Naši dopisi. v Gorici 23. maja. — Današnji je pomenljiv daa v naši domači cerkveni zgodovini. Velečastitljivi me-tropolit, 831etni, pa še zmeraj krepki naš knez nadškof, Nj. eksc, dr. Andrej Gollmayr so posvetili četrtega — zadnjega — poddružnega škofa cerkvene provincije goriške. Novi škof, monsignor dr. Franc Feretič, je rojen v Vrbniku na otoku Krku dne 3. decembra 1816.; dovršil je bogoslovske študije v Gorici in je mašnik od 29. dec. 1839.; doktor bogoslovja vseučilišča dunajskega; do sedaj kanonik Krški, imenovan za škofijo ondašnjo 5. dec. 1879. 1.; v Rimu potrjen v letošnjem postnem konsistoriji. Bil je mons. Feretič prejšnjih let tudi poslanec deželnega zbora isterskega. Krčani in kvarnerski otočani lahko rečejo: To je ves naš biskup, ker je po podobi in obnašanji skoz in skoz priprost, blag Krčan , pa bistra glava. Došel je gosp. dr. Feretič uže v petek dopoldne in stanuje pri prevzv. knezo-nadškofu. Preč. asistenta mons. dr, Jurij Dobrila, škof tržaškokoperski, in mons. dr* ----- 167 ----- ___168----- Ivan N. Glavina, škof poreško-puljski, sta prišla ta včeraj, uni v petek večer. Poreški škof je podelil včeraj v cerkvi centralnega semenišča, v katerem stanuje, niže redove enemu svojih (dveh!) bogoslovcev in pa enemu frančiškanu. Tržaški škof je gost knezo-nadško-fov. Današnje veličastno sv. opravilo se je pričelo po 9. uri in končalo po llV^^ Izmed tuje gospode, ki je poveličevala to nenavadno svečanost, naj imenujem g. ces. namestnika barona Depretisa; dva kanonika, mons. Božanič-a iz Krka in dr. Bolmaric a z otoka Osora; in župana krškega, gosp. Pozzo Balbi a. Iz Gorice so bili razen duhovščine vsi svetni načelniki: c. k. dvorni sve-tovavec baron Rechbach, deželni glavar g, vitez Pajer-Monriva, mestni župan dr. Deperis, c. kr. okrožne sod-nije predsednik gosp. Pavel Sbiša. Druzega ljudstva je bila cerkev — se ve da — natlačena. Po končanem sv. opravilu, ko so šli škofje z duhovščino v procesiji iz cerkve, pridružil se je novoposvečencu tudi gosp. namestnik. — Slavnostni obed pri prč. nadškofa je bil ob 2 urah; povabljencev je okoli 26 vnanjih in tujih odličnikov. Nekaj pa kali ta obed in vse današnje veselje. Ko se je bila po konsekraciji duhovska in svetna gospoda domu spravila, zapoje Djilo v prvostolni cerkvi mrtvaški zvon; česar smo že od jutra, ali že od sinoči pričakovali — zgodilo se je: umrl je naš dobri prvostolni prost mons. baron Avguštin Co-delli-Fahnenfeldski. Rodil se je rajnki v Gorici leta 1807. (15. aprila); izšolal se je tukaj in kot bogo-slovec bil nekaj časa v Pragi; mašnik je bil od 19. sept. 1830. in prost z mitro tudi uže blizo 60 let. Bil je lep prelat, popularen, Goričanom kot someščan jako priljubljen; tudi duhovščina ga je rada imela. V dolzih 60 letih je marsikatero častno službo opravljal. Blago-srčen mož je bil in zavoljo tega smo ga videli mnogokrat na čelu dobrotnih naprav. Uže v prejšnjih dobah in tudi zdaj do smrti je bil ud mestnega starešinstva. Pred 1. 1848. je bil dalj časa direktor modroslovskega učilišča. To je bila pa le častna služba v tedanji dobi. Do zadnjih let je bil rajnki cvetoč in krepak; vkljub letom bil je videti mlad. Kar na enkrat se ga je lotila putika, pozneje naduha — kakor so mislili — slednjič huda vodenica. Karakteristično je to, da je rajnki vkljub bolečinam s posebno skrbljivostjo vodil vse, kar se na-pravlja za prihodnji jubilej prevzv. kn.-nadškofa, ki so bolnika pogostoma obiskovali. Sploh je bilo sočutje za-nj v vseh krogih veliko. — Kedaj bode pogreb, ne vem še zdaj; gotovo je, da bo veličasten. Truplo popeljejo v Mušo (laško vas, poldrugo uro od tukaj), kjer ima rodovina Codelli-eva svojo rako v grajski kapeli. — Tuji škofje ostanejo jutre še vsi tukaj; mons. Glavina bode delil jutre zjutraj v kapeli šolskih sester „de Notre Dame" mnogim deklicam sakrament sv. birme. — Zdaj še nekaj starših vesti. V soboto pred vinkošti je volilo naše prenovljeno m. starešinstvo župana. Izvoljen je z 19 glasi, to je, z vsemi razen 1 , dosedanji župan dr. Jož. Deperis. Dr. Deperis je do sedaj dobro žu-panil, nadejamo se, da bode tudi v prihodnji dob. — rretekli četrtek 20. t. m. je bil tukaj nadvojvoda Albreht. Po vojaških preskušnjah je bil obed za 35 oseb pri „Pošti". To je prvikrat, da je visok gost slov6 dal starim in res uže prestarim „trem kronom". Pri obedu so bili razen vojaških tudi civilni načelniki in veljaki in prvi med njimi knez-nadškof. — V torek je fcm. baron Khun naše vojake ogledoval. — Kmetijska družba je imela 13. dne t. m. pomladanski občni zbor. — Italijanski list „L' Imparziale" ima brateca z imenom „11 Raccoglitore*^ Vrstita se tako, da vsaki drugi teden eden izhaja. Tako jima ni treba kavcije. — Naša čitalnica napravi 29. maja velik koncert v prostorni in za nas zgodovinski Stabile-novi dvo- rani na Travniku. — Dne 3. junija bo volitev deželnega poslanca v naŠih trgih. Štajersko. — V sv. Jurij poleg Celja je gospod dr. J. Vošnjak na binkoštni pondeljek sklical volilce svojega volilnega okraja v namen, da jim poroča o delovanji zbornice poslancev in stranke avtonomistov, kateri družnik je tudi on. Sv. Jurij se je praznično oliš-pal, pokali so možnarji in godba je svirala. Gospod župan dr. Ipavec je vljudna pozdravil zbor in dr. J. Vošnjak a predstavil volilcem, rekši, da po zaslužnem delovanji ga sicer vsi poznajo, osobno morebiti ne. Zbor je navdušeno sprejel dr. Vošnjakov govor, v katerem je med drugim rekel, da zbornica poslancev je priborila tudi Slovencem kos ravnopravnosti, da pa treba, da se tudi rodoljubi sami potegujejo za postavne pravice, ki jim gredo. Več kmetov se je oglasilo s pritožbami, da iz uradni] dobivajo samo nemška pisma, — drugi, naj se omeji pravica ženitev itd. Potem pa se oglasi dr. Sernec iz Celja, pripne svoj govor na norčavo po-čenjanje Gradčanov zarad tega, da so na zidovji „velikonemškega" mesta Gradca prilepljeni bili unidan pozivi v slovenskem jeziku, in nasvetuje resolucijo o vpeljavi slovenščine v šolah in uradih, kije bila soglasno sprejeta. Mnogo odličnih rodoljubov tudi iz driizih okrajev se je udeležilo tega shoda. Želimlje 20. maja. — Prosimo Vas, drage ,,Novice^', razglasite zaupnico, katero je naša občina v zboru 17. dne t. m. poklonila visokočastitemu c. k. deželnemu predsedniku gospodu Winklerju, takole se glaseče: Štev. 54. Velečastiti gospod predsednik! O nastopu deželnega predsedstva počastili ste, velečastiti gospod predsednik naŠe kronovine, z vljudnim pozdravom, pisanim dne 4. maja t. L, tudi naše občine ter jih zagotovili, da Vam bode posebna skrb in poseben trud za to , da se občinsko blagostanje povzdigne na stopinjo, katero blagostanje cele države zahteva. Kako je omenjeni prijazni dopis razveselil vso deželo, tega Vam, visokočastiti gospod, jekleno per6 popisati ne more, a tudi beseda ne dopovedati. Dže na imenovanje Vaše za načelnika naši deželi zaslulo je Vaše odlično ime — ime iskrenega rodoljuba — po vsej deželi in v električnem hipu ste si pridobili srca vseh poštenjakov. Zmagali ste, velečastiti gospod, uže pred nastopom deželnega predsedstva, zato Vam iz srca častitamo! Podpisana županija želimeljska se zaveda, da bi bilo odveč, ako bi se trudila Vas zagotovljati, kako hvaležno bode sprejela Vaše pošteno vodstvo, in kako rada bode spoštovala Vaše skušene ukaze , zato je v zboru dne 17. maja t. 1. z navdušenostjo enoglasno sklenila, odzdraviti Vas s prisrčno zaupnico, katero Vam ponižno podpisani v imenu cele občine z visocim spoštovanjem tukaj poklanjamo. Sprejmite zaupanje naše ter ohranite v Svojem blagem srcu zavest, da, kakor ste Vi, velečastiti gospod, po visocem poklicu stopili na čelo celi deželi, da delate in se trudite za nas, tako tudi mi stojimo vsi za enega — za svojega ljubljenega deželnega predsednika, da tako z zedinjeno močjo kot najzvestejši državljani pod krono presvitlega svojega cesarja Franca Jožefa I. delamo in žrtujemo se za blagor domovine in cesarstva. Naj previdnost Božja Vas, velečastiti gospod predsednik, ohrani v veseli zadovoljnosti mnogo let na ča-stitem predsedstvu, da bode domovina naša napolnila kupe letnikov z nebrojnimi čini Vaših zaslug! Z visocim spoštovanjem odbor želimeljske občine dne 17. maja 1880. Jože Janežic, župan. ----- 169 ----- Iz Postojne. {Živinska razstava in delitev 'premij.) Po dovoljenji si. c. kr. ministerstva za kmetijstvo je bila 28. aprila t. I. druga razstava živinska na Kranjskem, in sicer v Postojni za celo Notranjsko. Za naše kmetijstvo pomenljivi dan je privabil blizo poldrugi sto najbolj vnetih živinorejcev s svojim blagom v prijazno našo Postojno, katera je po marljivi skrbnosti slavne kmetijske družbe v malih letih uže imela dražbo goved muriškega plemena in brezplačno delitev ovnov in ovac žlahnega jezerskega plemena. Bil je gori omenjeni dan v pravem pomenu kmetijski praznik in precej zjutraj jeli so prihajati umni živinorejci iz bližnjih in oddaljenih krajev v Postojno. — Točno ob 8. uri zjutraj pričelo se je sprejemanje za razstavo namenjene živine od lokalne komisije, katera si je načelnika izvolila g. dekana J. Hofstetter-ja, in razvrstitev goved v odločene prostore. V resnici je bil krasen pogled na tolika in tako izvrstna živinčeta, kajti iz strahu, da ne bi primanjkovalo prostora, je lokalna komisija vsakemu le nekoliko napačnemu živinčetu vstop zabranila. — Presojevalci si izmed sebe izberejo prvomestnika g. P. Lasni k a, uda centralnega odbora in zastopnika ljubljanske kmetijske dražbe, in pričnejo ojstro svoje preso-jevanje. Ko je to dokončano in pa tudi dognano bilo, katera goveda imajo zavoljo izvrstnosti plemena, rasti in rabnosti dobiti premije, poprime načelnik lokalne komisije besedo , razloži pričujočim pomen dneva in slovesnosti, omenja nekatere napake živinoreje, spodbuja gospodarje k umni živinoreji in konča svoj govor s trikratnim ,,živio** klicem na presvitlega cesarja, pod katerim kmetijstvo vživa očetovsko skrb. Na to je sledilo imenovanje onih gospodarjev, katerih goveda so bila od presojevalcev za najizvrstniša spoznana. Darila so dobili naslednji gospodarji: Za junce muriškega plemena: 1. premijo 40 gold. Matevž Lavrenčič z Vrh-polja pri Vipavi-, 2. premijo 30 gold. Matevž Baraga iz Cirknice. — Za junce mešanega plemena: 1. premijo 30 gold. Anton Kovšca iz Planine; 2. premijo 20 gold. Jože Brus iz Logatca. — Za krave muriškega plemena: 1. premijo 40 gold. Henrik Rietter iz Palj; 2. premijo 25 gold, Jožefa Lavrenčič iz Postojne. — Za krave mešanega plemena: 1. premijo 30 gold. Engelhilda Lavrič iz Rakeka; 2. darilo 20 gold. Janez S pil ar iz Št. Petra pri Postojni. — Za telice muriškega plemena: L premijo 30 gold. Janez L en asi iz Planine; 2. premijo 20 goldinarjev Andrej Cole iz Zaloga. — Za telice mešanega pl|emena: Janez Hrovatin iz Matenje vasi premijo 20 gold. — H koncu omenjam le še to, da se povzdiga živinoreje na Notranjskem radostnega srca pri-poznati mora, za kar velika in zaslužena hvala gre si. C. k kmetijski družbi v Ljubljani. Iz Ljubljane. — Te dni se je vsa pozornost državljanov obračala na zbornico gosposko na Dunaji, ki tu zboruje nekoliko dni, da dovrši svoje naloge. Kakor nam telegrami z Dunaja kažejo, je bila te dni prava centralistična gonja v tej zbornici, kjer gospoduje oni starec Schmerling, ki je avstrijskim deželam skoval krivični volilni red in s svojim glasovitim „wir konnen warten" Avstrijo razcepil na dvoje. Naj bi grof Taaffe, ki le pravico in ravnopravnost hoče, se vendar poslužil vseh sredstev, da se zatare hujskanje narodov v zbornici gosposki in pa strupeno nemško-liberalno ščuvanje v dunajskih časnikih in njihovih grebenicah po deželah! — Včeraj je 49 tako imenovanih velikih posestnikov volilo viteza Vestenecka za poslanca v deželni zbor namesto viteza Langerja. Izmed volilcev konservativne (naše) stranke se ni nobeden udeležil te volitve, zato današnja „Presse'* volitev Vesteneckovo pro-klamira za „enoglasno"I Tudi baron Schwegel je kot včliki posestnik prišel k volitvi in tu, kakor „Tagblatt" poroča, poročal, kako je on in kako so naši drugi konservativni poslanci postopali v državnem zboru. Človek ne bi verjel — če je res, kar ,,Tagblatt^' o spovedi Schwe-gelnovi poroča —da more kdo, ki je še zdrave pameti, tacih deloma hudobnih kvant kvasiti, kakor jih je svojim volilcem kvasil Schwegel! Grofa Hohenwarta in kneza Windischgratza obdolžuje, da sta blagor dežele kranjske žrtovala strančarski disciplini! — da vse druge nase poslance so pri glasovanji skoro edino le vodili frakcij ni oziri! — da ustavoverska stranka je prava državopravna stranka! —- da je podoba, da so v merodajnih krogih uže spoznali, kje je pravi avstrijski patriotiaem iskati!! itd. itd. No, Čeje res, da vse to je govoril baron vSchwegel, kaže se čedalje bolj opravičen dopust, ki ga je dobil zato, ker je kot vladni organ cesarjevim blagim namenom za spravo avstrijskih narodov prepredrzno nasprotoval. Nadejamo se pa tudi, da mu naši poslanci za škandalozno njegovo besedovanje ne bodo temeljitega odgovora dolžni ostali. — Nekaterim tukajšnjim žurnalistom ne zadostuje to, da se lažejo v „Tagblattu/' ali da resnico zakrivajo v „Laibacherici", ampak laži prodajajo tudi po judovskih dunajskih listih v telegramih, ki se jim po 3 — 5 gold. plačujejo. Tako je te dni nova „Presse" iz Ljubljane prinesla brzojav, da ,,v ndrodnih krogih cirkulira glas, da dr. Kaltenegger bode prestavljen v Gradec.'^ Narodnjaki so se drug druzega popraševali, kje so tisti „ndrodni krogi*', pri katerih cirkulira ta „po-greta rihta'^? al ni bilo druzega sledii najti, ko v onih krogih, ki se plazijo po „Bahnhofgasse.*' —- Gospod deželni predsednik Winkler je uni teden pričel tukajšnje šole obiskavat, da sliši, kako se predavajo različni predmeti in koliko znajo dijaki. — {Banka ,^Slavija^'.) Kako vrlo napreduje banka „Slavija", prepričati smo se imeli priliko iz zadnjega — jednajstega — njeuega letnega poročila. Razvidno je iz njega, da jej občinstvo s popolno pravico izkazuje svoje zaupanje, kajti varnost, ki jo dajo njeni fondi členom vseh oddelkov, je taka, da se ne more zahtevati boljše; presegli so namreč koncem 1. 1879. štiri in pol milijonov gold., blagajnično premoženje pa je znašalo štiri milijone gld. Koliko prevede na leto denarja, dokazuje najbolj to, daje bilo vlani na njeno glavno blagajnico v Pragi poslanih 120.141 poštnih nakaznic; kar se je vplačalo pri njenih desetih glavnih zastopih, katere ima po vseh kronovinah našega cesarstva, ni vzeto v ono število. Vsega leta dohodki so znašali 1 milijon in 574.497 gold. 38 kr., od kar je ustanovljena banka pa do konca vlan-skega leta izplačala je za škode 4 milijone in 729.258 gold. 53 kr. Zavarovancem vzajemnih pode-dovanskih društev je posebne važnosti vedeti, da jim je vlansko leto pripadlo čistega dobička 106.498 gold. 10 kr.; njihovo skupno premoženje znaša 3 milijone in 162.794 gold. 31 kr. Za gasilne naprave in brizgalnice izdala je, — kar se ne more o nobenem drugem zavarovalnem- društvu trditi — iz čistega dobička v oddelku zavarovanja proti požaru 81.423 gold. 73 kr. Tudi letos, kakor prejšnja leta, spadeta po sklepu občnega zbora dve brizgalnici v področje ljubljanskega glavnega zastopa, in sicer jedna na okraj ljubljanske okolice, druga pa na puljski okraj v Istri. Hranilnicam in založnicam posodila je vlansko leto 376.542 gold. 16 kr., na hipoteke, menjice, police itd. pa 1 milijon in 621.666 gold. 74 kr. — Kot ndroden zavod spominja se vsako leto narodnih društev z zdatnimi zneski, med drugimi ------ 170 ----- dobite letos „Matica slovenska" 100 gold. — in „N aro dna šola^" 100 gold. — Kedaj seje še kaka druga zavarovalnica spomnila naših narodnih zavodov? Kakor ona edina podpira te, tako naj bi tudi ona se sirila med narodom slovenskim. To so naše želje, katere izreči si štejemo v dolžnost, ko smo pregledali obširno letno poročilo banke „Slavije". — Iz Kamnika nam je došlo prijetno poročilo, da je bil ondi 20. dne t. m. narodni dr. Samec za župana izvoljen. — Fo poročilih, ki jih je odbor kmetijske družbe te dni prejel, je slana od 20. na 2i. dan t. m. po nekaterih krajih le malo, po druzih veliko škode naredila posebno fižolu in krompirju, na močvirji je škoda posebno velika. Po dopisu kmetijske podružnice v Ratečah na Dolenjskem je slana v doljni savski dolini le malo škodovala sem ter tje poljskim sadežem in pa no-gradom. Temveč škode pa je prejšnji čas toča naredila v občini boštajnski in d druzih občinah, kjer je sem ter tje sadno drevje in trto popolno uničila. — (K velikem koncertu v Trstu)^ ki ga je 15. dne t. m. tržaško „8lovansko delavsko društvo** priredilo na korist temu milodarnemu društvu v gledališči „Penice" ]e naš rojak in operni pevec gosp. No 11 i, vračajo se v Milan, s sijajnim vspehom sodeioval. „Pesmi, katere ]e pel — piše „Soča*' — vzbudile so velik entuzijazem in izvabile gromovito pohvalo, — skazal se je s krasnim svojim glasom pravega umetnika*'. Med drugimi produkcijami tega večera odlikoval se je tudi Forsterjev zbor „Ave Marija**; burni dobro-klici so grmeli po obširnem gledališči, ki niso poprej ponehali, dokler se ni vdrugič pel lepi zbor, ki ga je pelo 24 deklic in blizo 50 pevcev.