GLAS SVOBODJL SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva. Glas Svobode. GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Devoted To The Interests O» The Laboring Glasses. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. \ "OD BOJA DO ZMAGE”! "KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 11. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Postpffice at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 12. marca 1909. Leto Vlil. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 7. marca. V Ti rol ah in na Koroškem so velikanski sneženi plazi silno škodo napravili. V mnogih krajih, posebno o-ko-lo Belaka je ves promet ustavljen. Veliko vasi jo v ikateriihi vlada pomanjkanje živeža, številno hiš je jjli porušenih, ali pa zasutih in ni moč do njih priditi. Veliko'ljudi je svoje življenje zgubila. Dunaj, 8. -marca. Izjava, ktero je dal avstro-ogrski poslanik grof Tor ga eh, v Belgradu, je v tukajšnjih uradnih krogih in -med prebivalstvom ugoden vtis, naredila. Poslanik je rekel, da ako Srbija na pram Avstro-Ogrski ne izjavi, da odneha od zahteve teritorialne odškodnine, tako ni misliti na ponovitev trgovinske pogodbe, kte-ra z koncem marca meseca poteče. -Srbski odgovor se pričakuje v teku tega mieseea in, ako Srbija ugodno odgovori je Avstro-Ogr-■ska pripravljena daleko sežme koncesije ji dati. Zavlačevanje krize preko koncu marca meseca se smatra za izključeno. Angleško. Oxford', 8. marca. Univerza Fabian Society je v tukajšni mestni dvorani priredila shod. -Socialistični državni poslane Keir Hardie ni miogel pridit do besede. Visok-o-šoLc'i nižjih letnikov so upili, rjoveli ter z automobilnimi rogovi pravi peklenski hrup vprizorili, metali so gnila jajca in konečno na govornišk-i -oder vdrli, kjer se je pričel pravcati pretep. Rusija. Petrograd, 9. marca. Ruska vlada se je odločila, da se smrtne obsodbe in izvršitve le v skrajno tehtnih slučajih, izvršijo (?) in da se vojno sodišče odpravi pri navadnih zločinih. (?) Ta korak sp tolmači, da se je položaj v Rusiji izdatno zboljšal. Sodni oddelek vojnega ministrstva, je ukazal, da se obtožbe in preiskave civilnemu tribunalu odstopi. Smrtna obsodba se le izreče v najtežjih zločinih in po notančni (?) preiskavi. Govori- se, da je ministrski predsednik ¡Stoiypin tej reformi -pritrdil. katera izvira iz dume,‘kjer so vsi člani obsojali nezaslišane in številne smrtne obsodbe in izvršitve. Predsednik dume, Chomjakow, “je bil pri čaru Nikolaju, ter se za reformo zavzel. (Vse to se mora pač previdno tolmačiti, ker se ne ve, kakšen manever carskega krvnika za tem tiči. Op. ur.) Petrograd, 8. -marca. Duma je dov-oliia izvanredni kredit $3,742.-dOO za mornarico in $19.929.500 za •trupo. Ta denar je namenjen za dopolnitev miunicije. ko se ni od zadnje vojne ničesar nabavilo. Vse stranke razven socialistov in zastopnikov delavskih skupin, so glasovali za tozadevni vladni predlog. Poslane Guc-hov, vodja oktobri- stev, je v svojem govoru rekel, da d uma je vsigdar -pripravljena fi-•nancijelno žrtvovati, če se gre za obrambo domovine. Ostro je kritiziral vodstvo mornarice in armade, ter je konečno zahteval od vlade pojasnilo, če ona sedajne vojskovodje v slučaju vojske za sposobne smatra, tisto voditit. “Naši sovražniki”, je rekel, “vedo bo-lje ko-t vla-da, kako ne- pripravljena je Rusija.” i 1 | Vsak slovenski delavec | mora citati svoje glasilo j t. j. “Glas Svobode!” -1 Nemčija. Berolin, 8. -marca. Ker je avstro-ogrska vlada dala Srbiji rok do konec marca meseca za odgovor na izjavo grofa Forgaeh, je tukaj splošno -mnenje, da so iznenaden-ja pričakovati. Sicer -pa tukaj prepričanje prevladuje, da se Rusija ne bo v mora-bitno vojno vtikala, ker so njeni notranji politični- položaji taki, da ne more -niti enega polka vojaštva domia pogrešati. Ako -bi se Rusija v kakšno vojno na Balkanu zapletla, je vstaja v ‘Ruski-Poljski gotova. To bi povzročilo ogromne stroške in na-eijonalni bankerot. Tudi Francija. ne bi privolila v vojno, ker je veliko milijonov francoskega kapitala v Rusiji- naloženega. Italija. Rim, 8. marca. Državno zfforske vo-litve so dovršene. Socialisti in republikanci so vsaki za šest sedežev na boljšem, kakor so do Sedaj bili. ¡Klerikalci, ka-teri so se od leta 1870 prvič volitve vdeležili, niso dosegli uspeh, 'kakoršnega se je -pričakovalo. -Organizacija je bi-la skrajno slaba. V -ee-lem ima sedajno ministrstvo pretežno večino. Francija. Brest., 8. marca. Španski parnik “Mou-ro” iz Bilbao se je vsled grozne nevihte pri m Cape de le Ch-evre -potopil. Do sedaj vse kaže -da se nikdo od posadke ni rešil. Listnica uredništva. G. Arnost (?) 2286 E. 86. "St.. Cleveland, O. Vaš dopis smo prijeli, je povsem stvarn, toda priobčiti ga nemoremo, ker se niste razločno in- -pravo -podpisali. Pisali smo Vam na gorenji naslov, a pošta nam je pismo vrnila: “Name not in Directory.” Na mnogo vprašanj naznanjamo, da za Calumet in okolico je naš pooblaščen ec g. Josip Sweiger 1:43 — 5-th -St. Calumet, Mich. Dopisniku v W. Mineral, Kans. Prosimo, da nam nemudoma Vaš naslov pošljete, ker si-ccr ne moremo Vaš dopis priobčiti. Da podpis tajnost ostane, se razumel — Moon Run, Pa. Žal, za to štev. prekasn-o; t-oraj v prihodnji. Neimenovani. Da je Bernikova zadeva- v rokah porotnega odbora nam je znano, toda koliko daleč zadeva seže še ne vem». Ai R. Yale, Kans. Vaša obedva dopisa prideta na vrsto. Zdravi! M. S. -Clinton, Ind. Tudi nas svete jeza popade, ko Vaš dopis ni za javnost. Pišite kaj druzega, o delavskih razmerah. Zdravi! P. BelopaVlovich, -Calumet, Mich. Vsak list se m-ora na-prej plačati, in to velja tudi pri n-as, zatoraj se pri Vos ne bode izjema delala. Zdravi. ______________ V Z j edin j enih državah je o kolu 29 miljo-nov delavcev v pravem pomenu besede, a ne eden delavec v kongresu! Iz tega se da sklepati, da je delavstvo še jako nevedno ter se ga s-matra kot nesposobnega delati si samo postave. Se li -keda.j pomislil čitatelj nato? Dvomimo ! Ko bi delavstvo mislilo več o svoji usodi, bi gotovo izvolilo nekoliko svojih mož v kongres. “Držati moramo skupaj drugače nas posamezno obesijo.” Tako je' rekel Benjamin Franklin leta 1776. Dandanes delavci nočejo skupaj -držati — zat-o pa jih posamezno zapirajo. Pred petdesetimi leti je na miljene ameriškega ljudstva rama ob rami korakalo v boj popevajoč: “V -boj za svobodo.” A danes pod kapitalističnem sistetmom bi najraje eden druzega podarili, bojna pesem vsih pa je “denar”. IZ DELAVSKIH KROGOV. Ko smo zadni teden urejevali list bil je še Roosevelt, hlapec kapitala, — predsednik v deželi. Pri temi -tedenskim urejevanju pa Taft ; to je tisti debeli Taft, kateremu je urednik “Glas Naroda” v New Yorku, lista “slovenskih delavcev v Ameriki” Zmagoslav Valjavec, na dan volitve 6. novembra -m. li. izmed svojih new-vorškib kolegov v Cincinnatiju, O. prvi poljubil roko, ter mu čestital, kot bodočemu predsedniku Zjedinjenih držav. Še več, g. Valjavec je bil prvi med svojimi new-yorski-mi tovariši, ki je dobil potem od novoizvoljenega predsednika Tafta zahvalno -pismo, v kte-re-m se je predsednik William Howard Taft zahvalil uredništvu, največjega slovenskega “delavskega” dnevnika v Ameriki za pomoč ob času volitev. K inauguracijški slavnosti 4. t. m. pa je uredništvo istega “delavskega” lista ne le v svojem temiveč v i-menu vseh njegovih pristašev in vseh njegovih čitateljev zopet Taftu čestitalo. -A-ko -bi- bil, kateri naših čitatel-jev toliko kratkoviden, ki bi v tem ne videl druzega kot čestitke — svobodno mu-. Mi pa imamo drugo mnenje, in g. Valjavec menda tudi. Jasno je -povedal dovolj, da ga vsak kdor hoče lahko razume, pa makar med vrsticami. To je prosperiteta, katera se sedaj vrača v deželo, da bojo, kakor se poroča, v Pennsylvaniji in New Jersey do T^jOOO delavcem znižali plačo za 10 odstotkov. Prizadeti delavci so vsi vposleni- pri izdelovanju surovega- železa. Poročilo, v Review pravi, da so istega v februarju minulega mesfca pridelali 1,681,423 ton, -594.814 ton več kot v istemu mesecu lanskega leta. Torej je t-o nad-pro-dukcija. Tudi iz Clevelanda se poroča, da bojo delavcem na. tem polju plačo znižali, vendar pa bojo stem odlašali dokler bodo mogli. Tako se gl poročilo predsednika Croxton. ‘Nadalje se poroča i-z Youngstown, O.,, da je tamkajšnja korporacija železne industrije oficiel-no unijo obvestila, da novo pogodbo. kadar sedanja, t. j. 30. junija, poteče ne bo več obnovi-la, kar tudi pomeni znižanje plače J00,000 delavcem. Mehikanski mučeniki. 3. t. m. je ameriška vlada prepeljala Mthi-kanske jetnike: Ricardo Flores Magon, Antonio Villarreal in Li-brado Riyera, iz zaporov v Los Angeles, Calif., kjer so presedeli že 18 mesecev v Tombstone, Ariz., kar pomenja, da se vendar že enkrat bliža čas njih obravnave. Prosekufalo jih bo šest zveznih odvetnikov, zago-vorjali pa jih bojo trije odvetniki, med temi1 tudi, med delavstvom dobro znani Clarence Darrow, svoje-časno zagovornik Moyer, Haywood in Pettibonija, katere je tudi rešil njim nameravanih vislic. Dala previdnost da reši tudi Me-hikanske svo-hodomiselce in bo-ritelje za svobodo, dolge ječe. Književnost. Izšla je 2. številka “Svobodne Mi-sli”; vsebina ji- je zelo zanimiva, kakor navadno. Ako kt-eri naročnikov ni drugo, to je februarsko številko dobil, naj jo reklamuje neposredno: “U-red-ništvo Svobodne 'Misli, Praga-Vinogradi, Češko. Austria.” — Cel-o leto stane 4 krone. Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalcu Kako se postane governer. Za mrtvim govoriti je nespodobno, toda, ker bivši predsednik Roosevelt še živi in menda se -prav dobro počuti, da-m-o našim cenjenim čitatel jem- sledeče v prevda-rek. “Chicagoer Arbeiter Zeitu-ng” z dne 6. marca št. 26‘1 piše sledeče: “Kako se v tej deželi poštane governer, pripoveduje v nekem mesečniku senator Platt, politični reditejj Theodora Roosevelta, lepo dogodbico, katera pom-eni dobro zaušnico za moža, koji je bil predsednik le-te dežele in se pre-drznil moralizirati celi svet. Roosevelt je bil 'tako malo izvoljiv za governerja v New Yorku, kot maroški sultan. On je svoje davke v New Yorku zatajil, zato -ker je bil stanovalec v Washingtonu, kjer pa davke tudi ni plačeval. Čisto naravno je, da človek, koji v državi ne stanuje, tudi 2a governerja tiste države izvoljen biti ne more. Največji pravni učenjaki so bili o tem vprašani, pa vsi so bili istega mnenja. Toda, kaj je postava in pravica Plattu, kteri dma celi republikanski stroj v svoji o-blasti?! Se ve, najprvo si je moral Roosevelta zagotoviti. A, fle-ta je “tresoče se” pritrdil; vse draco je Platt s ‘‘fiksalyj ’ Sedaj Platt cinično in porogljivo vse to pripoveduje. Mož, k-ojega je on naredil, je pozneje ta, njega, za moža naredil. In tako je Roosevelt po slepariji governer New orka postal, s či-m- je bil storjen prvi korak k njegovi “višji karijeri.” Ta stvar ni ravno nova, ali zanimiva je vseeno, in ker jo -Platt sam pripoveduje, je toliko ¡bolj zanimiva. In, kakor se je delalo v tem slučaju. se dela v dragih tudi. Sedaj pa naj še k-do reče, da v tej deželi ljudstvo vlada! Noče biti hla*pec krivice. Washington, IX C. 5. jnarca. — Zvezni državni pravdnik Kealing v Indianapolisu se je svoje službe rajši odpovedal, kot da bi bil just i en emu oddelku v Washingtonu s tem hlapčeval, da bi, zaradi o-brek-ovanja tožene Delevan Smith i.n Josi-p Pulitzer-ja v Washington izročiti moral. V svoji resignaciji pravi Keating: “Jaz se ne strinjam z poskušnjo vlade, zako* nu kako -nasilno tolmačenje dati in s tem obtožene iz njih d orno v-ja k procesu in kaznovanju na sedež vlade ■ tirati, in to tem ma-nje, ko je pri tukajšnjem sodišču povsem vzorno pravosodje. Jaz mislim, da v tem pride nevarni princip v praša-nje, katero se -dotika vladnega fundament a. Zatoraj, jaiz kot pošten in vesten -mož ne morem pred sodiščem zadevo zastopati. v kateri s-e zakon druga-Če zavija in tolmači kakor je. Jaz mislim. d» ako hočem mojemu u-radu zvest ostati, tako ga ne -morem obdržati, in odklanjam pri n a-k a n i ^ p o m ože n biti.” To je -bela vrana, in čast možu ! DENARJE V STARO DOMOVINO poSilJamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.50 ............... 100 kron za $ 41.00 ............... 200 kron, za S 102.50 .............. 500 kron, za S 204.50 ............. 1000 kron, za S1018.50 ............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nkm poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St., Kew York 6(04 St. Clair Are., N. IV Cleveland, Ohio CENJENIM NAROČNIKOM! Zo'pet je -številnim naročnikom Glas Svobode” naročnina potekla, -brez da bi se spomnili, da je red' lepa reč. -Prosi-mo da se upošteva, da moram-o tudi -mi na-pra-m tiskarne, pošte itd. natančni ¡biti, in to je le -mogoče, ako so naši naročniki napra-m- nas l-očni z plačevanjem naročnine. Veliko jih je, ‘koji ni-s-o samo svojo dolžnost storili, temveč še več kot to. Sami so darovali listu v podporo, nabirali so podporo i-n nove naročnike, 'brez naše vednosti, kar je čez vse hvale in posnemanja vredno. Hvala vsi-m pospe-šovalce-m zavednosti ! Žal, da je -pa tudi še precej takih, -kojim je naročnina že pred več časom potekla, list prejemajo, da ‘bi se pa spomnili da je- -treba tudi naročni-no plačati, tega pa ne store. Žalostno ! Nas je sra-m, ko moramo tako-re-koč beračiti za tiste cente, ktere j-e dolžan vsa-k naročnik plačati, b-rez da bi se ga moralo opominjati in -pa to še -po večkrat. To pač ni- red! Tedaj prosimo, da naj- vsak svoje od nas ali pa od našega zastopnika. -dobivšo pobotnico pogleda in v idil b-o, kdaj mu je naročnina potekla. Konečno prosimo naše somišljenike, da se potrudijo nove naročnike na “Glas Sv-o-bode”, pridobiti. Vsak pošten človek lahko naročnike- -nabira brez našega -posebnega pooblastila, kak-or to ne-kteri delajo; kojim t-udi -hvalo izrekamo. Da za-miorem-o naš prekoristni načrt izvesti, -potrebno je da naročniki točno n o ročni no plačajo in nove naročnike pridobijo, potem bo šlo! Upramištvo. Grozno. Caru-thersville, Mo., 5. marca. Reverend Lyman E. Jack-son, župnik cerkve metodistov, se je izrazil, da za njegovo ljubezen do gospodične Cora ‘Sho-rt, učiteljice in članice cerkvenega zbo-ra, bi vse žrtvoval in se celo svoji mastni službi odpovedal. Po kratkem procesu mu je dal cerkveni zbor slovo, ker je drago ljubil, ak-orav-no i-ma ženo i-n otroke. Gospa Jackson iii njeni trije otroci so Caruthersville zapustili in so šli k njenim staršem- v Wichita,, Kan-s. Ko se je ona pri vlaku od soproga poslavljala, mu je rekla: “Jake, ako keda.j pride- čas, d‘a boš mogel zo-pet i menoj živeti, kakor si bil vajen, daj mi vedit ali pa pridi.” Pastor, — župnik — pravi, do on ni nikoli svojo ljubezen¿do gdč. ‘Short, napra-m svoji ženi prikrival. On -pravi, da obedva, on in njegova žena, sta čutila da njuna ljubezen gi-njeva, in j-e tudi naposled izumrla; toraj sta sklenila vsaki svojo pot hoditi i-n se na-d-jala. da se reši-ta iz omotice, brez -da bi se javnost ob nje »podtikala. Žup-nik še pristavlja, da njegova “nova” ljubezen ga vspodbu ja-. “Bogu iskrenejši služiti, ko-t kedaj poprej.” Ameriška justica. Blakely, Ga, 8. mar. 5. t. m. prišla je druhal 200 oboroženih mož ob 2 nri čezpolnoč pred okrajno j-e-tnišnico; žahtevali so od paznika, zamorca po i-menu John Fow-lerja, kateri je teden! po-pred u-srnrtil. Sheriffa Murkisona. Zamorca so vlekli na glavni trg, ga obesili na -drevo, potem pa izstrelili vso svojo munieijo v o-bešenega. Pogled, ko so vjutro zamorca spravljali, bil je nad vse — grozen! — Slika ameriške bes-tijalne kulture. —V2iNA^vQJvn^ViXVV>J ^y^\) Strahovalci dveh kron 1/n. ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ FRiVI DEL. XVI. Cavalieri servetati Quiaindo servi ste donne, Atenti, atenti! Oodiloe della Marciana. ■ ‘Gspizio dei noibili”, zavetišče plemenitašev, veliika, a že stana in slabo vzdržana hiša poleg takratnega arzenala, je ¡Lilo natlačeno polno gostov. Zbrani so bili to ljudje vseh. nerodnosti, ki so hoteli pod beneško zastavo poskusiti svojo srečo. Dole g golobradih mladeničev, ki so stopili prvič v življenje, je bilo v zavetišču tudi mnogo mož, tki so že služili vsem mogočim vladarjem in so že vihteli svoje imieče na vseh evropskih bojiščih. Bili so vmes pač tudi omikani ljudje, toda večina je bila sirova in podivjana tako, da. je Kržana večkrat obšel strah, da postane tudi sam1 tak v tej družbi. Koj naslednji dan po sprejetju v “Gspizio dei nobili” se je Kržan odpravil v cerkev sv. Marka, da se oglasi pri cerkovniku, kakor mu je to naročila vojvodinja Asuinta. Spotoma se je Tomo ves čas trudil, da 'bi Kržana odvrnil od tega namena. — Milostivi gospod, pustite že vendar vojvodinjo, je s trdovratno vztrajnostjo rotil .svojega gospodarja. Poiščiva raje knpeeval- ca s konji. Ta imia denar in je sedaj general. Ta nama lahko pomaga, vojvodinja pa ne bo za naju ničesar storila. Pomislite samo, ¡koliko sva se trudila, da sva rešila njo in njenega očeta. Ali mislite, da mi je za to kaj dala? Ničesar nisem dobil! Kupeevalcc s konji ani je dal tri tolarje, da sem ga peljal k vam, vojvoda pa mi ni dal niti groša. Pet tolarjev je pa njegovo i.u njegove hčere življenje vendar vredno. Ker pa niti ti, niti podobni argumenti niso pri Kržanu ničesar zalegli, je Tomo poskusil na drug način doseči svoj namen. — Milostivi gospod, je dejal Tomo, ko sta s Kržanom prišla do> cerkve sv. Marka, še na nekaj Vas moram opozoriti, če ima cerkovnik za Vas kako pismo ali kako sporočilo, mu morata vendar stisniti v roke kako darilo. Cerkovnik najbrž ne bo zadovoljen, če mn izrečete samo svojo zahvalo. — Da, prav praviš, cerkovniku bo treba nekaj dati, je menil Kržan. Na srečo si mi ostal ti zvest in me tudi sedaj ne zapustiš. Posadi mi še nekaj denarja. — Ne, milostivi gospod, denarja Vam pa nič več ne posodim, je odločno izjavil Tomo. Svoje življenje dam za Vas, če je treiba, za vojvodinjo Asunto in njena pisma pa niti groša. Vojn .vest mi pravi, da bo vojvodinja Asunt.a Vaša .nesreča. Kržana je spreletela velika ne-vtolja. A ker se je okrog eerkve gnetlo vse polno ljudi, ki so se že začeli z začudenjem ozirati na jako glasno govorečega Toma in njega izredno živahno gestilbuli-ranje, je Kržan premagal svojo jezo. — Pojdi k vragu, je zaklical Tomu in se odvrnil od njega ter odšel v cerkev. V ljubezenskem življenju beneškega' prebivalstva so cerkovniki in gondolirji igrali .vedno veliko vlogo. Bili so zaupniki zaljubljencev in posredovalci med njimi. 0-pravila so imieli vedno mnogo, kajti nravnost je imela v Benetkah vedno le malo veljave. Tesna zveza z izpridenim) Orijentom je pokvarila Benečane in jih naučila vseh grdobij. Tudi beneško ženstvo je bilo lahkomiselno in lahkoživo, a ker je bilo pod strogim nadzorstvom, se je za svoje ljubezensko zadeve posluževalo tistih ljudi, s katerimi je prišlo največkrat im najlagLje v dotiko. To so bili gondolirji in v prvi vrsti cerkovniki'. Zgodovina pripo* veduje, da je leta 1522. umrli cer-koivnik pri Sv. Marku, Julij Se-batiini, zapustil 250.000tolarjev, ki si jih je pridobil s tem, da je spovednice v zakristiji' dajal zaljubljencem v porabo za njihove sestanke. Čiim se je Kržan javil pri cerkovniku in povedal svoje ime, mu je ta z izredno' spoštljivostjo izročil pisemce, katero je imel skrita med starimi mašnimi . plašči. Toda njegova spoštljivost se je kaj hitro spremenila v ogorčenje in potem v vidno zaničevanje, ko je Kržan odšel s pismom, ne da bi bil kaj položil v odprto rolko cerkovnikovo. S tresočo se roko je Kržan, ko je prišel iz cerkve, odprl pisemce. Bilo je kratko. “Ljubi plemič! Prišla'je ura, ko Vas potrebujem. V pristanu leži ladja “Maria Immaculata’’. Oglasite se pri kapitanu, ki mi je vdan, in storite, kar Vam bo svetoval. Asuinta.” Dvakrat in trikrat je Kržan prečital to pitano, ko je šel čez Markov trg, kjer se je sprehajala vesela množica. Elegantne dame so se Žetale v družbi zabavnih gospodov, zakaj bila je nedelja in take dni se jie v dopoldanskih lirah zbiral cvet beneškega prebivalstvu na Markovem trgu. Kržan se je pomešal med to pestro družbo. Še nikdar ni videl takega življenja, toliko lepih žensk, toliko bogastva im veselja. Obšlo ga je mogočno hrepenenje po radosti in užitku in v mislih si je živo slikal,-kako bi bilo lepo, če bi se mogel z vojvodinjo Asunto tod sprehajati, srečen in vesel med srečnimi in veselimi ljudmi. Naenkrat je začul za svojim hrbtom polglasno petje. Ozrl se je in ugledal tri elegantne gospode, ki so smeje se motrili skupino dam in gospodov, ki je stala poleg kamipaniila pred cerkvijo, in porogljivo peli takrat zelo razširjeno pesemeo: “Cavalieri serventi, Quatndo servi ste donne, Atenti, atenti!” Kržan saim ni vedel, zakaj je ta svarilni refren narodne pesmi vzbudil v njegovem srcu naenkrat temne slutnje. Kar hipoma mu je prišlo na misel, da vojvodinja Asunta v njeim ne vidi resno ljubečega -snubca-, nego 'da ji je le nekak “eavaliere servente.”, ki ga -hoče uporabiti za svoje kdo zna kake namene in ga potem pahniti od sebe. Rekel si je, da zna Tomovo instinktivno nezaupanje do vojvodinje Asunto biti vendarle utemeljeno, kajti, da je vojvodinja postopala skrivnostno ift sumljivo, tega si Kržan ni prikrival, dasi nru je srce govorilo, da za to tajinstvenostjo ne tiče slabi nameni. Refren narodne pesmi, ki ga je bil Kržan slučajno slišal, je pa vendar v toliko vplival na njega, da je sklenil, postopati odslej z največjo previdnostjo. In skleni' je dalje, da ne stori ničesar, dokler ni dobil od vojvodinje Asun-te same natančnih pojasnil. ~ Med tem premišljevanjem je bil Kržan, nevede kdaj^prišel na obrežje. Gredoč po rivi je motril mnogoštevilne ladje, ki so ležale v pristanu in kmalu našel lepo. ponosno jadrenico na tri jambora, kii je imela na spredmjenf koncu iz lesa rezljan kip Matere božje, pod katerim se je blestelo ime te ladje: “Maria. Imlmaculata”. (Dalje prihodnjič.) Listu v podporo. Anton Sterle v Cbisholm. Minn. nabral in poslal $2.50, darovali so: Anton Jemec, $1.00, zato ker v cerkev ne hodiiftr; George Brinšek, 50c., da bi delavska stranka bolj napredovala; Frank Selišnik, 25c., zato, ker pravi pop, >da bodo ljudje pogubljeni, fcteri “Glas Svobode”, berejo, pa bode poprej pop, ker ga ne čita^ Anton Jemec, 50c., -EXPELLER Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine V bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. NEW YORK. za to, da bi vrag tistega bedaka vzel, ki “Glas Svobode” sovraži. Rudolf Jarnpa, 10c., za to, ker nisem' šel >na cerkveno veselico; Joe Koščak, 15c., za to, da bi “Glas Svobode” vsaki dan izhajal. Anton Rupar, iz Yale, Kans. je poslal $5.26; darovali so: Math Dermota, 50c, da bi sosedov Joža počil. (Pa ja ne! Op. stavca.) John Brenčič. 35c. za to, ker jih je 7 za 25o.; John Gregorčič, 25c., Frank Bernot 25c., Frank Lipovšek 25c, za to, ker radi izključujejo; Fr. Spetz, 25ct za to, ker že ‘dolgo “Glas Svobode” čitam; Anton Vidmar, 25c. za to, ker je več ciganov v Ameriki : John Polenšek, 25c., ker smo resolucijo doma pridržali ; John Šefa-r, 25c., ker sem vedno socialist; Jože Peterka. 20c., za to. ker se me vsak boji, pa nisem tako hud; Jože Teršinar, 20c., ker ga tudi rad pocuknem ; Al. Merkelč, 20e.; Luka Groser, T5e: Mart. Klepi«, 16o.; Jože Demšar. 10c., zato, ko ne plešem; Jakob Škufca, 10c., za to, ker bodo saloni zaprti'; Jože Blatnik, lOc.; Čali Majer, 10c.; Neimenovan, lOc; Rudolf Dolar, 10e., ker sem bartender; Mart. Kranjc, 10e.. za to, ko dobro pike špičim; Blaž Bogataj, 10c., za to, ker nimamo deklet; Joe Bregar, 25c., preklicano bi bila dobra; Fr. Markete, 10c., za to, ko sem se ženil, pa sem- še vedno sam; L. Radi, lOc. Mart. Videmšek, lOc. Ant. Podobnik. lOc, John Tratnik. lOc. W. Šum. lOc. Vsi pa za to. da bi kanalu v Kansas en par box ear deklet prišlo. Nadalje je poslal Andrej Mravlja 50c. ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpisani naznanjam Slovencom in Hrvatom da točim v svoji gostilni zraven Atlas pivovarne razven dobre Ati a sove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem pive*ali viaa. IG. F. HALLER. letnik J. HERMANEK 633 Bloe Island Avenue. Chicago. UL Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne GLASBENE INSTRUMENTE prodaja in popravlja Josip Jiran 459 W. 18th St. Chicago, lil. 4 RAZPRODAJA raUi selitve v nove prostore na 594-596 Bluelsland Ave. Pohištvo, peči in druge vrste te stroke blago prodajamo po znižanih cenah pri V. KOBZINA-tu 580-582 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. 4 4 4 4 4 4 4 4 4: FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4» 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4» 4 4 4 4 4» * 4* 4* 4* 4 4* 4» 4 4 4» * 4* 4* 4 4 4 4* 4 4 4 4 BvsirljsKl toi kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. m mm Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (KontrolsVersammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. Oto si namenjen ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake ta potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) .«lužimo jim vedno v najboljšo pomoč. PiSIt Važno n rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino i dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-“Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako,v da pride jen dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važuo za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Vorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolasje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.* N Dinarji pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar Be še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč-\ krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4)^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 "Podoba Carizma. Raziskovanje značaja umrlega velikega kneza JHadimira; v- vsej svojej nagoti odkriva pomen ruske autokracije. Spisal Z všečna carskim ropotom in o-bredi so v Petrogradu spremili predzadnjo nedeljo minulega meseca 'k zaidmeimiu počitku' onega, ki je bil večji car vse Rusije in vseli Rusov, kot ¡pa Miklavž sam. Yla-ditoiir je ibil najstoreji stric današnjega vladarja Miklavža, katerega so položili med vse one ruske vladarje, kar jih je vladalo Rusiji» in pomrlo, od Petra velikega do danes, v kat er d ralo, katera stoji v sredini mogočne trdnjave sv. Petra im Pavla, v kojie črnih im zaduhlih zaporih jie že marsikateri ruski učenjak in junak poginil, im kjer gn ji!je j o sedaj njegove kosti. —- Padla je nepremagljiva lastila na Francoskem, iin padla, ho tudi mogočna trdnjava brutalnih ruskih Romano v-Romiamovichev. Ne samo mož. Mogoče da me izgleda prav prijazno, govoriti o moževih dejanjih potem, ko j-e že pop ¡nad njim izmolil mrtvaške molitve, im ko se še dobro ohladile miiso. Toda ta canski mrlič v svojem mramorma-fcern grobu mi bil samo mož. V življenju jie bil vodja notranje fca-miarile, katera vlada državo, zapoveduje carjem im nad 150 mil-jonom ljudistva. On je bil poosebljen carizem! — carizma v ‘ko-jsteh, mesu in krvi. Njegova preteklost mam ne predstavlja samo nekega individúala., pač pa nami predstavlja mogočem zavod. Tako, da sčasoma naša vladla doseže popolno zvezo z carizmomi, sosebno sedaj, ko ‘imamo no vega predsednika, ki je dober prijatelj ruske vlade; izplača se pa -tudi, da si ogledamo tega Vlaidiimiira ter se prepričamo kaj da je carizem. Ni sider potrebno- -da bi se v njegove Scandalous am-ours podajali, ter da bi spoznali original cara, tudi se n-e b-omo1 ukvarjali z njegovo škandalozno razuzdanostjo, miti z njegovo 'blaznostjo im kvartopirsstvom'. Bolj im-emiitno bo, da si ga ogledamo, kako s-i je pomagal do denarja, s katerim je zadovoljeval sv-oji mojsterski pohotnosti. Premajhni dohodki. Kaj p-a je z njegovim zasebnim premoženjem iin -dohodki iz eanskfe blagajne? Vladimir je lastoval premoženje z letnimi -dohodki $2,000.000, katera svota j-e še gro-2ino visoko narasla o-d raznih plač, katere je dobival kot uradnik vsako jialkih urado-v, seveda le po imenu, To-da le ti dohodki niso zadostovali. Morali so se podvojiti in potrojiti, im tukaj podaj amo par .sliik iiz njegovega življenja, iz katerih j-e razvidno, kako je m-ož svoje ogromne dohodke, ki mu pa niso zadostovali, množil. Ko je bil Vla-dimirov oče, Aleksander II. •umorjen, se je določilo, >da miu za .spomin postavijo katedralo iz samih milo-darov, nato se j-e določba proglasila in rubil so kar -deževali -od milijonov ljudi. Kot predsednik stavbinskega o-dbora za ta spomenik imel je Vladimir kontrolo in -o-skrbo -tudi čez dohajajoči dein-ar. Stavlbinski podj-ethilkli iin kontrakterji so, glede na toliko prihajaj-o-čega denarja vršili svoje delo naprej -brez, da bi -prašali po plači. Leta so minevala — nemirne govorice so se začele širiti — še 1-e na to se je u-kaizalo blagajno pregledati — im našli! so- iskiorej prazno. Sveta '$10.000,000, katero je ljudstvo da-rovalo za Aleksandrov spomenik, vkradel je njegov sin. Našel je tovornika grehov. Knezi im veliki knezi so vsi izvzeti, tako da se n-emore posto-pati •proti n jim kriminalno., torej se tudi Vlad-iimnra ni moglo prijeti, L. S. .prenašati pa tudi ni hotel sani svoje umazanosti. Vsi vladni aparati so mu bili na razpolago, da ga rešijo iz zagate iin si pomagal stem, 'ko je izbral tovornika iiz odbora, da je prevze-l rad ali ne rad njegove grehe nase. Toda ta tovorni osel se- ni hotel -dobro volj no vdati, branil se j-e sprejeti Vladi-mirov-o “čast” -z vsemi šle rimi in ni hotel nič slišati'da -naj bi pomagal očistiti carsko ime. Nato se mu je dalo razumeti', da ako ne sprejme te obdolžitve i-n .nje posledice se g-a bo kaznovalo' tem gro-zinejše. Tovorni -osel je bil nato obsojen na življenje im odgnan v Sibirijo, Vladimir j-e- pa ostal na Ruskem in študiral, -kako bi prišel do novih milijonov. Pomnožil si je svoje dohodke. Vladim-irova pozicija, kot odločilna glava pri armadi mu je dajala raznih priložlnosti, sosebno za časa Rusfco-Japonske vojne, ko so bili izdatki tako grozno veliki da si je pol-eg njih- nagrabil zadostnega premoženja, 300 zaboj-ev mranici-je, katero- je on poslal v Mandžurijo so na prehodu pregledali ter našli kame-nje v zabojih. Nadalje j-e .odposlal n-a bojno polje eei vlak, ki ibi imel zavzemati uniforme za vojake in druge potrebščine za ranjence, ko pa so zaboje im zavitke odprli so našli v njih- samo- prešano slamo-. Neki general, ko se ga je. vprašalo, kje so čevlji za njegove vojake, kateri so bosi marširali', je odgovoril: “V Vladimirovem žepu.” -Par let pred Rusko-Japonsko vojno vsta no vili so v Petrogradu zdmvilstveno tovarno pod Vladi-mirovo direkcijo, za izdelovanje zdravil za vojno, katere se je imelo hraniti za slučaj v-ojn-e, Milijone denarja se j-e -dalo Vladimiiru za nakup surovega materij-ala im za vzdrževanje tovarne. In ko je vojna izbruhnila, general Ku-ropa.tkin, takrat vojni ministr, misleč, da je velika zaloga zdravil in drugih te vrs-t-e potrebščin pripravljeno- za odpošil-ja-tev; je na veliko svoje začudenje -našel vse prazno, tovarna je pa-st-a-la, in milijone denara, katerega se je potrosilo v ta namen so romali samo do Vladomirove.ga žepa-. Vojna se je že davnej pričela, a pomanjkanje zdravil povzročila je zamudo p-ošiljatev, vsled česar j-e na tisoče in tisoče Voj-akc^c in naseljencev v daljni Mandžuriji pomrlo, kii bi bili ostali pri- življenju, alko bi s-e jim pravočasno pomagalo. Ponavljenje zgodovine, Ti mrliči miiso vznemirjali- Vla-dimira niti malo. Njegov carski stan, n-apram, -revnejšim slojem je samo opetova.no ponavljenje stanovskih' francoskih imenitnik-o ? pred francosko revolucijo. Leta 1904 na potu v Varšavo, v privat-' nem kupeju se ga je vstavilo im držalo -na stranski progi nad tri ure, radi -obufega prevaževanja vojakov in vojnega materij ala za na daljini vstok. Vladimir je od postajnega uraidnilkia zahteval da se proga očisti za njega ‘prevoz. U-radnilk se je .opravičil. Vladimir j-e preklinjal -iin ponavljal svojo zahtevo. Zopet se je uradnik o-pravičeval da ne more pomagati, a v .svoji razburjenosti je Vladimir potolkel uradnika in ga tudi ubil.*** In policija je razglasila da jie uradnik umiri vsled mrtvo-uda. ****** Teh par predstav .pomaga slikanju cele osebe. In slika tega moža je slika carizma. In čuditi sečni da so-bili- Rusi od Japoncev tepeni na. rovaš takih in jedmakih ljudskih ¡krvosesov. SALOON 'z lepo urejenim kegliščem in sveže .Sc ho e,n h o fen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago Dl. IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrste pipe ter izdelujem* in popravljam dežni-ke in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. SIC!!! Opozorjeni na podlistmico u-redništva “Proletarca” z dne 2. marca št. 77 čitarno tam: “F. K. Sl-aiden: Glasom Zupančičeve izjave je “GLAS SVOBODE” tisti list, iz kterega je posnel Gramov og-las. ’ ’ Ali smo se potrudili i-n pregledali izdaje “Glas Svobode” ter res našli prvi -oglas “Gram, Johnson & Co.” z dne- 15. februarja 1907 št. 7., in potem so bili le ti o-glasi- objavljeni do vštevši 19. Julija 1907 št. 29. — Tedaj leta 1907, kar prosimo, da si -cenjeni čitatelji) zapomnijo. V štev. ŠEST “Glas Svobode” z dne 8. februarja 1907, je citati na prvi strani da je1 M. V. Konda list gg. Ivan Kafcerju in. Ivan Mo-leku' prodal i:n od tistega časa naprej -do 8. novembra 1907 št. 45 sta bila tudi omenjena dva gospoda listu “Glas Svobode” dejansko “gospodarja” in urednika. M. V. Konda & Co. so iizdali, kot lastniki lista, prvo številko 46. dn-e 15. novembra 1907, to je za časa, ko je Johnson vže zaprt -bil. — Mi se ne bi v to zadevo spuščali, a nam š-e gre, da našim- či-tatel-jemi -dokažemo, kakšni “uzomi molžje” so okolu “Proletarca”: Od 1. januarja 1907 do 1. oktobra 1907, Sta 'bila Kaker in Molek lastnika in urednika “Glas Svobode”, a oglasi “Gram, Johnson & Co,” so se pa oglaševali v dobi od 15. februarja do 19. julija 1907 tedaj izključno za časa, ko sta o-nadva brezplačno' slavo vživala 'kot lastnika lista. In ta dva možaka sta sedaj u-rednika “Proletarca” in pišeta “Glas ¡Svobode je tisti list,” Ali ni to gorostasna lopovščina* ko zavijata resnico na način, da “Glas Svobode”, kot neki preva-raneijski list javnosti- .predstavljata, medtem ko ne povesta, da st-a onadva. Kaker in Molek se-da.jna urednika pri “-Proletarcu”, tista dva brezznačajneža, koja sto si v skledo- nabljuv-ala in. sedaj morata tudi sama pojesti. Dober tek! To je karakteristika onih “možakov” kteri so okolu “Proletarca”, se nazivljejo “socialiste” in so zelo “resnicoljubni” ter nočejo in nočej-o pripozmati da so pravcate propa-lice-revolver žur-nalistike. Sramot-a. ko bi jo imeli! Dr Jan Depelka V AVSTRIJI IZPRAŠANI zdravnik vsega zdravilstva, posebno z ozirom na ženske bolezni, kakor tudi bolezni v očeh in ušesih. Zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno. Vsaka prevara je izključena, Zdravniške pomoči iskajoči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo V THALIA HALL, 467 W. 18. in AUport St- Telefon Canal 3226 (jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sveto, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi _ 'V X)r. 15. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433, POZOR ROJAKI! POZOR ROJAKI! SLOVENSKO PODJETJE! THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. tovarna za izdelovanje Prva in edina slovenska NEOPOJNIH PIJAČ P°P> gingerale, lemon-sour, sodavica, v steklenicah ali v tanks. Slovenski krčtnariji in splth rojaki podpirajte slovensko podjetje. Za društvo: JOHN POTOKAR, preds. in poslovodja, LOUIS KNAUS, blagajnik 1838 St. Clair Aye., N. E., Telefon Cuy. Central 5473 Cleveland, O. F. J. Skala 6č Co. Česko-Slovanska Banka 318-320-322 zap. 18* ulica, Chicago. Zastopstvo plovnih družb: Bremen, Hamburg, Rotterdam, Antvver- pen, Havre, Liverpool in Southampton. Javni notarijat: Izdeljujejo vse uradne listine in uredujejo vse de- narne zadeve v stari domovini. Nadzorujejo in izterjavajo denar in sprejemajo hranilne vloge od drugih bank. Odajo v najem blagajnične predale, narejene po najnovejšem sistemu, varne proti vlomu in požaru, za shranjevati denar, vrednostne papirje in dragocenosti. Najemščinapredala začelo leto samo $3.co Tisti ‘deževni dan’ Vsak štedljiv človek se pripravi za ta, takoimenovani “deževni dan” Hranijo si delež od svoje plače, in tega spravljajo v naše hranilne zavode v pomnožitev> Z enim dolarjem lahko pričnete pri Industrial Savings Bank 652 Blue Island Ave. Premoženja nad pol milijona dolarjev. 163ReedSt., Milwaukee, Wis, se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi.smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA I Pijte najboljše pivo I I 1 ta m 'atar Sctioentioffen Brewing Ne trpite radi sramežljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, mozkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fonček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte -----—,1.-1^,—r, ,-vr -JIL)1 f,in-inur- M. A. WEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --- 885 Ashland Ave., Chicago, 111. j tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1 3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. Wf]ISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 3 “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) ____________weekly_____________ Published by The Glas Svobode Co., . 597 YV. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ---------------in velja ---------■------ ZA AMERIKO: Za celo leto.................$1.50 za pol leta.................. ZA EVROPO: Za celo leto.............kron 10 za pol leta........ s....kron 5 Naslov za Dopise in Posiljatve je GLAS SVOBODE CO. 597 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. . GOSPODU L. AND0LŠEKU, predsedniku nadzornega odbora S. N. P. J. v Clevelandu, 0. Vaše pismo z dne 27. febr. t. L, ktereiga ste1 Vi “personalno” na M. V. Konda pisali, je le ta, tisto uredništvu odstopil, dia se javno in .primemo odgovori. ¡Pred' vsemi moramo .priznati, da v psovkah itn skrajno surovem: tonu niste izbirčni in po pravici smo ogorčeni nad> Vašo. 'ozkosrčnostjo ko pišete, da smo namerava ]i na Vašega delodajalca vplivati, da Ibi Vam škodili. Slišite, to je ■nizkotno od Vas in primemo bi bilo, ako bi šilo za ognjilo rabili, toda Vam prizanesemo in smo zadovoljni samo ko vemo, da dostojnosti nam pri Vas'ni iskati. Prosimo, kedaj smo se Vaše o-sebe, kot zasebnik ali pa, kot u-rad.nik g. Saks ©rja dotaknili? Nikdar ! In to, ker se za Vašo osebo, kot tako, prav nič ne brigamo, pač pa ko't predsednik nadzornega odbora S. N. P. J., kateri podpisuje lažtnjive “Izjave” in falsi-ficirane jednotine račune! Edino v tem slučaju simo se z Vami davili in kakor vse kaže se tudi še bodemo. V Vašem' pismu vse mrgoli: “laž” “laž” in “laž”, in z vsem tem, ‘Vas vprašamo, kteri stavek naše 'kritike ste pa izpodbili ali ovrgli? Nobenega! In s tem ako še toliko vpijete: Konda laže! “'Glas Svobode” laže! Konda zavija! “Glas Svobode” zavija! S tem pač ni nič o vržen o, in Vam tudi povemo s takim upitjem in iniamnimi .pismi se me bodete o-prali; zamorec bo črn ostal! Toda. nam ne pripušča ne čas in ne prostor, da. bi se z Vami v .polemiko spuščali, majmanje pa že zaradi tega ne, ker vsa Vaša pisava stvar nič ne .predrugači, in bodite uverjeni, da prodno smo pričeli našo kritiko o gospodar* stvui iS. N. P. J. pisati, smo se z podatki preskrbeli, 'ko j ih resničnost živ- krst iz sveta ne spravi. Mi smo dobro podkovani in imamo za vsak slučaj, še silno masten materija! v zalogi. Tedaj, Vi pišete M. V. Kondu, da laže o revizijah jednotinih računih in predstavljate stvar, kot da Vi resnico pišete. Dobro, o-glejmo si stvar, kdo laže Konda ali Vi? Vi naštevata v vašem pismu elo uro in minuto, kdej ste se v Chicago na revizijo jednotnih knjig pripeljali itd. Neki član nadzornega odbora je videl, da je bila nakaznica Vam dana za 4 dni dnevnine, medtem ¡ko je revizija faktično samo 2 dni' trajala. Tedaj tukaj se ne gre za uro in minuto Vašega prihoda in odhoda, tukaj se gre da ste za 2 dni več plačano dobili, kot pa ostali revizorji. Vidite, da nami ne bodete laž, zavijanje in take stvari podtikali. tako smo lojalni dovolj, da pri poznamo pravilnosti. A, sedaj preidimo pa k stvari, katera nam bo dokazala, da ni prav da sci Vami je za 4 dni dnevnina in' vožnja plačala. Še avgusta meseca 1908 se je pri seji g. Krže sam izrazil, da ima vselej par dni pred revizijo blagajniške knjige tukaj — v Chi-cagi — da jih uredi — da “štima-jo”. — Vam je vselej g. Krže vže izgotovljene račune predložil, in »te tiste račune slepo podpisali, brez da bi se bili o resničnosti istih prepričali! Povdarjamio, da ste račune, katere je g. Krže po svoje “skrpucal” slepo podpisali, brez da bi bili knjige pregledali! In to se ni zgodilo samo enkrat, marveč vselej, do zadnjie revizije, pri kateri pa Vas ni bilo, ter Vas jo g. John 'Stionieh nadomestoval. Pri tej meviiziji se je g. Frank Bernik g. Kržetovi praksi odločno po robu postavil in ni hotel njegovo pripravljene račune podpisati. To mi popolnoma odobravamo. Vrnimo se k Vaši zadevi. Mi trdimo vsled g. CKržetovo izjave, da Vi n iste ne knjige in ne račune, ne površno še manj e pa temeljito pregledali ; 'kar dokazuje ominoz-na, tudi od Vas podpisana “Izjava”, “da je vse v redu” kakor tudi ostali trije-oziiroma dvomesečni računi, v ko jih je “imietek” zabilježen katerega niti ni, in svota preko 700 dol. še pri društ-vah visi. Vidite, tako delovanje imenujemo mi in tudi drugi — “falsified rati” člane in društva slepiti. Da so računi, katere ste tudi Vi podpisali, falsifielrani, dokazuje tudi dejstvo, ker ni nikjer razvidno, koliko je primantkljaja v je‘d-notni blagajni, po prevzetju od g. Klobučarja, in koliko so stale razne propadle tožbe. Zakaj niste zahtevali, da se te točke v račune vpišejo ? Vi, kot predsednik nadzornega odbora, to niste zato zahtevali, ker Vi, g. Krže in celi glavni odbor, ne veste koliko denarja Jednoti manjka! TO JE VSE! Mi tudi dvomimo, r. Krže, ker se ne ¡pošilja Jednotraih zadev v njegov koš, mu verjamem, ker tam je že marsikaj zginilo, in zato smo prisiljeni se -na druge liste obračati. Korak društva “Orel” št. 21 o-d obra vam. » Pozdravljam vse zavedne br. S. N. P. J. in čitatelje “Glas Svobode”, ter jim kličem-: Le naprej ! Fr. Plazzotta, član dr. “Edinost” št. 2d. v Da-rragh, Pa. Preganjanja Slovanov v Avstriji. Še ni pojenjalo preganjanje Srbov na Hrvaškem, kjer si je ban. Raucth spletel najdražji zaslužni venec izmed svojih prednikov, pričeli so. preganjati tudi češke radikalce, Slovence in druge. Kar čez noč so odredili hišne preiskave pri vsih voditeljih radikalne stranke in .uredništvih v Pragi. V preiskavi do sedaj, so poslanci Klofač, -Bučiva!, Cboe, F-resl Jer 16 češko-radikalnih u-rednikov in agitatorjev. Hišne preiskave v Ljubljani? — “Sl. Nar.” pa brzo javljaj o iz Dunaja, da je novo imenovani minister zunanjih del Haerdtl dal deželni vladi v Ljubljani tajen u-kaz, da prične s hišnimi preiskavami pri raznih osebah in listih, ki bi bili v kaki zvezi s september-skiimi demonstracijami. Radi veleizdajniških .spisov, so tudi v Trstu zaprli trgovca Damijana Cisa, kar je vzbudilo v Trstu precej razburjenja. Krščanska načela na Slovenskem so zopet enkrat v silni nevarnosti, tako da kličejo klerikalci na najsrditejši boj proti vsem svobodomislecem in na boj proti vsem prosvetnim društvom in napravami ter povrh še -proti neklerikal-ni gospodarski organizaciji. Vsaka neklerikalua organizacija gospodarska, politična in napredna mora računati s tem- v naprej, da jo bodo -klerikalci ovirali in pobijali kolikor bodo mogli, ker jim je vsak gospodarski, politični in •prosvetni napredek nevaren. Le če ¡so ljudje trdno zvezani- v klerikalne- organizacije, če so gospodarski odvisni od klerikalcev, če ne' čitajo in ne slišijo ničesar drugega kot to, kar jim povedo in spišejo klerikalci, zamiorejo klerikalni voditelji mirno ribariti. Boj klerikalcev zoper vse svobodomiselne organizacije in priredbe je torej naraven in če ga maskirajo s krščanskimi načeli, store to, da si boj olajšajo, kajti tako se- -da laglje mnogo ljudi zbegati. Seveda -pa to ne bo oviralo svobodomiselne element« nadaljevati začeto delo z vnemo in vztrajnostjo v zavesti, da vrše dobro, pošteno, narodu koristno delo. John O. Hruby If 589-591 So. Centre Avenue Chicago, I1J. Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karptti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino,peči indru-gih potrebščin. SS^NAJNlfjE CENE“« UST-Najsolidnejše blago“^S8 WElKV’S Restavracija in gostilna 55 2 Blue Island Ave, CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 V ITALIJO v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderr, vsevdiv-nih pokrajinah, kjer je zimskopod-nebje kot poleti, priplujejo parniki Cutiard Line. Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje 69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni CARMANIA