ne. Ta ugodni položaj češki sladkorni kapitalisti neusmiljeno izkoriščajo. Ni jim dovolj, da že začetkom kampanje nastavijo kolikor mogoče visoke cene, marveč te cene še ob vsaki priliki zvišujejo. Tako so še pred krathim znova zvišali ceno za 2 K csl. pri kilogramu, češ, da imajo le še malo zaloge. Za zvišano ceno so pa naši trgovci dobili sladkorja, kolikor so ga hoteli. Ob takem roparskem izkoriščanju položaja ni čuda, da je Češka družba za sladkorno industrijo zaključila zadnje po-slovno leto (30. junija t. L) s sijajnim uspehom. Po dosedanjih računih bo družba izplačala po 150 čk dividende na delnico! A preko tega bodo še ostali mnogi milijoni za razne zaklade. Tako umeva kapital svojo nalogo celo v češkoslovaški republiki, kjer se kaže drugače za moderne socialne ideje dokaj več zmisla nego marsikje drugod. Kapital je pač volk, ki nikoli in nikjer ne menja svoje narave.
Komunistični poslanec Dfafto»ii£ obsojen.
Dne 8. julija se je končala razprava proti poslancu Djakoviču. Ves dan so trajali govori državnega pravdnika, obtoženca in njegovega zagovornika dr. Pavičiča.
Državni odvetnik je v več ur trajajočem govoru orisal program boljševikov in komunistov, ki ga je označil kot nekaj nemogočega. Zato da se komunizmu ni priključil noben človek, ki zna kritično gledati, temveč samo ljudje, ki so hoteli bolje živeti. Razlagal je protidržavno delovanje komunistov pri nas, vsled česar je priš o do obznane in pozneje do zakona za zaščito države. Dejal je, da je sicer obtoženi deloval po večini iz fanatizma, vendar je kljub temu za svoje propagandistično delovanje odgovoren in se naj zato obsodi.
Za njim je govoril poslanec Djukovič, ki je branil komunistične ideje in dejal: Gospod državni pravdnik prav lepo pravi, kako skrbi država za splošno korist. To delamo tudi mi, ki zahtevamo, da delo pripada delavcu. Svoje ideje propagiramo brez nasilja in nikogar ne silimo, da naj stopi v našo stranko. Smo proti vsakemu prelivanju krvi, kakor je bil tudi Kristus. Koliko^ se je pač krvi prelilo, preden se je krščanska vera razširila po vesoljnem svetu, vendar zato nihče ne bo dolžil Kristusa.
Poudarja, da se ni nikdar pregrešil proti zakonu, ker ni nikoli pozival ljudstva na odpor proti državi in zakonu. Govori o parlamentarizmu pri nas in navaja razne argumente proti ustavi, ki jo sedaj vlada često krši, kadar ji gre to v račun. Kritizira postopanje s komunističnimi poslanci, od katerih j'e on enajsti, ki so ga pognali pred sodnijo. Ne čuti se krivega, ker je v času največjega preganjanja delal za bedno delavstvo in zato mirno pričakuje sodbe.
Zagovornik dr. Pavičič je na podlagi dr. Trumbičevega govora v parlamentu ostro obsodil postopanje vlade, da se velik del državljanov obsoja in naziva protidr-žavnim. Dolžiti eno stranko, ki ima na ureditev države drugačen idejni pogled, je povsem nepravično ker je mnogo strank, ki imajo z ozirom na formo države in na vladanje povsem druge poglede kakor vladne stranke. Končno je s pravnega stališča pobijal obtožnico kot popolnoma neutemeljeno in predlaga oprostitev.
Po dolgem posvetovanju je predsednik dr. Medakovic razglasil sodbo: Djuro Djakovič je kriv zločina proti očetnjavi po § 90-11. in se obsodi na deset mesecev zapora, v katero kazen se vračuna 9 mesečni preiskovalni zapor.
Državni odvetnik in zagovornik sta se pritožila.
Današnja predborza-
Zagreb, 11. julija. (Izv.) Pesta 24, Berlin 67 do 68, Italija 15.10 do 15.20, Newyork 333, Pariz 27.10, Praga 800, Dunaj 1.36, Ziirich 65.
Ziirich, 11. julija. (Izv.) Berlin 1.00, Holandsko 203, Newyork 23.75, London 23.21, Pariz 41.40, Italija 23.30, Praga 12.00, Zagreb 1.55, Sofija 3.45, Varšava 0.095, Dunaj 0.0225, n. a. krčma 0.0250-
politični dogodki.
-r Sami med seboj. Minolo nedeljo se je v Ljubljani vršil zbor zaupnikov JDS za ljubljansko oblast. Na zbor so bili vabljeni in so prišli samo mladini. Dr. Kukovec in dr. »Žerjav sta imela torej lahko stališče in lahko delo. Zbor je kajpada sklenil resolucije, ki izrekajo mladinom priznanje, starinom pa za njihovo »nedisciplino« o priliki raznih mladinskih afer — grajo. Resolucij je osem in v zadnji se spominjajo mladini tudi delavstva in pravijo, »da naj se delavstvo podpira tudi v njegovem gmotnem stremljenju, kjer gre za pravično plačilo dela.« Drugače pa naj se delavstvo ne peča s politiko — razen seveda, če hoče služiti demokratskim mladinom. Demokratski mladinski recept za delavsko vprašanje je torej zelo enostaven. — V odbor »koncentrirane« in »konsolidirane« demokratske stranke so bili izvoljeni: dr. Gregor Žerjav za predsednika, dr. Dinko Puc, Ciril Pirc, Josip Tink in Luka Jelenc kot podpredsedniki, Anton Jug in dr. Joe. Klepec tajnika itd. V odboru ni niti enega starina. »Narod« pa v polemiki proti »Jutru« ugotavlja, da »Jutro« in gospoda oko-lu njega še ne predstavljajo demokratske stranke. Zdaj ne vemo, kje je pravzaprav demokratska stranka?
4- Narodna skupščina je v seji 10. t. m. mlela dalje proračunsko razpravo. Govoril je med drugimi radikalec dr. Velizar Jankovič, ki je kritiziral vladno finančno politiko in rekel, da je proračun v izdatkih neresničen. Za ravnotežje je nujno treba novih neposrednih davkov.
+ Razdor v demokratskem parlamentarnem klubu. Srbski demokratski poslanec Angjelinovič je v »Belgrajskem Dnevniku« priobčil članek s podpisom, v katerem poziva na združitev vse tiste, ki so za to, da se v državi uveljavi popolna enakopravnost tako v pravicah kakor v dolžnostih. Pod tem geslom naj se združijo vsi, ki se ne strinjajo ne s Pribičevičem ne z Radičem. V demokratski stranki torej nevarno poka na vseh straneh.
-j- V Rusiji se pripravlja prevrat? š>New York Herald je vrgel v svet senzacionalno poročilo, da se v Rusiji pripravlja monarhistični prevrat. Gibanje vodi baje general Brusilov, car pa naj bi postal veliki knez Nikolaj. Za stvar je pridobljen velik del rdeče armade, razen tega je pripravljenih v vshodni Rusiji mnogo vstaških organizacij. Monarhisti računajo tudi na iWranglovo pomoč.
JDnevnt dogodki
— Dr. Korošec je za delj časa odpotoval v Nemčijo. Vrne se po orlovskih slavnostih v Brnu, katerih se udeleži na povratku iz Nemčije preko Češkoslovaške.
— Duhovne vaje za akademike in abiturijente v zavodu sv. Stanislava (Št. Vid nad Ljubljano) se bodo začele v soboto 15. t. m. ob 6. uri zvečer in trajale
tri dni; sklep bo v sredo 19. t. m. zjutraj. Vodil jih bo g. prof. dr. Kotnik. Udeležence prosimo, naj se zberejo v soboto vsaj do 5. ure popoldne v zavodu.
— Za uradnike in njihove zahteve je pri ministru Trifkoviču posredoval poslanec Gostinčar. Urgiral je službeno prag-matiko z izpremembami, ki jih je predlagala osrednja uradniška zveza za Slovenijo. Zahteval je, naj se ukinejo vse točke zakona o draginjskih dokladah, ki so na škodo javnih uslužbencev.
— Spominsko ploščo dr. Janezu Mencingerju, slovenskemu pisatelju in buditelju, so minolo nedeljo na slovesen način odkrili na njegovi rojstni hiši v Brodu pri Bohinjski Bistrici.
— Izgubljene obveznice predvojnih av-stro-ogrskih posojil, postopanje za njih nadomestitev. Finančna delegacija objavlja uradno: Po razpisu finančnega ministrstva z dne. 1. julija 1922, D br. 12836 je v slučaju, da se je kaka obveznica predvojnih av-stro-ogrskih državnih posojil izgubila ali sicer uničila, pa to želi lastnik nadomestiti, postopati tako-le: Po izvršenem amortizač-nem postopanju, ki naj se uvede pri pristojnem sodišču, je z overenim prepisom sodnijskega sklepa zaprositi: a) glede avstrijskih pri generalni direkciji državnih dolgov na Dunaju I., Singerstrasse; b) glede ogrskih obveznic pri madžarskem finančnem ministrstvu v Budimpešti, za potrdilo, da dosedaj niso bile izdane nove obveznice niti ne izplačane obresti od časa izdaje sodnijskega sklepa dalje. To potrdilo se bo smatralo kot originalna obveznica in naj se predloži generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu radi žigosanja.
— Davek na vojne dobičke za 1. 1920. Te dni izide v Uradnem listu zakon o davku na vojne dobičke za leta 1914—1920 z dne 17. februarja 1922, s katerim je zakonodajni odbor narodne skupščine v seji z dne 24 decembra 1921 dopolnil in izpre-menil začasni zakon z dne 6. aprila 1920 Ur. list št. 173 iz 1920 ter prilogo 5 fin. zakona za leto 1920-21 Ur. list št. 436 iz 1920 ter hkratu razširil pobiranje davka na vojne dobičke tudi na leto 1920 v isti izmeri, kakor se je pobiral za leto 1919. Preden se je pa ta zakon objavil, je narodna skupščina v seji dne 28. februarja 1922 določila za odmero davka na vojne dobičke za leto 1920 izjemna določila,' ki jih vsebuje čl. 3 b zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca marc in april 1922 Uradni list št. 56 iz 1922. Da ne nastanejo v tem oziru nesporazumljenja, se davčni zavezanci opozarjajo, da se bodo davčna oblastva ravnala pri odmeri davka na vojne dobičke za leto 1920 po določilih zakona o davku na vojne dobičke z dne 17. febr. 1922, ki se objavi te dni v Ur. listu, le toliko, kolikor niso ta določila izpre-menjena z določili čl. 3 b zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca marc in april 1922 odnosno čl. 6 zakona o proračunskih dvanajstinah za maj in junij 1922.
— Čuden način pskušenega samomora. V Belgradu si je hotel čevljar Ilija
Nikolič na čuden način vzeti življenje. Naj-prvo se je napil, nato pa se je začel obdelovati s čevljarskim nožem. Zadal si je eno rano v stegno'in eno v ledja. Prepeljali so ga v bolnico. Izjavil je, da se je hotel usmr-titi radi prepira v družini in posebno radi hudega jezika svoje tašče. Zanimivo je pri tem to, da je mož, ki se je radi jezika svoje tašče hotel usmrtiti, gluhonemi
— Boječ državni pravdnik. O priliki razprave, ki se je v Sarajevem vršila proti bivšemu komunističnemu poslancu Juriju Djakoviču, je bilo treba prebrati nekaj stavkov iz komunističnega koledarja »Borba«, ki je izšel v Sarajevem in ki je vedno naprodaj v knjigarnah. Državni pravdnik je predlagal, naj se za časa čitanja teh stavkov odstranijo poslušalci, češ da noče, da bi se v sodni dvorani vršila agitacija za komunistične ideje. Izvrstno!
— Otrok utonil. Dne 27 junija popoldan je bila viničarka Ana Plemeirčič v Vuzmetincih, okraj Ormož, v vinogradu zaposlena. Svoja dva mlajša otroka je dejala doma v' posteljo spat, dočim je vzela 3 letno hčerko Kristino seboj v vinograd. Tam je deklica na tleh zaspala. Ko je mati čez nekaj časa šla gledat če še spi, je zapazila, da je otrok izginil. Vsa prestrašena se je podala otroka iskat. Po dolgotrajnem iskanju pa je potegnila z grabljami dete mrtvo iz 400 korakov od stanovanja oddaljene mlake.
— Pobegla učenka. Cetin Frida, rojena 1. 1907 v Celovcu ter pristojna v Maribor, samska, učenka, je odnesla z doma (t. j. iz Maribora) od svojih starišev svojo železniško legitimacijo, poselsko knjižico izstavljeno v Mariboru, 1 pleteno košaro z obleko, perilom, 4 pari čevljev in posteljnim perilom; domnevno je odšla v Ljubljano. Imenovana je majhne močne postave, okroglega obraza, temnokostanje-vih las, temnih oči, zdravih zob, nosi navadno pepita obleko, črne visoke čevlje, črne nogavice, govori le nemško in malo slovensko.
— Na Dunaju draginja strašno raste. 1 kg mesa stane že 10.000 kron. Zadnje dni je tudi cena jajcem jako poskočila. Rastoča draginja na dunajskih trgih in v trgovinah silno vznemirja posebno uradniške in delavske družine. Mestni očetje so sklenili, da se zviša voznina na tramvaju s 150 na 260 kron za navadno vožnjo.
— Draginja na Dunaju. Nekdo, ki je te dni bival na Dunaju, je pokazal plačilni listek za svojo večerjo v neki dunajski restavraciji. Račun je sledeči: piska 5000 K, solata 800 K, 2 kruha 240 K, četrt litra vina 800 K (liter je tedaj po 3200 K), skupaj 6840 K. V našem denarju bi stalo to okrog 100 naših kron.
— Nedostopni Mont Everest. Kakor poroča >Daily Telegraptn, bo ekspedicija, ki je namenjena na Mont Everest, primorana vrniti se, preden bo prišla na vrh nebotične gore. Hribolazci so prišli sicer že 8260 m visoko (manjka jim samo še nekaj stotin metrov do vrha), ampak ne morejo več naprej niti s kisikovimi aparati.
jujubljanskt dogodki-
lj Kar je preveč, je preveč. Prejeli smo: Svojčas smo imeli naredbo, ki je prepovedala kinematografom vsako kričečo, na plitkost in nizke nagone preračunjeno reklamo. Posebno so bile prepovedane vse take reklamne slike. Nato smo imeli nekaj časa mir pred reklamnimi neokusnostmi kinov. Toda ne dolgo. Polagoma se je naredba pozabljala in na reklamnih deskah so se začele zopet pojavljati razne j kinematografske slike, najprej bolj diskret-I ne, potem pa vedno predrznejše. Danes pa je Ljubljana zopet prelepljena od enega konca do drugega s pravimi bušmanskiffli slikami, ki so preračunjene na najnižje instinkte neizobražene mase. Tu vidimo ogabne prizore razpaljenih živinskih strasti, ki so kolikor mogoče kričeče izražene v kretnjah in spačenih obrazih naslikanih oseb. Prav te dni se nam z vseh vogalov5 reži slika, ki nam kaže spačeno žensko, vihtečo nad drugo nož! Tu se pač vse neha. Ako sme dobičkarska podjetnost na tako nesramen način, pred očmi cele javnosti) izkoriščati neizobraženost mas in špekulirati na njihove najnižje instinkte, potem sploh nimamo pravice zahtevati, da se zločinci kaznujejo in preganjajo, nravstvena policija in policija sploh naj se odpravi. Kajti to je čudna morala in čudna pravica, ki slabičem nastavlja pasti, jih mami v zločin, potem jih pa kaznuje. Če smo bušma-ni, bodimo bušmani! če pa nismo, potem ne dovoljujmo, da bi_ nam grda dobičkarska pohlepnost s svojo nesramno reklamo dajala tak videz. Dan za dnevom doživljamo strašne sadove kinematografske »umetnosti« med mladino, a nihče se ne zgane, da bi temu napravil konec. Ako imamo kako oblast in kak forum, ki ima skrbeti za javno blaginjo, potem naj stori svojo dolžnost in napravi red! Kinematografi naj nehajo biti visoka šola za zločine in nravno propadlost ali pa naj izginejo, če javna oblast nima toliko moči, da bi par dobička-željnih ljudi zavrnila v prave meje, je sploh treba ni.
JCaša društva.
d Orel v Horjulu priredi v nedeljo, dne 16. julija popoldne ob treh odsekovo javno telovadbo na vrtu posestnika Jakoba Logarja v Horjulu. Pri prireditvi bo svirala orlovska godba iz Mengša. Ljubljančanom se nudi prav prijetna prilika za izlet v Horjul, ker je ugodna zveza z vrhniškim vlakom, ki odhaja po 1. uri iz Ljubljane in pride okoli 2. ure na Drenovgrič odkoder je eno uro pešpoti do Horjula. Zvečer odhaja vlak z Drepovgriča ob tri četrt na 9. uro. Vabimo vse domačine, okoličane in Ljubljančane ,da posetijo v čim večjem številu našo orlovsko prireditev, ki bo proslava petnajstletnice odsekovega obstoja.
Odgovorni urednik Jožef Rutar.
izdaja konzorcij »Novega Časa*.
99GflZCld3" milo se peni kot najboljše toaletno milo. Gazela" mil° ^e-visoko Procentno in zategadelj štedljivo GaZila" šk^d '6 popolnoma neutralQ0, torei perilu ne 99GaZila" milo je v ceni brez konkurence.	Arhitekt in mestni stavbenik : VILJEM TREO : Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zg Tie vseh vrst ter izvršuje načrte proračune.	S F. UIČ, UDSUIHS, nesproti glavne pošte. ssr Redka prilika: | Mehki ovratniki» k 12- id™ 3-) | Izvrstne srajco enobarvastc v lepih barvah Paspoal K 290'— (Din 72'50).
Za pleskarska in ličarska dela se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini gšgš Ione Malgaj ošg* pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6. e=fe~~	.. ••	 	—	Sveže telečle n po 40 K kg je naprodaj na stojnici Franc Krašovec Šolski drevored.	
Tunel.
85
Roman, Spiial Bernhard Kellertnann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Glava mu je začela naglo mislili, imel je peitisoč dolarjev v žepu. ž njimi bi lahko daleč priseli Hotel je bežati. Allan ga ne ujame. Ozrl se je — daleč naokoli nikogar. Posrečilo se mu je torej, da se je otresel AUa-novih detektivov. Ta zmaga ga je poživila in začel jc naglo delati. V neki brivnici si je dal ostriči brado, in ko je brivec vršil svoje delo, je on tuhtal svoj načrt za beg. Nahajal se je na Kolumbovem trgu. Sklenil je, da se popelje s podzemeljsko železnico do dvestote cesle, da nekoliko pojde peš ter potem sede v katerikoli' vlak.
Deset minul pred šesto je zapustil brivnico. Kupil si je še cigar in sedem minut pred šesto je stopil k podzemeljski železnici navzdol.
V svoje presenečenje je zagledal na peronu postaje na Kolumbovem trgu med čakalci nekega znanca, sopotnika zadnje prekomorske vožnje. Mož ga je celo pogledal, toda — zmagal — ga ni spoznal! In vendar je s lem možem dnevno igral poker v salonu za kadilce.
Na notranjem tiru je zarožljal ekspresni vlak ter napolnil postajo z ropotom in vetrom. WooIf je postal nezadovoljen ter pogledal na uro. Pet minut!
Nenadoma pa ni mogel več najti prejšnjega potnika. Ko se je ozrl, ga je videl stati za svojim hrbtom zatopljenega v branje Heralda. In istočasno je Woolf ohromel na vseh udih. Strašna misel se je zbudilo v
njem!	Če je bil	ta potnik eden	izmed	Alianovih detektivov,	ki ga je	zasledoval že	— od	Cherbourga — ?
Manjkale so še tri minute do šestih. Woolf je napravil par korakov na stran ter skrivaj pogledal potnika. Oni je mirno bral dalje, toda v lislu jc bila luknja in skozi to luknjo je strmelo ostro oko!
V strašni srčni stiski se je S. Woolf zazrl v to oko. Minilo	je! V tem hipu je pridrvel vlak	in S. Woolf je v
grozo	čakalcev	skočil na tir.	Neka	roka z razprtimi
prsti je segla za njim.
S. Woolfa so dve minuti pred šesto zmlela kolesa podzemeljske železnice in pol ure potem jc bil že ves New Vork poln razburjenega vpitja.
»Extra! Extra! Here are you! — Evo Vam! Hya! Hya! Ali about suicide of Banker Woolf! — Vse o samoumoru bankirja Woolfa! Ali about Woolf! — Vse o WoIfu!« Prodajalci časopisov so divjati kakor divji konji in na cestah, ki jih je danes Woolf prehodil, se je razlegalo njegovo ime.
»Woolfl Woo[f! Woo|f!«
»Woolf prerezan na tri dele!«
»Tunel je požrl Woolfa!«
»Woolf! Woolf! Woo]f!«
Vsakdo je videl tisočkrat in tisočkrat njegov 30 PS - ski voz drveti po Broadwayu s srebrnim zmajem, ki je brnel kot prekomorski parnik. Vsakdo je poznal njegovo kodrasto bivolsko glavo. S. Woolf jc bil del New Vorka in zdaj je bil mrtevl S. Woolf, upravnik največjega premoženja, ki ga je sploh kdaj imel človek v rokah! Sindikatu prijazni listi so pisali: »Nesreča ali samomor?« Sovražni: »Najprej Ras-
mussen! — Zdaj Woolf!!«
»Woolf, Woolf, Woo!f!«
Prodajački listov so lajali ime ter izsopevali oblake sopare na megleno cesio. Slišalo se je kakor hripavo zavijanje volkov, ki tržejo svoj plen.
Allan je izvedel za strašno Woolfovo smrt pet minut po dogodku. Detektiv je govoril z njim po telefonu.
Vznemirjen, nezmožen za delo je hodil po svoji delavnici gorindol. Ceste so bile polne megle in le nebotičniki so štrleli iz meglenega morja. Zahajajoče soince jih je mrklo obsevalo. New Vork je besnel in tulil v globočini: škandal je bil v leku! šele čez dolgo je mogel govoriti z načelnikom tiskovnega urada in začasnim vodjo finančnega oddelka. Celo noč ga je preganjal zadnji Woolfov izraz, kako je kot mrlič loveč sapo ležal v stolu ...
»To je tunel!« si je dejal Allan. Čutil je, da ga nesreča in nevarnost obdajata; zeblo ga je. Videl je prihajati obupen čas. »Zdaj bo trajalo leta—!« je mislil ter hodil brez spanja gorindol.
Zaradi Woolfove smrti 50 to noč tisoči bdeli. Ko sc ie ustrelil Rasmussen, so ljudje postali nervozni, Woolfova smrt pa je prestrašila ves svet. Sindikat se je majal! Vse velike banke na svetu so bile z milijardami udeležene pri tunelu, industrija z milijardami, ljudstvo doli do prodajalcev časopisov z milijardami. Razburjenje je mrzlično treslo od San Frančiška do Petersburga, od Sidneya do Kapstadta. Tisk vseh kontinentov je to skrb podpihoval. Sindikatovi papirji niso padali, temveč leteli! Woolfova smrt je bila začetek »velikega potresa«.