V Ljubljani, dne 21. aprila 1932.
Stev 36.
Letnik LXX11. (šol. leto. 1931132.)
UčitelfsKi Tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J = Mesečna priloga »"Prosveta« m
U. U. — sekcije sza Drai;<, otl 6 an o v ; r Ljubljani
- Uredništvo in uprava: LJubljana, Franiiikaiuka ulica 61. Rokopisov ne vraiamo. Nefrankiranih pi«...	tja vsak četrtek. Naroinina leta»
inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, cm-Jtk pose»*. it. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Borbenost stanovske organizacije.
Tisoč in nič več eden.
C as stroja je izpremenil marsikaj. Kno pa je ostalo, še vedno se upošteva moč. Silni ostanejo lahko samorasla drevesa, divja drevesa, kar je slabotnih, se morajo združevati. In danes bolj, kakor kdaj poprej. Kar pojdi sam po svetu, ne veš, kakšna gneča je na cesti! Zdaj boš dobil sunek v hrbet, zdaj v prsa, nazadnje celo naravnost v obraz. Pa zaikriči, če moreš! Glas se ti razgubi, še preden odpreš usta, umre. Pomilovalno te bodo pogledali, revčka osamljenega.
Tako je.
Zdaj ni več eden, kar je dobro in prav, ampak sto in tisoč in več. Množica. Danes gre čas s takim krikom mimo, da ga tudi množica komaj za trenutek prekriči in ustavi, da reši nekaj najnujnejših in najbolj bolečih vprašanj. Še množica komaj, ne pa eden, kakor samoten otrok nekje sredi mrtve puščave.
Torej množica.
Množica je organizacija. Organizacija je svojevrstno življenje, namreč strokovna organizacija, ne pa klub za rejo kanarčkov. Kanarčki v različnih kletkah so si pač podobni, celo enega rodu so, ampak to še ne tira nji hovih gospodarjev, da bi morali biti združeni v enotni organizaciji. Zato namreč, ker je reja kanarčkov večinoma šport. Drugo pa je stanovska organijacija. Poklic tira človeka v delo in borbo. Uspešno delo in uspešna borba sta pa mogoča samo na enotni bazi. To vede nujno v organizacijo. Brez organizacije ni borbe. Sem in tja pač opazimo kak odsev tozadevnih pretresov, pa to so le raztreseni pojavi narejenih četovanj iz turških bojev.
Imamo organizacijo.
Različno jo pojmujemo. Nekateri kot neizogiben pojav sodobnega življenja, drugi kot primeren izraz naše družabnosti, tretji spet po svoje. Plačujemo mesečni davek, če ne dobimo stanovskih listov, se tudi pojezimo (dasiravno jih niti preberemo ne, ampak človek se mora vsaj narediti imeniten, če že ni), drugače se pa za vse skupaj ne zmenimo dosti. Zborovanja, no, na zborovanja pač pridemo, saj so ob sobotah ... Ampak drugače! Kvečjemu, če se zgodi krivica, resnična ali navidezna, takrat naj se zbudi organizacija.
To je vse lepo.
Toda organizacija smo mi. Vse drugo hranimo, svoje telo pustimo, da umira. Tudi organizacija hoče in mora živeti.
Organizacijo tvorijo ljudje. Pravilno in razumljivo bi bilo, da bi ti ljudje skrbeli tudi za življenjske sokove svoji organizaciji. Dati bi ji morali vsak iz svoje notranjosti toliko hraniva, da bi se vzdržala na isti življenjski višini, če že ne more zrasti. Pa ni tega. Vse življenje organizacije (ne mislim na gol aparat, ampak na soudejstvovanje) sloni na po-edincih, ki pač od začetka zagorijo z ognjem, pozneje jim pa navdušenje radi osamelosti in utrujenosti obledi, nekaj časa črpajo iz svoje notranjosti, toda, mislim, da je delo duš, ki so neusahljive. Človek se izčrpa, postane truden, zagrenjen. Potem pravimo, da je star.
Tako se vrstijo ljudje in umirajo. Nihče se ne spomni, da mogoče ni kaj prav. Pač, včasih zagodrnja kdo, da smo mrtvi in trdi, da skoraj nimamo pravice do življenja.
Da manjka borbenosti.
Borba je tako lepa stvar, še lepša je beseda. Borbenost stanovske organizacije, to pa — o tem se pri nas ne da govoriti. Navadili smo se grabiti, ne pa dajati. Ničesar ne zraste samo od sebe. Borbenost, to je skoraj toliko kot močna zavest skupnosti. Iz te zavesti, ki je nekaterim prirojena, drugi pa pridejo do nje šele po dolgih težavah, iz te zavesti raste vse sodelovanje, ki ne stremi za osebno slavo in častjo. Vsaka organizacija živi od svojih članov, zunanji izraz notranjega življenja oblikujejo sicer voditelji, vendar ne po svoji diktatorski volji, ampak po smernicah vsega ali vsaj večine članstva. Torej ne gre za kako nalivanje duha in miselnosti od zgoraj navzdol, ampak gre za oblikovanje notranje razgibanosti, ki je pa, žalibog, popolnoma identična z razgibanostjo voditeljev in njihove ožje okolice. Imamo namreč veliko članov in jih imamo vendar premalo. V tem oziru bi nam moral biti za vzgled delavec, ki z vso strastjo sodeluje pri svojih strokovnih skupinah. Res je, da se pri njem v najhujši konkretni obliki pokaže nezmožnost enega samega človeka, vendar bi človek mislil, da se pri ljudeh z večjo, ali vsaj navidezno večjo izobrazbo da lažje vzgojiti zavest skupnosti. Tudi ta pomanjkljiva zavest je posledica naše zgodovinske tragedije. Učitelj je premalo veroval v svojo moč in pravico, iskal je samo usmiljenja posameznih političnih skupin. Lahko je lezti preko hrbtov, če mirujejo, toda slabo je, če se hrbti zganejo. Zgodi se, da kdo pade. Padla je naša skupnostna zavest, osnova borbenosti.
Da torej manjka borbenosti?
Seveda je manjka, ampak ne zgoraj, temveč spodaj. Spodaj so korenine, spodaj je zemlja, spodaj je večina hrane. Kako naj drevo ozeleni, zacvete in dozori, če so korenine mrtve?
Spomni se, da organizacija ni samo tvoja dolžnost, ampak tudi pravica. Kadar boš brez organizacije, boš videl, kaj pomeni taka pravica. Samo malo zatisni oči in premisli.
Učitelj izven organizacije. Mogoč je. Ali je čudak, ali je slepec. V obeh slučajih je pa človek, ki živi od uspehov široke množice organiziranih. Kdor ima trdo kožo, tudi taJko ugotovitev prenese. Saj nazadnje to ni nič posebnega dandanes.
Učiteljstvo molči v organizaciji. Največ ga je. Molčati je namreč tako lahko. Nekaj komodnosti je zraven. Toda bridko je to, ker organizacija nima od njega ničesar. Prav ničesar, komaj članarino in številko. To je pa daleč premalo.
Borbenosti ni. Toda v vrhovih je, vrhovi se majejo, saj so v vetrovih. Le korenine molče. Rekel bi kdo, da imajo drugačno delo, toda ne, živeti morajo.
Ali živimo?
Venceslav Winkler.
je poleg stavbe še kakih 1500 m2 prostora, ki se lahko uporablja kot vrt in igrišče. Aii pa se v slučaju potrebe lahko postavi še eno poslopje. Torej prostora, miru, zraka in solnca preiko dovolj. Za sedaj bo lahko nastanjenih 35 dijakov.
Realizacija Učiteljskega doma v Mariboru je plod desetletnega smotrenega, vztrajnega dela in žrtvovanja. Torej živ dokaz, da vsako smotreno in vztrajno delo vodi prej ali slej do uspeha.
Hren.
Maribor ie dobil svoj „Učiteljski dom".
In beseda je meso postala ...
Pred desetimi leti smo ustanavljali društvo »Učiteljski dom v Mariboru«. Že takrat in pozneje ob raznih prilikah, ko sem pozival učiteljstvo k delu in žrtvam v prid lastnega stanu, sem obljubljal, da bomo imeli v Mariboru tekom desetih let svoj dom, če bomo vsi delali zanj in vsi doprinašali žrtve. Zakaj v skupnosti je neizmerna sila. Vsi zmoremo vse, če hočemo ter imamo trdno voljo in dovolj vztrajnosti.
In hvala Bogu! Moj klic ni bil glas vpijočega v puščavi, ki se zgubi brez sledu. Našel je svoj odmev v srcu mnogih tovarišev in to-varišic, ki so se mu odzvali in mu sledili. Res, da niso bili prav vsi. A bilo jih je mnogo, prav mnogo, ki so se pridružili tej desetletni procesiji dela in žrtvovanja. Nekateri so sicer že med potjo omagali in klonili. Zakaj pot je bila dolga in cilja ni bilo mogoče doseči s fizičnimi očmi, dasi je lebdel v naših dušah. V dušah omagancev je bilo premalo ljubezni, premalo upanja in še manj vere. Zato so opešali. A velika večina je vztrajala kljub raznim oviram ter doprinašala žrtve na oltar skupnosti v dobrobit lastnega stanu in njegovih bodočih pokolen).
'In naključje je hotelo, da je beseda meso postala ravno po desetih letih. Danes ima Maribor svoj Učiteljski dom. Sicer res ni bogve kako mogočen in impozanten, a kljub temu tak, da ga lahko z upravičenim ponosom pokažemo komurkoli. Saj je to uspeh našega dela, naših žrtev. Zato ravno nam je tako drag in ljub. Glavno pa je, da bo že s prihodnjim šolskim letom oddan svojemu namenu ter bo sprejel učiteljsko deco, ki študira v Mariboru, pod svoj gostoljubni krov.
Jože Zupančič, Litija.
Med zagrebškimi učitelji - pevci.
2. maja pride »Ivan Filipovič« koncertirat v Ljubljano.
P -
J. a
•v „g '
V I
M^W^W m 1
$ Ti Ti ?;
^fc j*.' y f	1 # # ^ i- # ^ ^ ^
%	S i
	f. *
" 1 •■'i-- „ ^^ i^X-ift^' • A	¡¡»¿v- "iS i - >' ■ ■■ N
mm

Iglllllll
Kako smo prišli do »Učiteljskega doma« v Mariboru tako nekako nenadoma in nepričakovano, čeprav zbiramo zanj že celo desetletje?
Društvo Učiteljski dom v Mariboru je imelo v četrtek dne 24. marca svoj deseti redni občni zbor. Tam se je izrazila splošna želja, da bi se kupilo čimpreje kakšno poslopje, ki bi ustrezalo našemu namenu. Udeleženci so v to pooblastili vodstvo. To je bilo v četrtek dopoldne. Še tisto popoldne sva stopila s tovarišem Kožuhom v stik z mariborskimi posredovalnicami. Drugi dan, v petek, se je nama pridružil član nadzorstva tov. Lovše in smo si ogledali objekt zunaj in znotraj. Ker je nam ugajal, smo se pogodili kar takoj na licu mesta za 625.000 Din. Že v sredo dne 30. marca smo bili pri notarju, da napravimo kupno pogodbo. Ker pa je bilo potrebno še preje urediti neke formalnosti, zato je tisti dan nismo še sklenili. Pač pa smo to izvršili v petek 8. aprila. Tako je danes društvo Učiteljeski dom že faktični lastnik poslopja.
Poslopje je v Kosarjevi ulici. To je na zahodni strani mesta v skupini novih vil nekako v bližini Srednje kmetijske šole. Od drž. moškega učiteljišča, oziroma gimnazije je oddaljeno 8 minut. Stavba je še skoraj nova, a zidana zelo solidno in praktično. Nje postavitev in oprema je stala pred petimi leti nad milijon dinarjev. Že prvotno je bila zamišljena za penzijonat. Ima centralno kurjavo, parketna tla in dve kopalnici. Za namene Učiteljskega doma ne bo zahtevala skoraj ni-kakih predelav. Le dve kuhinji se izpreme-nita v sobi. Poleg vsega tega pa je važno, da
Onile dan sem imel — ozir. smo imeli — s tov. Dragom Supančičem neko važnejšo za-devšcino tam doli v stolnem Zagrebu. Po opravkih in pred odhodom vlaka smo sneli tov. Srečka Kumra, dirigenta našega UPZ kar s konzervatorija, mimogrede smo polovili pet, šest znancev in je bila druščina že precej gosta, ko smo lezli v »oštarijo« k tenoristu Šimencu tam v Dugi ulici. Medtem pa je zvedel že tudi poslovodja zagrebškega učiteljskega pevskega zbora tov. Geberta, da je v Zagrebu predsednik ljubljanskega UPZ, pa je že šel za njim na lov. Ko bi se domenili za sestanek, bi se gotovo ne znašli tako točno, kakor nas je zajel sredi največjega vrveža v Ilici, zagrebškem Babilbnu, tovariš Geberta. — Dotlej še neznanec, je pocuknil baš mene za rokav s prijaznim pozdravom: — »Gospod iz Ljubljane?« ...
In potem smo jo mahnili skupno na po-menek. Rezultat: — Ivan Filipovič bo prišel 2. maja koncertirat v Ljubljano.
Zdaj pa nekoliko o naših vrlih zagrebških tovariših-pevcih. Pravijo, da jih imajo na vesti — Slovenci. Mogočen uspeh našega UPZ in visoka umetniška vrednost »Kranjcev« sta jim dala korajžo; in evo — »Ivan Filipovič« obstoja zdaj že nad leto dni.
Pokazali so nam sliko zbora — močna četa jih je! Imajo samo moški zbor, 50 članov. Le 10 od teh jih je iz najožje zagrebške okolice, vsi ostali so z mestnih šol. Po vsem tem sodeč: podjetni, vrli pridni člani pevci — (za dober vzgled našim Ljubljancem — zaspancem!).
•
Njihov oficielni naslov se glasi: »Zagrc-bački učiteljski pjevački zbor JUU — Ivan Filipovič«. Svoje ime so vzeli po svojem stanovskem prvaku, Ivanu Filipoviču, velikem pedagogu in možu jugoslovenske orientacije — vzornem hrvatskem patrijotu. Filipovič, učitelj in veliki Jugoslovan je bil tudi sam navdušen pevec in ljubitelj pesmi. Hrvatom je Filipovič vtelešen vzor učitelja, pevca in narodnjaka, in taki so tudi njegovi nasledniki, naši vrli tovariši - pevci.
Pa naj vas seznanim z voditelji zbora, ki ga bomo v kratkem imeli v svoji sredi.
Zboru predseduje tov. Ljudevit Krajačič, zdaj sekretar Višje pedagoške šole, znani mladinski pisatelj, dolgoletni urednik »Smi-lje«, hrvatskega mladinskega lista, ki izhaja že nad pol stoletja.
Tov. Dušan Bogunovič je zborov podpredsednik in tenorist. Kdor se je količkaj vglobil v solkolsko življenje, pozna Boguno-viča vsaj po imenu. Piše neumorno o sokol-skih zadevah, lani je organiziral na državni razstavi v Beogradu telovadni oddelek, po položaju pa je tov. Dušan šolski nadzornik.
Zborovega poslovodjo tov. Frana Geber-to sem že omenil uvodoma, ko nas je prepoznal sredi polne Lice. (Takole »provincijalen« izgleda ponižen Kranjec sredi hrvatskega velemesta, da si prepoznan na prvi pogled.) — Tov. Ivan Jardas pa je zborov finančnik.
Glavni steber zbora pa je dirigent, tudi pri nas znani Boris Papandopulo. Njegova mati, gospa Maja Strozzijeva, je že sodelovala na nastopih našega UPŽ v Ljubljani, Celju, Mariboru kot solistka pri »Svatovskih pesmih«, kompozicijah svojega sina Borisa. — Mladi mož — šteje komaj 26 let — ima za seboj velike umetniške uspehe, pred seboj pa še idealno življenjsko pot. Ves zbor je zaverovan v svojega mladega dirigenta, ki ga
diči velik idealizem. Boris Papandopulo je stanovski kolega našega Kumra kot profesor na Muzički akademiji.
To so glavni zborovi predstavniki. V zboru samem pa sodelujejo člani, ki zavzemajo v javnem življenju ugledne položaje. Da omenjam n. pr. tov. Jovana Milojeviča, I. basista, prijetnega družabnika, ki pozna vsaj pol učiteljev iz Dravske banovine. V organizaciji JUU je predsednik zagrebškega učiteljskega društva ter obenem tajnik bano-vinske sekcije JUU, sicer pa je upravitelj osnovne šole v Bogovičevi ulici.
Kasneje, ko smo se preselili v separatno sobo k »Bedjancu« in smo sedeli sredi večjega števila zagrebških kolegov, smo šele zvedeli. kako smo Kranjci — fejst ljudje. (Kakor znano Hrvatje v šaljivem žargonu nadejajo vsem Slovencem nadevek »Kranjec«.)
Takole, kadar smo doma, sami med seboj, kaj radi čez sebe in domačijo pozabav-Ijamo, denemo v nič to in ono; pa nam ostali jugoslovenski sobratje na vso moč silijo prvenstvo v vseh zadevah. Zdaj se še spominjam, kako je hitela zatrjevati že nekako pred osmimi leti, ko je bil v Ljubljani kongres UJU, srbska tovarišica, ki je videla pošteno izvedeno organizacijo kongresa s tiskanimi vodniki, stanovanjskim uradom, informacijsko pisarno itd. Ta tovarišica nekje iz okolice Skoplja je vzhičeno vzklikala — bila je takrat prvič v naših krajih —: Vi Slovenci ste jugoslovenski — Čehi! Nekako tako nam je kadilo tudi naše zagrebško omizje. Tov. MMojevič je vneto poudarjal: »Kranjska« je naša obljubljena dežela; tam dobiš vse. In je pripovedoval, kako je odbor »Filipoviča« iskal nedavno note za turnejo. Med drugim so iskali tudi srbske skladbe. — »Pa smo se obrnili po srbski program na naše vražje Kranjce« — je hihitaje poudarjal družabnik. — »In smo ga dobili — v 3 dneh!«
Kadarkoli je prišel naš UPZ koncertirat v bratski Zagreb, vsikdar je bil sprejet s prisrčnimi simpatijami. Dolžnost Ljubljane in vse Okolice pa je, da dokažemo 2. maja ob posetu »Ivana Filipoviča« zagrebškim tovarišem isto naklonjenost — in jim napolnimo dvorano. Če kdaj, nam je zlasti sedaj potrebna sloga. »Ivan Filipovič« bodi iskreno pozdravljen v naši sredi!
Koncert mladin. pevskega zbora Trbovlje - Vode.
Ljubljana, 17. aprila 1932.
V nedeljo 17. apri'a se je vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani drugi koncert tega najboljšega jugoslovanskega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom učitelja tov. Avgusta Šuligoja.
Trboveljski mladinski pevski zbor je osnoval Avgust Šuligoj leta 1928. V zboru je 110 rudarskih torok, ki pridno izrabijo vsako uro prostega časa, da študirajo program. Ni lahko dobiti prosti čas na šoli, kjer so šolske sobe in nekateri učenci zaposleni do 18. ure zvečer. Ne Šuligoj in ne njegovi majhni, a v kulturnem delu in ljubezni do lepe pevske umetnosti veliki sodelavci se niso splašili velikega truda in velikih nalog. Vztrajno, požrtvovalno in vestno so sledili svojemu vodi-

UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
REGISTROVANA ZADRUGA Z
Rai. po», hran. 10.761
OMEJENO ZAVEZO
Telefon »ev. 2312
VABILO
na
XXIX. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo
v četrtek, dne 5. maja 1932., ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v dvorani ipestnega magistrata.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Poročjlo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1931.
3.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
5.	Volitev v upravni svet.
6.	Volitev v nadzorstvo.
7.	Slučajnosti. — Posebni predlogi se morajo naznaniti upravnemu svetu vsaj tri dni pred občnim zborom.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil v zmislu § 31. pravil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Upravni svet.
telju! Danes so korporacija, ki nima primere pri nas in najbrže tudi ne v inozemstvu! To niso profesijonalni pevci! To so pevci, katerim poje duša in srce, ki so verni izraz svojega voditelja in svojega očeta, ki ga ne more spremljati pesem pri njegovem težkem —
črnem delu.	. ,.,. „
V teku svojega obstoja so priredili u koncertov širom Dravske banovine in v Beogradu ob navzočnosti naše največje matere kraljice, ter njenih sinov — kraljevicev.
Z nekakim strahom smo gledali na ta koncert v Ljubljani. Ni čuda! Cela serija koncertov je bila slabo obiskana — v prvih vrstah. Kaj bo s tem koncertom? No, strah je bil neopravičen, dvorana je bila premajhna! Glava pri glavi, glavica ob glavici. Publika nepoznana! Tuji obrazi, razen predstavnikov! Ti ljubijo petje sinov in hčera trpinov. Zakaj so prišli? Se danes nam ni jasno! Vsi njihovi dosedanji uspehi so jih ogreli. Toda bilo je lepo pogledati na to pisano morje solidnih oči in ožarjenih obrazov, srečni. da so tu!
110 glava družina je strumno brez vsake treme prikorakala na oder. Učitelj g. Beg je v vznešeno pesniških besedah spregovoril par uvodnih besed, pozdravljajoč vse prijatelje trboveljske mladine in vse navzoče. Program, ki je obsegal poleg biserov slovenske glasbe na čelu z Adamičem, hrvaške m srbske kompozicije, je bil podan vsestransko popolno. Temperamentni dirigent Šuligoj ni mogel z odra s svojo četo. Še in še! Aplavza, cepetanja in vzklikov ni ne konca ne kraja. Najbolj vnet med njimi, ki so plakali, jokali, cepetali in vzklikali je bil gotovo naš učiteljski veteran Rudolf Horvat, ki je dajal učitelju Šuligoju prve pojme o abecedi in slovenski pesmi. Verujemo mu, da je bil to zanj najlepši praznik in dober dan. Če je vzgojil samo enega Šuligoja, je naredil dosti.
Spočiti, kot da prihajajo iz toplega materinega naročja, so stopali mladi umetniki raz odra. Ponosni, zadovoljni so odhajali roditelji, prijatelji in svetovalci zbora, med katerimi ne smemo pozabiti na vnetega in požrtvovalnega učitelja Milana Pertota, Srečko Kum-ra in" trboveljskega učiteljstva. Zavedajo se lahko, da so naredili velikansko delo, da so zadovoljili vse. Mnogoštevilnemu učiteljstvu iz vseh krajev pa so dali injekcijo za potrebno in uspešno kulturno delo tam, kjer se mora začeti! Šuligoj na pravi poti si, in vsi ti bodo hvaležni, ki si jih pripeljal na pot, ki mora narod poplemenititi. S tabo, s tvojim zborom in s tvojim delom smo vsi in Tvoj
—čo.
Spioin« vesti.
— Po enem letu dela. Minilo je eno leto odkar je prevzel sedanji izvršni odbor vodstvo naše organizacije. Ob tej priliki prinaša »Narodna Prosveta« dolg članek, ki v njem razpravlja o vseh učiteljskih zadevah, ki jih je organizacija rešila tekom letošnjega leta in vprašanjih, ki se tičejo naše organizacije. Že v početku omenja prizadevanja za spremembo pravil, popularizacijo jugoslovenske ideologije in organizacijo banovinskih sekcij. Spominja se znamenitega pisma Nj. Vel. kralja naslovljenega učiteljstvu v priznanje njegovega dela. — Važen mejnik našega udruženja je bil postavljen na državni skupščini 1. 1931. N tem letu je bil odplačan ostanek dolga za Dom Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Kot veliko pridobitev sedanjega odbora je smatrati dejstvo, da je prišlo pet učiteljev v Glavni prosvetni svet, od katerih sta dva
stalna člana, kar se do sedaj še ni zgodilo. Nadalje omenja tudi napredovanja, premeščanja in upokojitve učiteljstva in tudi prizadevanje udruženja v korist učiteljstva. — Najvažnejša zadeva, ki jo obravnava članek so vsekakor učiteljska naturalna stanovanja in stanarina. Ta odstavek se glasi sledeče: Vprašanje ocenitve učiteljskih naturalnih stanovanj, ki je bilo regulirano s posebnim pravilnikom na podlagi § 29. uradniškega zakona, je prizadelo novemu odboru udruženja mnogo dela. Nekaj časa je bil pripravljen drug pravilnik o ocenitvi stanovanj, ampak tudi ta ni zadovoljil stališča odbora v tej zadevi. Glavni odbor udruženja je skušal doseči, da bi ostale glede stanarin še nadalje v veljavi določbe šolskega zakona, to je, da pripada vsemu učiteljstvu brezplačno stanovanje ali občinska stanarina in, da se niti eno niti drugo ne odtrguje od učiteljske državne plače. Končno je bila, po pravični uvidevnosti oblasti, unešena v § 62. točka a) finančnega zakona za 1. 1932./33. odredba in že izdan ukaz, da se od državnih prejemkov učiteljstva ne sme več odtegovati niti vrednost stanovanja, niti stanarina, ki jo prejemajo od občin.
—	Razpis služb. V zadnji objavi prostih služb so pomotoma razpisana nastopna službena mesta: Blanca (srez Brežice), Smlednik (srez Kranj), Jezica in Šmartno pod Šmarno goro (srez Ljubljana). Razpis navedenih služb je razveljavljen. — Izpraznjena služba učitelja na deški osnovni šoli na Jesenicah je razpisana za učitelja na tamkajšnjem pomožnem razredu.
Prilogo k prošnji za premestitev ali stalno mesto po čl. 26. uredbe je založila Učiteljska tiskarna in jo dobite v Učiteljski knjigarni.
—	Kmetijska predavanja in poučne tečaje morejo prirejati sreski kmetijski referenti po odredbi ministrstva prosvete z dne 30. marca 1932. O. N. br. 17.756 v učilnicah na narodnih šolah v času, ko ni pouka. Čas predavanj določijo sreski kmetij siki referenti sporazumno s šolskimi upravitelji ter prevzamejo skrb za snago in obvezo za povrnitev morebitne škode.
—	Referat o ureditvi in vzdrževanju vojaških pokopališč se je po odredbi bana prenesel iz področja upravnega, v področje prosvetnega oddelka. Prepričani smo, da bodo šolska upraviteljstva, ikaikor tudi vse učitelj-stvo, podpirali prosvetno upravo pri tem humanem delu. Naša šolska mladina pa naj prevzame skrb za krašenje in lepšanje vojaških grobov ne samo o Vseh svetih, ampak skozi vse leto.
—	Gluhonemnico v Ljubljani, Deško vzgajališče v Ponovičah in Zavod za slepo deco v Kočevju je dodelil ban Dravske banovine v pristojnost prosvetnemu oddelku kr. banske uprave, ker so ti zavodi v svojem glavnem bistvu prosvetnega značaja. Vse zadeve in vloge, ki se tičejo imenovanih zavodov, je naslavljati sedaj na prosvetni oddelek kraljevske banske uprave.
—	Letovanje v učiteljski koloniji v Vela-luki. Kakor v vsakih počitnicah, bo tudi letos letovalo jugoslovensko učiteljstvo v samo* stojni koloniji v prijaznem in vsestransko ugodnem mestu V e 1 a 1 u k i (na otoku Kor-čula). Zato vabim vse učiteljstvo. da se v prav takem številu odzove vabilu kakor lansko leto in preživi mesec dni ob našem večno lepem Jadranu! Pogoji so isti kakor lansko
leto: Članarina 30 Din, kol. fond 100 Din, stan in hrana za mesec dni 800 Din. Po prejemu članarine in priglasa pošljem Ček, s katerim plača priglašenec ostali znesek. Vsak pri-glašenec lahko plača do 1. jun. samo polovični znesek, ostali znesek pa ob prihodu v kolonijo. Ob priliki našega letovanja se bo vršila tudi ekskurzija iz Velaluke z ladjo do Dubrovnika, nato pa z avtomobili preko Ko-torja in Njeguša v Cetinje. Cela vožnja tja in nazaj ibi stala ca. 250 Din. Lanski ekskur-zisti ne morejo prehvaliti te lepe ekskurzije, ki bo ostala brezdvomno vsem v nepozabnem spominu. — Vabim vse tovariše, da se čim-preje prijavijo, najpozneje pa do 15. junija. Za UFS: Slavko M rovi je, glavni pov. in pov. za Dravsko banovino, Slovenj gradeč.
—	Učitelji vrtnarji naj bi nudili drug drugemu pomoč pri obdelovanju šolskih vrtov pred vsem s tem, da bi se med seboj podpirali pri nabavljanju semen, sadik, gomoljev itd. Od svojih tovarišev bi lahko dobivali najrazličnejše blago po zmernih cenah ali z zamenjavo. — Ponudbe in povpraševanja bo objavljal Učiteljski Tovariš pod rubriko: «Šolski vrt« med splošnimi vestmi.
—	Šolski vrt. Jabolčne in hruškove divjake ima šolski upravitelj Grum Janez v Ga-brku p. Škofja Loka.
—	Šoštanj. Osnova šola priredi v nedeljo, 24. t. m. ob pol 4. uri popoldne v Sokolskem domu Zolnirjevo mladinsko igro s petjem v šestih dejanjih »Grudica«.
—	Višja pedagoška šola v Zagrebu. Vpisovanje v prvi letnik zagrebške višje pedagoške šole je bilo zaključeno 5. aprila. Od 35 vpisanih slušateljev jih je prišlo 32 iz Beograda, kjer so začasno obiskovali tamošnjo šolo. Vsi slušatelji imajo plačan dopust, le trije študirajo na svoje stroške. Večino vseh slušateljev tvorijo učiteljice, ki jih je 24. Iz Slovenije je med slušatelji 15 učiteljev in uči* teljic.
—	Slovenska Matica objavlja: Letošnje knjige so se začele izdajati in razpošiljati v četrtek 14. t. m. pop. — Kakor že objavljeno, so deležni letos člani Kidričeve Zgodovine slovenskega slovstva, 3. snopič, Spektor-skega Zgodovine socijalne filozofije, 1. sn. in prve knjige epohalnega romana Tolstoja »Vojna in mir«, vse to za nezvišano članarino 50 Din. Obseg vseh knjig 55 tisk. pol. od teh obe zgodovini v vel. 8°. — Pristop je nadalje mogoč po dopisnici ali ustno v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7 ali pri poverjenikih, kjer se dobe natančnejša pojasnila.
Krojno učilišče
LJubljana, šmartinska cesta št. 24
(kavarna „Viadukt", preje Mestni trg 5) izdeluje kroje po meri in sliki. Zunanjim tudi poštnoobratno! Za gg. učiteljice je za časa počitnic posebni krojni tečaj. Prijave je poslati že sedaj.
— Na člančič »Esperanto v šole« sem dobil več dopisov, znamenje, da je zanimanje za »Esperanto« večje, kakor sem si predstav* ljal. Nekateri žele, da bi »Učit. Tovariš« kaj več prinašal v esperantu. Tudi to se lahko zgodi, samo če bo uredništvo imelo dovolj prostora na razpolago. Obenem pa prosim tovariše (ice), ki esperanto že znajo, da mi pri tem pridno pomagajo. Res, škoda bi bilo, da bi naše učiteljstvo o tem tako aktualnem vprašanju ne bilo zadosti informirano. Po drugih deželah se učiteljstvo pridno udele* žuje esperantskih tečajev, ki jih prirejajo es-perantska društva, pa tudi države, n. pr. Švedska ima vsako leto v svojem proračunu gotov znesek za esperantske tečaje. V Španiji nameravajo ustanoviti 13 esperantskih sto* lic, ki bi bile plačane od države, za kar je vne-šenih 50.000 peset v letošnji proračun. Grško prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim toplo priporoča učenje esperanta. Saj je esperanto res mednarodni jezik, jezik enakopravnosti, ki zbližuje vse narode. Temu jeziku se lahko priučiš doma. Kdor ima veselje za učenje tega jezika, naj se prijavi k dopiso* valnemu tečaju, ki sem ga pred kratkim otvo-ril in h kateremu se lahko še vsakdo javi. — Potrebno je, da si nabavite esperantsko slovnico Maruzzi-Dobravc (Din 15) in majhen slo* varček (Din 3). Oboje dobite pri meni s poštnino vred za 20 Din.
Mesečno pošiljam dvakrat esperantske naloge, katere potem tudi popravljam, pojasnjujoč vse, kar se komu ne bo zdelo jasno. Učnina za ves čas (6 mesecev) znaša 90 Din, plačljivo v mes. obrokih po 15 Din. Pred leti sem imel podoben tečaj, ki je dobro uspel.
Pišite na naslov: Golobic Peter, učitelj na Jesenicah, Gorenjsko.
Priložite znamko za odgovor!
....
MIROSLAVA LEITGEB
LJUBLJANA, JURČIČEV TRS ŠTEV. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiakarija in izdelovanje šablon. Zalog». DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk.
■■■■■■»■■■HM
— Zaposlitev učiteljstva v privatnih šolah v Nemčiji. Vsem aktivnim učiteljem in učiteljicam je v Nemčiji prepovedano pou* čevati na privatnih šolah. Tudi upokojeno učiteljstvo ne sme delovati na teh šolah, ker so mesta, ki bi vsled tega odloka ostala prosta, rezervirana za brezposelne učitelje (ice), ki jih je v Nemčiji zelo mnogo in ki po več let čakajo na namestitev.
SVETOVNA PEDAGOŠKA KONFERENCA V NIZZI.
The New Education Fellowship (Zveza za novo vzgojo) priredi v dneh 29. julija do 12. avgusta t. 1. 6. redno konferenco, tokrat v Nizzi v Franciji. Vodilni tema te konference je: Kako prilagoditi vzgojo spreminjajoči se družbi? Med predavatelji so znamenite pedagoške osebnosti; naj navedemo samo tele: dr. Becker (bivši pruski prosvetni minister), dr. Decroly (vodilni pedagog v Belgiji), prof. Marcault (Francija), prof. Sir Percy Nunn (Anglija), prof. Piaget (Francija), dr. Harold Rugg (USA), dr. M aria Montessori (Italija); središče bo pa gotovo tvoril prof. John Dewey, nestor ameriških pedagogov, kljub visoki starosti še vedno vodilen. Prijavljeni so tudi kitajski, japonski in ruski predavatelji. Poročali bodo tudi praktiki raznih modernih šol o svojem delu, s predavanjem filmov. Po vsakem predavanju diskusija. — Predavanja se vrše v angleškem, francoskem oz. nemškem jeziku; vsako predavanje prestavijo iz originalnega v ostala dva jezika.
Pripravljalni odbor je poskrbel za to, da bo koristno vezano s prijetnim. Predavanja se bodo vršila zjutraj in zvečer, tako da bo dovolj časa za oddih in za sikupne izlete v okolico. Odbor je aranžiral tudi dva celodnevna izleta v Cannes in Monte Carlo in nekaj lokalnih prireditev z narodnimi nošami in običaji Provençe. Od francoskili oblasti je izposloval 50% popusta na vseh francoskih progah za čas od 27. julija do 20. avgusta, tako da si interesenti lahko ogledajo tudi ostalo Francijo.
Stroški so sledeči: prijavnina ca 500 Din, vožnja Ljubljana—Nizza (preko Milana—Genove, 3. razred brzovlaka) ca. 115Ö tja in nazaj, vizumi (italijanski in francoski) 173 Din; cene hotelom v Nizzi z vsem komfortom in oskrbo so od 47 fr. (93 Din) dalje dnevno; lahko pa se tudi kombinira tako, da se vzame sobo (zelo udobno, s tekočo toplo in mrzlo vodo) v tkzv. »hôtels meublés«, ki stane 10 frankov (23 Din) dnevno, hrano pa v manjših, a solidnih restavracijah po 15 fr. (35 Din) dnevno. Celotni izdatki v najnižji izmeri so torej ca. 2800 Din.
Potovanje v inozemstvo je ta čas sicer spojeno s težikočami, upati pa je, da se razmere dotlej izboljšajo.
Za eventualne informacije je na razpolago E. Vrane, učitelj, Studenci pri Mariboru.
—	Počitniški tečaj na Semmeringu. V
dneh od 20. junija do 10. julija t. 1. se vrši na Semmeringu (Avstrija) tečaj za individualno psihologijo in sorodna področja. Vodi ga dr. Alfred Adler, ustanovitelj individualne psihologije. Tečaj je namenjen v prvi vrsti vzgojiteljem in zdravnikom. Glavne teme: Osnove indiv. psihologije, Medicinska psihologija, Vzgoja k bistvenim trem življenjskim nalogam: družbi, poklicu in ljubezni, Indiv. psihologija in šola. Kaj mora vzgojitelj vedeti o medicini? Med predavatelji omenjamo: dr. A. Adlerja, dr. F. G. Crookshanka, dr. L. Seifa. Predavanjem so priključena zgledna svetovanja za zdravilno vzgojo, za zakon in za življenjska vprašanja sploh.
Tečaj traja dnevno 4 ure. Ostali čas bo izpolnjen s skupnimi izleti, razgovori v ožjih krogih in umetniškimi prireditvami.
Stroški so sledeči: taksa za tečaj 100 Sch. (ca. 700 Din), za učitelje 30% popusta, torej ca. 500 Din), prijavnina 10 Sch. (70 Din), vožnja Maribor—Semmering 3. razr. brzovlaka tja in nazaj 264 Din, avstrijski vizum posamezno 92 Din, kolektivni ca. 10 Din za osebo, soba s polno penzijo v hotelu od 10 Sch. (70 dinarjev) dalje. Prijavi se lahko tudi samo za prvih 14 dni: v tem času bo namreč glavni del prireditve absolviran. Zadnji teden je posvečen vglabljanju v posamezna področja. — Stroški v najnižji izmeri bi torej znašali ca. 1900 Din.
Prijaviti se je treba po možnosti do 1. maja na naslov: Sofie Lazarsfeld, Wien I. Seilergasse 16. S prijavo je treba poslati pri-javnino (10 Sch.) na naslov: S. Lazarsfeld, Oesterreichische Postsparkasse, Konto No. 42.721. Wien.
Za eventualne informacije je na razpolago E. Vrane, učitelj. Studenci pri Mariboru.
—- Rezultat italijanske šole v Julijski Krajini. Šolski proveditor za šole v Julijski Krajini je pred kratkim nadzoroval vse šole svo* jega področja. Njegovo inšpekcijsko potovanje po Goriškem je trajailo dva meseca. V vseh šolah po Goriškem, ki jih je gospod proveditor Mondino nadzoroval, je imel priliko videti izključno le slovenske otroke, a sedaj ob koncu nadzorovanja pišejo fašistični listi o tej inšpekciji in poudarjajo, da je šolstvo na meji povsem fašistično, da ima enotno dušo, enotno vero in ga vodi enotna misel. — Po nekaterih krajih je delil Mondino tudi nagrade »tujerodnim« otrokom za dobro znanje italijanskega jezika in legitimacije za organi* zacijo Balila.
—	Nov učiteljski pevski zbor. Sresko učiteljsko društvo za srez Križevci je sklenilo na svojem rednem mesečnem zborovanju, ustanoviti svoj lastni pevski zbor. Vsi člani društva bodo obenem člani zbora vsled česar bo zbor štel 60 pevcev in pevk. Vaje se bodo vršile po več krajih istočasno za posa* mezne skupine. Skupne vaje celokupnega zbora se bodo vršile ob praznikih. Novi zbor namerava že letos o počitnicah prirediti turnejo po Hrvatskem Zagorju in Medjimurju. — Novemu zboru želimo obilo uspeha.
—	Učiteljska vprašanja v Angliji. Na
Angleškem živo razpravljajo o vprašanju, da bi naj imelo tudi osnovnošolsko učiteljstvo univerzitetno izobrazbo in bi bilo na ta način povsem izenačeno s profesorji. — Ve* liko število samskih učiteljev na Angleškem zahteva posebne doklade, ki naj bi odgovarjale rodbin, dokladam poročenih učiteljev.
J
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
—	Ustanovitev učiteljskega društva za «rez Rab. Dne 6. t. m. je bilo ustanovljeno v Rabu na otoku Rabu sresko učiteljsko društvo rabskega sreza za otoka Rab in Pag. Vse učiteljstvo z obeh otokov je pristopilo v novoustanovljeno društvo, ki šteje 32 člana. Ta vest je v toliko bolj razveseljiva, ker so uvideli potrebo stanovske organizacije tudi v onih krajih, kjer je doslej niso hoteli poznati. Kmalu ne bo v vsej državi več sreza, (ki ne bi imel svojega učiteljskega društva. Vedno bolj se bližamo času, ko bo vse uči= teljstvo včlanjeno v jugoslovenskem učiteljskem udruženju, kar vsi najiskreneje želimo.
—	Občinske dajatve učiteljstva v Romuniji. Vlada je umaknila svoj prvotni projekt, po katerem bi občine morale sodelovati z ¡znatnim delom pri vzdrževanju učiteljstva v Romuniji. Vsled umaknitve tega projekta je primanjkovalo resornemu ministrstvu 1 mili« jardo lejev. Ta primanjkljaj je ikrit s posojilom pri ministrstvu zdravja 500 milijonov, iz izrednih kreditov je dovoljenih 200 milijonov in 300 milijonov iz splošnega kredita.
—	Prebivalstvo Čehoslovaške prištedi letno na obutvi Kč 1.200,000.000—. Podjetje
Bata je izdalo zanimivo statistiko o prihranku čehoslovaškega prebivalstva na izdatkih 2a obutev.
Po tej statistiki znaša letna poraba obutve v Čehoslovaški 30 milijonov parov čevljev. Vsled popalne racionalizacije v proizvajanju obutve pri firmi Bata je povprečna cena posameznega para čevljev za 30% nižja, kar zna.ša za vse prebivalstvo Kč 900,000.000"— letnega prihranka.
Znatne prihranke je opažati tudi pri popravilu. Po gornji statistiki imajo prebivalci v Čehoslovašiki okoli 50,000.000 parov razne obutve, katero popravljajo najmanj dvakrat letno.
Tako je tudi tu novo vpeljana metoda v .načinu popravljanja obutve omogočila, da je povprečna cena za vsako popravilo nižja za {¿e 3-—, kar znaša skupno vsoto 300,000.000 Kč. Glasom tega znašajo celokupni prihranki prebivalstva Čehoslovaške na obutvi letno Kč 1.200,000.000-—.
—	Milijon lir za šole v Istri. Fašistična vlada je določila vsoto milijon lir za zidanje 5 šolskih poslopij v Istri. Italijanski časopisi podčrtavajo ob tej priliki veliko potrebo italijanskih šol za čim hitrejšo asimilacijo naroda ob vzhodni meji države.
PROSIMO VSE ŠOLE. KI ŠE NISO PLAČALE LEVSTIKOVE PESMARICE »MLADINI«, DA TO ČIMPREJ STORE.
—	Poročil se je tov. Božič Adal-j? e r t, učitelj v Trbovljah-Vode z gdč. tov. Pavlo Kmetovo, učitcljico v Ganča-pih. Mlademu, zavednemu in naprednemu paru želimo obilo sreče!
—	Lepo solnčno stanovanje, oddaljeno 15 minut od Limbuša pri Mariboru, se da v najem oženjenemu učitelju za zmerno najem-hino. Ponudbe je posilati g. Lini Robič v Limbušu.
Osebne zadeve.
—i V V. skupino so napredovali: Barle Konrad, Metlika: Lukman Ivan, Maribor; Mohoiko Ivan. Rače; Mohorčič Božidar, Sv. Peter; Potočnik Alojzij, Ljubljana.
—i Napredovali so: VI. sk.: Ferjančič Antonija, Kalinger Olga — Tržič, Kumer Josipina — Ribnica, Kovačič Oton — Ko-strivnica, Mayer Julij — Dob, Podobnikar Pavel — Podlipa, Povh Mira — Cerklje, Prin-čič Edvard —Ljubljana, Sardoč Adam — Št. Ilj, Strajnar Ida — Ljubljana, Strašek Ivanka — Sladka gora, Sepe Ljudmila — Celje, Ste-novec Ivan — Domžale, Stojkovič Josip — Moste, Horvatič Andrej — Sv. Duh, Gornik Alojzija — Mozirje, Ferjančič Antonija — Stogovci. VII. sk.: Dolenc Matilda — Planina, Horvat Rudolf — Škofja Loka, Porekar Angela — Maribor, Porenta Viktor — Št. Vid, Pivek Ivan — Ljubljana. Predan Zvon-ko — Majšperg, Pleskovič lika — Trbovlje-Vode, Pahor Marija — Skaručna, Pahor Gvi-don — Skaručna, Sežun Marija — D. M. v Polju, Stiene Serafina — Sostro, Gande Pavla — Novo mesto, Haberman Franc — Maribor, Menhart Alojz — Topolšica, Kuntarič Jožica — Dolga vas, Kalan Franja — Besnica. Menard Viljem — Novo mesto, Mlekuž Ve-koslav — Ljubljana. VIII. sk.: Kramer Magdalena — Sv. Marjeta, Medic Štefanija — Puščava, Mihelčič Hilda — Toplice, Šetina Marija — Trbonje, Šetinc Marija — Sv. Pavel, Taufer Vida — Stična, Prhavec Josipina — Rakek, Šareč Terezija — Ribnica, To-mažej Matija — Sv. Tomaž. Bizjan Franc — Tržišče. IX. sk.: Mahkota Milan — Hrastnik.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V avgustu 1931. je razposlala uprava U. S. vsem članom tiskovino »pristopnica« s prošnjo, da jo vsak izpolnjeno in podpisano vrne Učit. Samopomoči v Ljubljano. Večina je tej prošnji ugodila. Kakih 250 do 300 članov pa ni vrnilo podpisanih pristopnic. Zadružni zakon zahteva, da vsak zadružnik predloži lastnoročno podpisano pristopnico, ki io hrani zadružna uprava. Vsem članom, katerih pristopnic uprava U. S. nima tu, se v teh dneh razpošiljajo tiskovine v podpis. Uprava Vas prosi, da jih takoj izpolnite, podpišete in
vrnete Učit. Samopomoči reg. zadrugi v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
BOLNIŠKO ZAVAROVANJE.
Nujno in neodložljivo je, da pričnemo s sistematsko akcijo ustanovitve sklada bolniškega zavarovanja. Pri eni kot drugi priliki se vedno znova in znova kaže potreba, da ustanovimo nekaj, s čimer bi se člani lahko okoristili že za življenja, ne samo po smrti.
Časi so taki, da nas silijo sami, da pristopimo z zavihanimi rokavi k delu. Mislim, da se bo našlo izmed 3000 članov 5 oseb, ki bodo znale prijeti stvar pri pravem koncu ter jo izvesti do prepotrebnega delovanja.
Ozrimo se samo malo okoli sebe. Društva z neprimerno manj člani kot jih ima naša sekcija, so mogla izvesti bolniško zavarovanje. Seveda treba bo žrtvovati nekaj dela in truda, toda to delo in trud se bosta stotero vračala.
Zavarovanje bi moralo biti čim popol* nejše in obsegati bi moralo vse oziroma čim več članstva s svojci vred. Seveda začetek je težak. Vsa akcija bo slonela mnogo na zaupa* nju in tovarištvu članstva, ker to je predpogoj uspeha in čim popolnejšega zavarovanja. Ž izgovorom, sem zdrav in še svoj živ dan nisem potreboval zdravnika, je malo ali nič povedano.
Učiteljstvo je po svoji službi primorano prebiti brezštevilno nehigienskih neprilik. Ravno radi teh higienskih težkoč plačuje težak davek na zdravju in na svoji delovni sposobnosti na oltar narodne prosvete. Poklicano bi bilo, da med prvimi ustanovi tako prepotrebno bolniško zavarovanje. Vidimo pa, da je zadnje! Kje je vzrok? So mnogi vzroki. Razglabljanje istih pa bi nas privedlo predaleč.
Je pa in ostane, kar še ni, se lahko še zgodi in zgoditi se mora. Nujnost nas sili, da se ustanovi bolniško zavarovanje.
Imamo »Učteljsko Samopomoč«. To je zadruga. Je pa ta zadruga bolj pogrebno društvo (izrecno brez osti). Vsaka stvar ima svoj pomen in »Samopomoč« ga ima, o tem ni govora. A odkrito povedano, ni privlačna za mlade ljudi, komaj začne živeti, pa naj že misli na smrt. Tukaj mora biti vmesna postaja in to je bolniško zavarovanje. Bolezen še ni smrt, a je vseeno mnogokrat hujše zlo kot smrt sama. Marsikaterega izmed tovarišev in tovarišic je pobrala bela žena, ker ni imel sredstev, da bi o pravem času mogel zaustaviti kali bolezni.
Res je, da imamo silne izdatke na vse strani. So pa vmes izdatki, ki so mnogokrat brez haska, ali pa plačani s črno nehvalež* nostjo.
Mnogo nas je. In kjer je množica, disciplinirana in čuteča tovariško, se more izvršiti ustanova, ki bi donašala posredno korist vsakemu posamezniku. Izvršiti se da z malo žrtvijo, korist pa bi bila neprecenljiva.
Pomagaj si sam in pomagali ti bodo tudi drugi.	A. O.
Učiteljski pevski zbor JUU.,
—pev. Člani in članice! Kdor želi note, naj takoj sporoči! Odbor.
radio.
—r Program za XXIV. teden. V torek 26. aprila bo predavala gdč. Marija Kmetova: Kako se odpravljaš v šolo. I.—II. — V petek 29. aprila bo oddaja dialoga: Grad Ozelj nad Kulpo, Zrinjsko-Frankopanski muzej, Viktor Pirnat I.—511.
—r Esperantska predavanja v našem radiu. Kakor znano, se vrše v našem radiu redno vsak teden ob nedeljah zjutraj esperantska predavanja. Ta predavanja vzbujajo ne samo med našimi esperantisti, ampak tudi v inozemstvu mnogo pozornosti, kar iskreno pozdravljamo. Naša postaja, pa tudi ime naroda, katerega glasnik je radio, s tem pridobita na ugledu v inozemstvu. Esperantsko gibanje je pojav, mimo katerega danes že ni več mogoče. Pri pripravah mirovne miselnosti je esperanto v širokem svetu neprecenljivega pomena.
Stanovska organizacija JUU
iz druStev:
Vabila:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V SLO-VENJGRADCU zboruje skupno s šoštanj-skim društvom v soboto 30. aprila ob 10. uri v Šoštanju. Glavni točki dnevnega reda sta predavanje g. direktorja dr. Lončarja: Teorija in praksa moderne šole« in važno situa-cijsko poročilo, ki ga bo podal predsednik sekcije tov. Ivan Dimnik. — Radi važnosti dnevnega reda pričakujemo polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU ima skupno zborovanje s slovenjgra-škim učiteljskim društvom v soboto 30. aprila ob 10. uri v Šoštanju. Glavni točki dnevnega reda sta predavanje g. direktorja dr. Lončarja: »Teorija in praksa moderne šole« in važno situacijsko poročilo, ki ga bo podal predsednik sekcije tov. Ivan Dimnik. Polnoštevilno udeležbo pričakuje odbor.
Poročila:
UČITELJSTVO JUU SRESKIH DRUŠTEV Maribor-mesto, Maribor-levi breg, Maribor-desni breg, Sv. Lenart v Slov. goricah in Slov. Bistrica, zbrano na skupnem zborovanju v Mariboru dne 16. aprila t. L, stavi sledeče RESOLUCIJE :
1.	Z ozirom na odtegljaj draginjskih do-klad 1. aprila ugotavljamo, da prejemki že pred 1. aprilom niso bili primerni izdatkom za življenjske potrebščine. — Z odtegljaji 1. aprila pa je ogrožena eksistenca učiteljstva in njihovih družin. To dejstvo vpliva tudi kvarno na naše poklicno delo v šoli in izven nje. Pravilno bi bilo, da bi se prej ali vsaj istočasno z znižanjem prejemkov znižale vse življenjske potrebščine. To se pa ni zgodilo, ker je cena stanovanj in industrijskih izdelkov ostala neizpremenjena.
2.	Že prejšnji prejemki niso zadostovali, vsled česar je uradništvo (učiteljstvo) bilo primorano, delati dolgove, katerih pa pri sedanjih znižanih prejemkih ne bo moglo več poravnati. Državna uprava naj razmišlja o razdolžitvi uradniškega stanu, dokler se pa to ne zgodi, naj uvede za vse uradniške dolgove moratorij.
3.	S 1. aprilom naj se izvaja novi finančni zakon, s katerim je ukinjeno odtegovanje stanarine od države. Že odtegnjeni znesek za mesec april naj se vrne!
4.	Razen tega naj se po našem specialnem šolskem zakonu zajamčena in zakonita stanarina od občin izplačuje potom banske uprave z ostalimi rednimi mesečnimi prejemki.
5.	Šolskim upraviteljem se naj da za upraviteljske posle posebna upraviteljska doklada.
6.	Učitelji-pripravniki imajo po novi redukciji plač tako minimalne prejemke, da je ogrožena njihova življenjska eksistenca, ker sedanja plača ne zadostuje za hrano in stanovanje. Docela pa je izključeno vsako vpe-ljavanje in udejstvovanje v izvenšolsko delo, kalkor tudi onemogočena za nje potrebna sa-moizobrazba.
7.	Vsled tega je tudi izključeno, da bi zmogli honorarje za praktični izpit. Zato naj ukinitev honorarja ostane v veljavi.
8.	Draginjski razredi so neutemeljeni, kajti draginja je povsod enaka. Na deželi se radi oddaljenosti od prometa podražijo življenjske potrebščine, zdravljenje, šolanje de-ce itd.; v mestih pa so visoke stanarine. Vsi kraji naj se glede draginjskih razredov izenačijo.
9.	Učiteljstvo je doslej rade volje vršilo poleg težavnega in odgovornega poklicnega dela v šoli tudi izvenšolsko delo v prid naroda in države, dasi je bilo to delo združeno z občutnimi gmotnimi žrtvami. Pri sedanjem gmotnem položaju pa bo prisiljeno opustiti vse izvenšolsko delo, ki je spojeno z gmotnimi žrtvami, kar naj upoštevajo tudi šolske oblasti.
10.	Prav tako nam je postalo nemogoče še nadalje vzdrževati razne časopise, revije in knjige raznih družb, ako ostanejo pri sedanjih naročninah.
11.	Šolsko upravo prosimo, da poenostavi sedanje komplicirano in razmeroma jako drago poslovanje. Isto naj bo pregledno, kar bo olajšalo delo učiteljstvu in upravi sami.
12.	Šolska oblast naj vrača originalne priloge sama brez posebnih kolkovanih prošenj.
13.	Redne letne statistike naj končno veljavno sestavijo strokovnjaki prosvetnih uprav. Sestavljene naj bodo pregledno, enostavno, praktično in kratko.
14.	V svrho štednje naj bo »Prosvetni Glasnik« obvezen samo za sreska načelstva.
15.	Radi nastalih zmed pri nastavljanju, ko so na posameznih šolah mesta nezasedena, na drugih pa je učitel jstvo nadštevilno oz. nepotrebno, se naj upoštevajo pri^banski upravi samo predlogi sreskih nadzornikov in pri ministrstvu le predlogi banske uprave. Zato se naj upoštevajo le prošnje, ki prihajajo strogo po službenem potu, kakor je to samo ministrstvo že ponovno strogo zahtevalo.
16.	V interesu poklicnega in izvenšolske-ga dela učiteljstva je, da se' mu prizna stalnost in zopet uvede avtomatičino napredovanje .
17.	Učiteljstvo, nameščeno več kot leto dni, še vedno nima dekretov.
18.	Vsa razpoložljiva mesta se naj razpišejo.
19.	Učitelji s 35 službenimi leti se naj brez ozira na starost pomaknejo v V. skupino in upokoje brez zdravniške preiskave, če so dani drugi pogoji.
20.	Vkljub ponovnim predstavkani se še vedno dogajajo slučaji, da so up jkojenci po upokojitvi več mesecev brez vsakih prejemkov. Naj se že vendar izvaja tudi v tem pogledu paragraf, s katerim je predpisan 1 mesečni rok za reševanje vlog. Upokojitve se naj izvrše na podlagi uradnega t. službenske-ga lista brez mnogobrojnih prilog.
21.	Z ozirom na sedanje razmere in stotine brezposelnega učiteljskega naraščaja, naj se upokoje oziroma prejmejo odpravnino one učiteljice, ki so poročene s privatniki in so njihovi možje v dovolj ugodnem socialnem položaju.
22.	V pisarnah sreskih šolskih nadzornikov so na mestu le učitelji kot strokovni poznavatelji šolskega ustroja.
23.. Za kvarno smatramo, da se črtajo neobhodno potrebne postavke v proračunih šolskih odborov, ki jih lokalni faktorji kakor krajevni šolski odbori in občine sami smatrajo za najbolj nujno potrebne.
24.	Skrajna potreba je, da čim prej izide pravilnik k šolskemu zakonu, da se bo šolstvo enotno upravljalo brez motenj in napačnih tolmačenj.
25.	V zakonu o zadrugah državnih uslužbencev, objavljenem v »Službenem listu« Dravske banovine z dne 17. februarja 1932., se naj ukine toSka 4. glede odtegovanja mesečnih prejemkov po 10 oziroma 5 Din.
26.	Že odtegnjeni zneski po 360 Din se naj učiteljstvu vrnejo.
27.	Radi bede, (ki je nastala vsled znižanja rednih prejemkov, naj odpadejo uradne konference v breme učiteljstva.
28.	Kot obmejna učiteljska društva opozarjamo, da posvečajo vse oblasti večjo pozornost obmejnemu šolstvu. Ugotavljamo, da manjka sedaj v 13 obmejnih šolah brez Prekmurja 17 učnih oseb. Na mejah je treba vzornih učiteljev, kateri se naj nagrade za njih naporno delo. Nikakor pa niso obmejne šole prikladna mesta za kazenska nameščanja, ker s tem trpi ugled države same in razvoj šolstva.
29.	Monopol na šolske zvezke se naj ukine, ker ni v prospeh našega šolstva in ne v smislu štednje.
30.	Sedanji položaj našega stanu zahteva, da se vse učiteljstvo strne okrog svoje stanovske organizacije.
31.	Učiteljstvo naj v dosego zboljšanja gmotnega položaja išče stikov in sodelovanja z ostalimi stanovskimi organizacijami državnih uslužbencev.
32.	Uprava naše organizacije naj gleda v teh izrednih razmerah, da se bo po možnosti znižal tudi organizacijski davek, a da pri tem ne trpi preveč naša stanovska organizacija. Omeji se naj n. pr. izdajanje »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika«.
33.	Izostanejo naj tudi izredne publikacije »Mladinske Matice«, saj starši komaj zmorejo prispevke za »Naš rod«.
34.	Pozdravljamo ustanovitev Učiteljskega gospodarskega sveta, kateri je baš v tem trenutku silno potreben, ko je treba strniti vse gospodarske moči in okrepitev in obstoj našega stanovskega pokreta. Pričakujemo od sveta uspešnega dela za osamosvojitev in boljšo bodočnost našega stanu.
35.	Vzradoščeni smo, da je uspelo »Učiteljskemu domu v Mariboru« kupiti primerno poslopje za svoj dom. To je uspeh 10-letnega smotrenega, vztrajnega in požrtvovalnega dela in neumornega prizadevanja predsednika tov. Hrena in blagajnika tov. Kožuha, ki sta vseh 10 let nesebično zbirala zrnca v prid domu.
36.	Apeliramo na vse učiteljstvo, da se v sedanjih resnih in težkih časih zaveda svoje moči in pokaže stanovsko solidarnost s tem, da se oklene in podpira z vsemi sredstvi svo je stanovsko-gospodarske institucije.
+ ZBOROVANJE JUU, SRESKEGA DRUŠTVA V KRANJU dne 8. marca t. 1.
Uvodoma je podal tov. predsednik načelno stališče, ki ga morajo zastopati društveni funkcionarji pri svojem delu. Nato je predaval prof. Sever o razvoju in namenu društva »Probude«. Namen tega društva je v prvi vrsti ohranitev in širjenje narodne umetnosti. Zaradi tega hoče po zgledu razstave, ki jo je priredila lansko leto osnovna šola v Cerkljah, organizirati slične razstave tudi po drugih krajih. V debati, ki je sledila predavanju, je učiteljstvo obljubilo, da bo to stremljenje »Probude« rado podpiralo in pri njem sodelovalo.
Za delitev društva je bilo izvršeno ponovno glasovanje. Glasovanja se je udeležilo 42 članov (ic). Za delitev je glasovalo 14 članov (ic), t. j. 34%, proti delitvi pa 28 olanov (članic), t. j. 66%. Obenem so prijavili vstop v kranjsko učiteljsko društvo, ki ostane tudi za naprej neokrnjeno, 4 člani. Sprejet pa je bil sledeči sklep: Ob priliki zborovanj lahko učiteljstvo škofjeloškega sodnega okraja obravnava svoje interne zadeve posebej.
Dalje je društvo obravnavalo uradne zadeve, ki so bile na dnevnem redu že pri prejšnjem zborovanju. V debato so večkrat posegli navzoči vladni svetnik dr. Ogrin, sre-slki šolski nadzornik tov. Rus in tov. Lapajne. S sklepom, ki je bil sprejet, bodo zlasti zadovoljni šolski upravitelji.
O položaju je govoril tov. tajnik. Na njegov predlog sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1.	Sekcijo prosimo, da zastavi vse sile, da se prejemki pripravnikom, ki so itak že minimalni, ne zmanjšajo.
2.	Sekcijo prosimo, da prepreči za učiteljstvo kategorizacijo odtegljajev, ker je dokazano, da je življenje izven mest v marsičem dražje kot v mestih.
Jos. Lapajne, predsednik; V. Rupret, tajnik.
Damski
modni atelje
Jov. Potočnik — Ljubljana,
sedaj šmartinska cesta št. 24
(kavarna „Viadukt"), izdeluje damsko garderobo po najnovejših inozemskih journaiih. Kostumi — plašči — specialno krojaško delo. - Izdeluje tudi kroje po meri. — Zunanjim po sliki in meri poštnoobratno.
Pri naročiliJh potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne 1
OblltCV 1Z usnja j^slove118!"!1 tovarn, izgotovljena z rokami jugoslovenskih čevljarjev.
49.-
Odstranjujemo brezposelnost, pomagamo domačim tovarnam, pomagamo kupcem z nizkimi cenami.
Pomagajte našemu delu!
49,-
Vrsta 2851-05 Otroški čeveljčki iz laka ali iz rjavega boksa, izdelani fleksibl z usnjatimi podplati, stanejo velikost 23-26 samo Din 49 —, velikost 27-34 Din 69 —.
Vrsta 2942-00 Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Prodajamo jih za bagatelno ceno. Otroške št. 23-26 Din 39'-, št. 27-34 Din 49 — Ženske št. 35-38 Din 59'—. Moške št. 39-46 Din 69 —.
VrstaJ3945-03
Udoben ženski čevelj iz črnega boksa z zaponko. Široke oblike in z nizko peto. Izdelani so iz boksa z nepremočljivim podplatom za vsak štrapac.
Za gospodinje :	Vrsta 3925-03
Praktični čevlji iz črnega boksa in z trpežnim podplatom. So udobni in ceneni. Potrebni so vsaki gospodinji pri delu in za na trg.
Vrsta 0167-00
Čevlji za štrapac iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Ti čevlji so neobhodno potrebni za delo na polju in za vsak štrapac.
Novosti na knjižnem trgu.
—k Sprejemni izpit za srednje šole. Profesorja dr. Kozina in Mlakar sta izdala bro-šurico, iki obsega snov za sprejemni izpit v srednje šole.
V osnovni šoli ne pripravljamo učencev za srednje šole, saj študira le majhen odsto« tek naše podeželske mladine, zato bo knjižica prav dobro služila vsem, ki so namenjeni v gimnazijo ali meščansko šolo. Ko predelajo knjižico, si bodo utrdili, oziroma pridobili znanje, ki jim bo potrebno za sprejm, še bolj bo pa služilo kot podlaga za dober napredek v I. razredu.	. , ,,
Učiteljstvo lahko priporoča brošurico »Slovnična in računska snov za sprejemni izpit v srednjo šolo« vsem učencem, ki so namenjeni v mestne šole. (Cena 10 Din). — Š.
»Sedaj vem, kaj je radio«. V esperantu spisal E. Aisberg, radio=inženjer v Parizu, v slovenslki jezik prevedel Leopold Andrée, profesor v Ljubljani. S 85 slikami in mnogimi stranskimi risbami 81 strani 8° — 1932. — Din 48 —,
Nihče ne more pogrešati te iknjige, kdor se hoče temeljito seznaniti z radiem. Ne samo znanstveniki, marveč vsakdo, ki posluša
radio, se bo mnogo naučil iz te knjige, ki je prevedena doslej v 11 evropskih jezilkov. Vsakomur pa, ki že ima kaiko knjigo o radiu, bo dobrodošlo dopolnilo v vrzeli tozadevne naše literature.
»Učiteljska tiskarna« je dala knjigi elegantno moderno vnanjo opremo. Knjiga je lepo vezana ter tisikana na prvovrstnem papirju. Tudi tisk sam je velik in lep, talko da je za oči naravnost prijeten. Ker je radio danes ena najepohalnejših iznajdb, s katero se mora seznaniti vsak inteligent, ne bo mogel pogrešati te knjige nihče, ki hoče vedeti, v čem obstoji umetnost radia in kaj je radio?
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialni namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—
Ure, zlatnina
so najprimernejša
birmanska darila
katera kupite najceneje pri FR. P. ZAJEC, Ljubljana — Stari trg št. 9
Pokažite Vaši deci biser Gorenjske,
Bled!
Hotel-Pension na starem Blejskem gradu,
Vam nudi oskrbo po sledečih cenah:
Zajtrk ali južina: Kava, čaj ali mleko z 2 kruhoma ....	Din 3"—
Kosilo (obed): I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata jed	„ 12"—
»	H« » » govedina, 2 „ .....„ 10 —
HI. „ „ in 2 prilogi........„ 6 —
Večerja I. vrste: Pečenka, 2 prilogi, močnata jed ali desert . . „ 10"— „ II. „ Rižoto s solato ali golaš s krompirjem ... „ 7'—
Okrepiila: malinovec, limonada, (V< / kozarec)......„ 2"—
Prenočišče: Ležišče s perilom za osebo........„ 6—
„ na žimnicah za osebo........„ 4"—
Vožnja po jezeru ................„ 2"—
Pri udeležbi 30 učeocev in naročilu obeda ali večerje I. vrste dobita dva učenca gratis!	Zahtevajte prospekte!
Uprava Hotela Grad, Bled
Znižane cene I TV TCl	ZIBERT Znižane cene!
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
naznanja cenj. učiteljstvu, da je došla za pomladansko sezijo velika izbira najlepših modernih čevljev domačega in tujega izdelka za dame in gospode po znatno znižanih cenah. — Prepričajte se, preden kaj kupite!
^^^llll^gj IZ k^ifei v manufakturnem blagu najnovejše
Blago tudi na obroke! Postrežba točna in solidna !
mode nudi se Vam pri znani tvrdki
JOS. SNOJ - Ljubljana
Palača Mestne hranilnice
Za naš „Dinar" kupite
ite naše domače proizvode!

praSek za pecivo ' v*.»««*
^ -IJÄO kfilKMfl fes JieiftlL
Z^I^O'to t»1-^ o »ir
Sehin
frailtn sladkor
«KM tiiNU»
.ftOttfl* YW^Un.Ä^kor dap
Vttkkw tega n.*v. cMMd
roiacmio i
U«U»I no&HBMfekJ "j
«S ¿¡ïcî&iS^JSïS \
Poizkusite Adria kolač!
Sirova pogač«. Mešaj 12 d kg surovega masla s 5 rumenjaki, 12 dkg sladkorja in 1 zavitek »ADRIA« VANIL1N - SLADKORJA, da dobro naraste. Umešaj nato 12 dkg drobno sekljanih mandeljev, 15 dkg svežega sira, nekoliko naribane citronine lupine, 10 dkg moke ter narahlo sneg S beljakov z še 10 dkg moke pomešane z '/« zavitkom »ADRIA« praška. Presuj v omaščen tortni model, speci v zmerno vroči pečici in s sladkorjem potresi.
TEIETS60TIKA
F. König
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih koveegov.
Vaše potrebščine krijeta najceneje v manufakturni trgovini
»PRI SOLNCU"
O
C E L JE
» ■
Glavni trg 9
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev
BAJDEJOSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
t..............................................................................
razmišljamo, kako naj si ugodno, ceneno in dobro nabavimo spomladanska oblačila. — Veliko izbiro zase kakor tudi za svojce raznovrstnega modnega blaga, angleškega in češkega izvora, krasne svile in trpežnega perilnega blaga Vam razkaže
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV g
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru g
A. Zlender,
manufakturna trgovina
S j Ljubljana — Mestni trg štev. 22
Zahtevajte ceniki
Zaloga vseh šokkih zvezkov, beležr>ic, dnevnikov, skici rk In podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo itev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.
....................................................m...........*
: Velika izbira damskih in otroških
! klobukov
S po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih. • I Za g. učiteljice 10°/o popust pri
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
*
»5
Hary Smolniker —
v palači „Prve hrvatske štedionice" ;
UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI
J. najmoderneje urejena In Izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do naJmodame|>aga.
Tlaka šolske, mladinske, leposlovne la znanstvene knjige. — llustr.knjlgeveno-barvnem In večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih In največjih nakladah. — Časopise, revije In mladinske liste.
Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje šole. Risanke, dnevniki In belelnlce.
Vsa tiskovina za društva In tole (lepaka, letake, Izpričevala Itd.) dajte v tlak Učiteljski tlakami I
UČITELJSKA KNJIGARNA
Ima v zalogi .Galerijo naših mož": 1. Trubar, 2. Vodnik, 8. Slomšek, 4. Prešeren, B. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10. Tavčar, 11. Leveč, 12. Erjavec, 13.Jenko, 14.Cankar, IS.Gangl, 16. Parma, 17. Ker»rHk[ 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din.
Tvrdka Ign.Žargi - ,Pri nizki ceni,
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ST. 3 IN 11 pri p oroč a
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO
DRUGO GORUP & (o.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 16/1.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
EN GROS
DETAIL