Svetnik med nami O Centru DUO sem v uvodniku knjige Marija­ nišče v Veržeju 100 let med drugim zapisal: »Ob svoje nadaljnje življenje in morda tudi za svoj misli na izdelke domače umetnostne obrti me poklic,« morda tudi za poklic don Boskovega prevzema misel: poglej – nič vredna slama, od- Prava krona praznovanja stoletnice duhovnega sina ali hčere. Naj bo veržejska salezijanska ustanova z vse­ večno ličkanje, umazana in težka zemlja, nemo­ goča kovina … in iz teh na videz nepomembnih, mi dejavnostmi, ki jih razvija, resnična oaza Marijanišča bo slednje: sredi maja, v sredo in četrtek, 15. in 16. maja 2013, odvečnih ali nemogoče težkih tvarin lahko pri­dne in iznajdljive ter potrpežljive roke izdelajo tako čudovite stvari: sebi v izpopolnitev in včasih tudi za zaslužek, drugim v veselje, Bogu v čast in prihaja na obisk sam don Bosko. zahvalo, narodu pa v ponos in prepoznavnost.« K o v Prlekiji z avtoceste na izvozu Vu­ čja vas zavijemo proti Križevcem, na obzorju kmalu zagledamo veličastno stavbo. »Verženski klošter« so mu včasih rekli. Sto let je že tega, kar so prišli prvi salezijanci v Veržej. Predvsem po zaslugi velikih verženskih dobrotnikov rojakov Puščenjakovih in duhov­nika Kovačiča. Ta salezijanska ustanova je v tem delu Sloveni­ je, pa tudi onstran meja, pustila močan pečat v zgodovini, njeno poslanstvo pa je pomenlji­vo in razpoznavno tudi danes. Verjamemo, da Marija Pomočnica tudi danes s posebno skrbjo in zanimanjem spremlja in podpira poslanstvo salezijanske verženske skupnosti. O tem priča oživljena procesija Marije Pomočnice za njen praznik, to pričuje tudi na novo postavljena kapelica lurške Matere Božje pred ustanovo. Danes Zavod Marianum s svojimi enotami nudi številne duhovne in ustvarjalne možno­sti. Marijanišče obiskujejo številne skupine mladih in odraslih, družine, ministranti, pev­ci, da bi tukaj opravili duhovne vaje, poglobili svojo duhovnost ali se pripravili na prejem svetih zakramentov. V Svetem pismu beremo, da je Bog šest dni ustvarjal svet, sedmi dan pa počival. To je dan za Gospoda … pa tudi dan, da se spočijemo in naberemo novih moči za nove izzive. Temu je namenjen Penzion Mavrica, ki daje številne priložnosti za oddih, za odmik, za druženje s prijatelji, za obisk številnih zanimivosti vzho­dne Slovenije. Ko pridem v Veržej, zelo rad zavijem na Božjo njivo, h križu. Tam je salezijanski grob. Tam počivajo številni salezijanci. Tudi velik misi­jonar Kerec. Pa svetniška duša Marijanišča zadnjih dvajsetih let, Martin Maroša. Zelo rad pomolim tudi pri grobu Štefana Žerdina. Bla­ga duša! Bil je moj magister – pripravljal me je na salezijansko življenje. Navdih vsem tem salezijancem, ki so že zaključili to zemsko po­potovanje, je bil sv. Janez Bosko – naš duhov­ni oče in ustanovitelj salezijanske družbe. Zaključujemo praznovanja ob stoletnici Mari­janišča. Zdi se, da bo prava krona praznovanja slednje: sredi maja, natančneje v sredo in četr­tek, 15. in 16. maja 2013, prihaja na obisk sam don Bosko. Njegove relikvije potujejo po vseh petih celinah, po številnih krajih, kjer delujejo salezijanci. Med nas prihaja duhovni oče šte­vilnih salezijancev, ki so v Veržeju delovali, tu tlakovali pot svojega poklica, od tu odhajali po vsem svetu. Med nas prihaja, kot bi hotel reči: hvala vsem, ki ste dali življenje tej ustanovi. Hvala vsem, ki ste jo podpirali, ki jo pomagate ohranjati in oživljati; hvala vsem, ki vanjo vla­gate svoj čas, svoje darove, svoje moči, svoje molitve, žrtve in svojo ljubezen. Hvala salezijancem, dobrotnikom, krajanom, hvala vsem, ki prihajate v salezijanski Veržej. Omenjeni uvodnik sem sklenil z besedami: »Kako zelo privoščim vsem, ki bodo prihajali v salezijansko ustanovo v Veržeju, da bi tu­kaj našli kaj zase: za svojo dušo, za duha in za telo. Da bi si nabrali novih moči in novih idej. Da bi kdo tukaj prepoznal tudi smer za Drobci dogajanj ... 1. december 2011 Na poti k stoletnemu jubileju Marijanišča Na svoji prvi seji se je sestal častni odbor za sto­letnico Marijanišča. Člani dr. Peter Štumpf, škof ordinarij v Murski Soboti, dr. Alojzij Slavko Snoj, salezijanski inšpektor, Ivan Turk, ravnatelj salezi­janske skupnosti v Veržeju, Slavko Petovar, župan Občine Veržej, Marja Dolamič, vodja marketinga v Tondachu so se z veseljem odzvali povabilu in predstavitvi načrtovanega programa obhajanja stoletnice Marijanišča, ki ga je predstavil Janez Krnc, koordinator odbora. 4. december 2011 Sveti Miklavž Na težko pričakovan Miklavžev prihod je polno župnijsko cerkev pripravil zbor angelčkov pod vodstvom Marjete Ivančič s svojimi v nebo dviga­jočimi pesmimi. Kot vedno, skrite očem in javno­sti, so Miklavžu vse darove pomagale pripraviti in urediti sodelavke župnijske Karitas. 9. december 2011 Odprtje novih pridobitev Centra DUO in razstave stoletnih jaslic Nova vhodna avla in razstavni prostori so se prvič napolnili ob blagoslovu razstave stoletnih jaslic, s katerim se je začela priprava na praznovanje 100 letnice Marijanišča v Veržeju. 9. december 2011 – 31. januar 2012 Razstava rokodelskih izdelkov Mednarodna potujoča razstava Dediščina za pokli­ce prihodnosti ter razstava rokodelskih izdelkov z rokodelskega dizajna in rokodelskih natečajev se je ustavila v novih razstavnih prostorih Centra DUO. 10. december 2011 Ministrantska duhovna obnova Ravnatelj g. Ivan Turk je skupini ministrantov po­svetil svoj čas in znanje in tako za marsikaterega med njimi, ki bi sicer lepo soboto preživeli pasivno, duhovno obogatil za prihajajoče božične praznike. 13. in 15. december 2011 Bliža se božični čas Preko 30 udeležencev vseh starosti in spolov se je z veseljem nagnetlo okoli z ličjem nastlanih miz k izdelovanju jaslic iz koruznega ličja. L epo pozdravljam duhovno in posvetno oblast, vse sodelujo­če, člane salezijanske skupnosti in vse goste Puščenjakovega večera. Naj predstavitev začnem z dogod­kom, ki sem ga doživel ob vašem rojaku, ki je bil moj profesor na zgo­dovini, prof. Tonetom Ferencem. Ka­sneje sva sodelovala v komisiji, ki jo je ustanovila občina Ljubljana-center, z nalogo, da preuči zgodovinsko ozad­je spomenika, ki je stal pri stolnici in je spominjal na demonstracije žensk iz leta 1943 proti škofu Rožmanu in ljubljanski škofiji. Na nekem srečanju mi je dejal: »Moram ti povedati, da sem bil tudi sam salezijanski gojenec, in sicer v Soboti, pa kar redni obisko­valec Marijanišča v Veržeju. Takrat sem tudi ministriral in imel dve želji: ali bom postal škof ali zgodovinar. Vi­del sem, da ne bo nič s škofovstvom, pa sem rajši postal zgodovinar.« Tako je postal zgodovinar, veliko je napi­sal, med drugim tudi nekaj spominov na Marijanišče v Veržeju. Zgodovino Veržeja, tako kraja kot ustanove, o kateri danes govorimo, sta zaznamovali dve svetovni vojni. Prva svetovna vojna je zavodu pov­sem spremenila podobo, druga sve­tovna vojna pa je zaključila neko po­glavje in odprla novo. Do prve svetovne vojne je zavod slu­žil salezijanski skupnosti kot prostor za prehodno obdobje vedno večjemu številu poklicev v takratni Avstro­-Ogrski monarhiji. Salezijanci so tu odpirali različne šole, za lastne pokli­ce pa v nemškem delu monarhije niso imeli še nobenega zavoda. Odločili so se, da iz oddaljenega Piemonta v da­našnji severozahodni Italiji preselijo svoje gojence bliže centru monarhi­je, bliže Dunaju. Marijanišče, ki so ga Marijani{~e v Veržeju 100 let Na kulturnem večeru v spomin na Antona Puščenjaka in dobrotnike Marijanišča, 31. avgusta 2012, je ob predstavitvi strokovne monografije o tej ustanovi spregovoril njen avtor, salezijanski zgodovinar dr. Bogdan Kolar. Vesel in hvaležen sem, da so tudi so­bratje salezijanci del te velike lepe zgo­dovine, da smo tako močno povezani z Veržejem in kraji na desnem in levem bregu Mure. […] In prav tisti, ki se loti raziskovanja zgodovine in pripravi tako vsebinsko bogato knjigo, zasluti bogastvo in veličino opravljenega dela. Zasluti prihodnost. Ko pridemo danes v Veržej, vidimo ne le 100 let zgodovi­ne, temveč tudi prihodnost. […] Vsem želim, da bi bili del te zgodbe in se je veselili. Iz velikih mož, ki so dali polet Marijanišču, lahko tudi sami čr­pamo spodbude za svoje življenje. Lepa gesta dobrote Antona Puščenjaka še vedno živi. Enako se zgodi v življenju slehernega med nami, če prispeva svoj delež ali dá na voljo svoje življenje. S tem obrodi trideseterne, šestdeseterne, stoterne darove … tako za sedanjost kot za prihodnost. Janez Potočnik, salezijanski predstojnik postavili zavzeti domačini po začetni spodbudi Antona Puščenjaka, z go­nilno silo prof. Kovačičem, z moškim in ženskim odborom ter društvom Marijanišče, jim je tedaj prišlo naproti kot naročeno. Tako je bil pripravljen prostor, da so tu lahko začasno našli svoj dom gojenci iz Penanga v Pie­ montu. Začasno, dokler pač ne bi v notranjosti monarhije postavili pri­mernejšega zavoda. Mnogi s tem, da so se preselili v pov­sem slovensko okolje, niso bili zado­voljni. Ravnatelj Aurelio Guadagnini je dobro vedel, da so v tem kraju bili na­seljeni le Slovenci. Če se v takšen kraj naseli nemška skupnost, bo gotovo prišlo do napetosti. Pa se to ni zgodi­lo! V veliki meri po zaslugi domačinov, župana Osterca in župnika Janžekovi­ča, ravnatelja šole in drugih, ki so spre­ © Damir Skuhala Pomembno je, da bo kraj imel prihodnost. Pomembni so ljudje, družine, otroci. Brez tega ni prihodnosti. V zavod prihajajo tudi skupine in posamezniki od drugod. Kraj se lahko ob tem le bogati, kolikor se bo tudi sam razvijal. jeli novo salezijansko skupnost s svo­jimi gojenci. Po šestih letih skupnega sobivanja, ko so gojenci odhajali, so se spletle takšne vezi, da so imeli ljudje ob slovesu solzne oči. Zavod je postal sestavni del kraja. Kraju je dal pečat že v prvem letu delovanja. Nekaj tega je navedeno v knjigi. Ko je bila razglašena jugo­slovanska država, je bil zavod med prvimi stavbami v kraju, ki je izobe­sil slovensko zastavo. Poleg rednega poslanstva za salezijanske gojence je zavod ob nedeljah in praznikih zbiral do 200 otrok in mladih. Tu so preži­vljali prosti čas, imeli oratorij, sode­lovali na prireditvah, si sposojali knji­ge iz nove zavodske knjižnice in se naučili marsikaj poučnega. Zavod je deloval v polni meri in z vsemi značil­nostmi takšne salezijanske ustanove. Občasno so ponudili tudi oblike splo­šnega izobraževanja, zlasti s podro­čja gospodarstva, zdravega načina življenja, kmetijstva in živinoreje. Druga stran Mure je bila v strahu. Tako v Lendavi kot v Soboti so se bali, da tukaj nastane trdnjava slovanstva. Ko je škof Mikeš iz Sombotela leta 1914 opravljal birmo v Prekmurju, je prav zato prišel v Veržej, da bi preve­ril, ali tu res nastaja trdnjava slovan­ Puščenjakov večer se je začel v župnijski cerkvi z zahvalno sveto mašo za dobrotnike, ki jo je ob somaševanju župnika Jožefa Krnca in avtorja knjige, dr. Bogdana Kolarja, vodil salezijanski predstojnik Janez Potočnik. V Zavodu Maria­num je sledil kulturni program, ki ga je z umetelno besedo vodila ga. Marja Dolamič. Preplet pesmi Moškega pevske­ga zbora pod vodstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak, pozdravnih besed inšpektorja Potočnika in župana Petovarja, je kronal opis zgodovinskih trenutkov Marijanišča dr. Bogdana Kolarja,ki je pripravil pregledno zgodovinsko monografijo. Nastala je v sklopu projekta PromVer, ki se izvaja na podlagi razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je delno financiran z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, OS 4, pristop LEADER. © Marko Suhoveršnik © Marko Suhoveršnik na konja, da je žegen »dlje nesel«. stva. Kako bi sicer lahko v takem ne­ pomembnem kraju imeli gimnazijo, če ne bi bilo nekega skritega name­na? Po obisku se je vrnil v Sombotel in naročil uredniku tamkajšnjega te­dnika: »Od danes naprej samo lepo pišite o Veržeju, kajti delo, ki ga sa­lezijanci tam opravljajo za mlade, je zgledno delo.« Ustanova je ime Veržeja ponesla po celem svetu. Mnogi, ki so se tukaj šo­lali, so postali misijonarji. Omenimo dva velika misijonarja na Kitajskem, Gedera in Kereca, ki sta bila gojen­ca v Veržeju. Mnogi predstojniki sa­lezijanskih skupnosti so se šolali tu, na primer Madžar Antal in Italijan Fedrigotti, ki sta kasneje prevzela najodgovornejše službe v vodstvu sa­lezijanske družbe. Ko so v naše kraje prihajali na obisk vrhovni predstojni­ki, so se vsi želeli ustaviti v Veržeju. Ne le, da obiščejo g. Marošo, ki so ga mnogi poznali kot dolgoletnega misijonarja v Južni Ameriki, temveč da vidijo to ustanovo, kjer so se toli­ki mladi izobraževali in pripravljali na svoje življenjsko poslanstvo. Konec prve svetovne vojne je spre­menil značaj zavoda. V času med obema vojnama je postal res cvetoča ustanova pod vsemi vidiki, ki oprede­ljujejo salezijanske ustanove. Tu sta delovali celo dve godbi, odvijale so se športne, kulturne in gledališke de­javnosti, kamor so bili vključeni mla­di iz Banovcev, Veržeja, Bunčanov in drugih okoliških krajev. Ljudje so na različnih prireditvah občudovali svoje otroke, kaj vse zmorejo, sploh na gle­daliških predstavah v dvorani, nek­danji vojaški baraki, ki so jo odkupili od vojske. Ali zavodska kapela, kjer so se dogajale čudovite pobožnosti, spovedi, maše in druga liturgična sre­čanja in obredi. Sloves kraja se je širil tudi s temi dejavnostmi. Druga svetovna vojna je to delovanje prekinila. Uspelo mi je najti vsaj dva izvirna dokumenta, ki govorita, kaj se je dogajalo v tej ustanovi leta 1941, zlasti aprila. Prvi dokument hrani sa­lezijanski arhiv v Rimu, ki je preveden in objavljen v knjigi. Drugi objavljeni dokument pa hrani salezijanski arhiv v Ljubljani. To so pričevanja iz prve roke, saj so napisana le nekaj dni po vstopu nemške vojske v Veržej in za­sedbi zavoda. Prav tako obstaja nekaj dokumen­ tov, ki izpričujejo, kaj se je dogajalo po vojni. Hranita jih zlasti Slovenski šolski muzej in salezijanski arhiv v Ljubljani na Rakovniku. Nekaj izvirnih stvari je torej objavljenih v knjigi. Po drugi svetovni vojni je zavod vse­ eno služil mladim, tokrat tistim, ki so se znašli v težavah, večinoma kot pre­stopniki. Župnik Kostanjevec je v kro­niki zapisal, da so bili mladi vedno v tej ustanovi, čeprav je delovala v dru­gačni obliki. Tudi takim je veljala don Boskova pozornost in prostor salezi­janskih ustanov. Salezijanci so s taki­ mi ustanovami začeli na Rakovniku. To je bil pogoj, da so sploh smeli priti na Slovensko. Obvezali so se prevzeti skrb za mlade, ki so bili na robu druž­be in v konfliktu z njo. Te vrste delo je na Rakovniku trajalo do konca prve svetovne vojne, šele nato so začeli sprejemati druge oblike poslanstva. In tako poslanstvo je opravljal zavod v Veržeju po drugi svetovni vojni. V devetdesetih letih preteklega sto­letja so se začela prizadevanja ta­kratne skupine salezijancev, da se v nacionalizaciji odvzeti zavod vrne pr­votnim lastnikom. Zavod je v postop­kih vrnitve krajši čas nudil zatočišče beguncem zadnje balkanske vojne, nato pa postopoma prevzel prvotne dejavnosti ter začel z mnogimi drugi­mi pobudami in oblikami delovanja. Mi smo tista srečna generacija, ki ji je dano praznovati stoletnico Marijani­šča, tako kot je bila srečna generacija, ki je bila priča odprtju te ustanove. Prepričan sem, da je v sto letih ta hiša izpričala Puščenjakovo željo, da je to dom, kjer se počutiš dobro, kjer ti bodo vedno pomagali. In če pogledamo sto­letno zgodovino od začetka pa do da­nes, je temu zagotovo tako. Posebej bi izpostavil dejstvo, da se je Veržej podal na boljšo pot tudi zara­di tega, ker se je pred sto leti zgodilo Marijanišče in ker so sem prišli sale­zijanci. V stoletni zgodovini je med Marijaniščem in krajem nastala neka sinergija, ki v zadnjem obdobju roje­va zelo dobre rezultate. Puščenjakovo vizionarstvo se odraža tudi po sto le­tih, ko Občina Veržej in Zavod Mari­anum skupaj vodita nekatere projekte. Osnova izhaja že iz časa, ko se je Pu­ščenjak odločil podariti premoženje tej skupnosti in s tem poskrbel, da se bo človek na Murskem polju imel kje kaj naučiti, si lahko tu spočil svojo dušo in da bo tu prostor duhovnosti, kjer bodo vsi dobrodošli. Tej hiši je to uspevalo sto let in želim ji, da ji uspeva tudi naslednjih sto let. Slavko Petovar, župan Občine Veržej Salezijanska skupnost je s krajevnimi oblastmi uspela pripraviti vizijo pri­hodnosti zavoda in zagnati ter obo­ gatiti s svojim poslanstvom kraj in novonastalo krajevno Cerkev. Priprava tega besedila mi je bila v veliko veselje in zadovoljstvo. Želim in upam, da bo tudi vsem, ki bodo knjigo vzeli v roke ali jo pokazali roja­kom po svetu, prebiranje teh strani v veselje in vir novosti. Naj pripomore k temu, da bo kraj še bolj poznan in bo hkrati odkrival možnosti sodelovanja pri poslanstvu, ki ga ta ustanova pre­vzema in opravlja. . 30. december 2011 Božični koncert Na pragu novega leta so se v župnijski cerkvi sv. Mihaela zbrale domače glasbene zasedbe: Vokalna skupina Žarek, Moška vokalna skupina KUD Slav­ka Osterca, Mešani pevski zbor Turističnega dru­štva Banovci, pevska skupina Barbara in glasbena skupina SPES, ki so v svetonočni radosti s svojo pesmijo napolnili cerkev do nje obokov. 24. januar 2012 »Družinsko« srečanje Salezijanci iz Veržeja in sestre salezijanske iz Murske Sobote so se ob godu sv. Frančiška Saleškega zbrali © Damir Skuhala © Arhiv Salezijanskega zavoda Veržej LITANIJE NADANGELA MIHAELA Gospod, usmili se Kristus, usmili se dvigovati opečnati stebri vse do njenega zaključka, ko je lurška »votlina« Gospod, usmili se valce letošnjega kulturnega večera. »Kapelica (znamenje) lurške Matere Božje je zasnovana kot smerokaz, ki – usliši nas, o Gospod. Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta – usmili se nas. Prosi za nas, o sveti nadangel Mihael, – da postanemo vredni obljub Kristusovih. vernika usmerja proti nebu. Utemeljena je na štirih stebrih, ki so temelji sa­ 23. februar 2012 ob oltarju in obloženi mizi na skupnem srečanju. 16. februar 2012 Künštni Prleki ali Veseli večer kulture Pregledna razstava o stoletnici Marijanišča, foto­grafska razstava avtorja Cirila Ambroža, dekliški pevski zbor Gimnazije Celje Center in filmska predstavitev popotovanja med Muro in Dravo Künštnih Prlekov so krepko obogatili vse obisko­ Lur{ka kapela Ob jubileju Marijanišča je dolgo tlela želja, da bi ob ustanovi ponovno postavili kapelico lurške Matere Božje, katere originalni kip se je dolgo »skrival« po podstrešjih, saj je povojna garnitura ob denacionalizaciji tedanjo kapelo porušila. dobila tudi streho ter zanjo tako značilen potoček v temeljih kapele. Zidar­ska dela je opravilo Zidarstvo Šijanec iz Bolehnečicev. Lurška Marija se je ob stoletnici vrnila v bližino Marijanišča kot vrata, skozi katera je mogoče vstopiti v območje Presežnega, Svetega. Ob njej se že zadržijo mnogi mimoidoči in gostje, ki tu najdejo mir. Kristus, sliši nas Kristus, usliši nas Bog Oče nebeški – usmili se nas Bog Sin, Odrešenik sveta Bog Sveti Duh Sveta Trojica, en sam Bog Sveta Božja mati Marija – prosi za nas Sveti nadangel Mihael – prosi za nas 17.-19. februar 2012 Prostovoljci za Mozambik 2012 Skupina 6 prostovoljcev se je zbrala na pripravljal­nem vikendu za enomesečno misijonsko izkušnjo v Mozambiku. Spoznavali so deželo in delo sester salezijank. Sv. Mihael, knez nebeških čet Sv. Mihael, vodnik devetih korov angelov Sv. Mihael, zaveznik Kristusove Cerkve Sv. Mihael, sovražnik satanov Sv. Mihael, premagovalec demonov Sv. Mihael, strah hudobnih duhov Sv. Mihael, zmagovalec Bogu sovražnih moči Sveti nadangel Mihael – prosi za nas Sv. Mihael, mogočni duh Sv. Mihael, pribežališče v Kristusa verujočih Sv. Mihael, praporščak Kristusov Sv. Mihael, vojskovodja Kraljice angelov Sv. Mihael, zagovornik umirajočih Sv. Mihael, zaščitnik duš v vicah Sv. Mihael, rešitelj v nevarnostih Sv. Mihael, zmagovalec v velikem boju Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta – prizanesi nam, o Gospod. Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta Molimo. lezijanske vzgoje in predstavljajo dom, župnijo, šolo in dvorišče. Kapelica je Vsemogočni, večni Bog! grajena v rustikalni obliki z avtohtonimi materiali. Izstopa gradbeni materi- Po delovanju svetega nadangela Mihaela al iz domače gline, to je opeka, iz katere je zgrajeno tudi stoletno Marijani- Zimski oratorijski dan nas obvaruj sedaj in v vseh nevarnostih. šče v ozadju. Pri arhitekturni zasnovi so poudarjeni štirje naravni elementi »Svetel plamen naj gori v tvoji mladi duši,« je za- Osvobodi nas hlapčevanja hudobnemu (tudi strani neba): zrak (smer), zemlja (glina), ogenj (luč) in voda (izvir). Ol­ donelo iz grl 60-glave skupine otrok in mladih. Otroke je navdušila pesem, molitev, igre, kateheza, duhu in nas pripelji v večno življenje. tarna plošča iz začetkov Marijanišča, v kateri so vgrajene relikvije, služi kot Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. podstavek kipu lurške Matere Božje.« Jožef Krnc • delavnice in vse, kar sodi k takemu celodnevnemu srečanju. 12.-23. marec 2012 Tečaj lončarstva Pod vodstvom Urške Ambrož, vodje lončarske de­lavnice Centra DUO, so se udeleženci tečaja spo- Plemenito srce mora{ imeti Gospa Marja Dolamič in salezijanska ustanova v Veržeju najbolj vidno prepletata svoje poti ob javnih kulturnih in družbenih dogodkih, zato bo kar držalo, da soustvarja javno podobo Zavoda Marianum in njenih enot. Energična, nasmejana in s prodornim pogledom se ne prestraši še tako težke ovire in išče novih poti do človekovega srca. Osebno in profesionalno. © osebni arhiv Čeprav niste rojena Veržejka, Veržej in njegove ljudi dobro poznate. V Prlekiji in v Pomurju nasploh velja nepisano pravilo, da se ljudje poznamo med seboj. Ker nas zanima, kaj počne, kako živi in kaj dela tudi sosed, prijatelj, sovaščan. Radi si pomagamo, se družimo in soustvarjamo. Ker živim vsa leta le nekaj kilometrov vstran in imam tudi v Veržeju so­šolce, prijatelje, znance, sorodnike in tudi sodelavce, sem vseskozi spoznavala tudi Veržej. Polno življenje matere in žene v raznih vidnih službah usklajujete in dopolnjujete. Kod vse so Vas vodila pota do družine in do ljudi v službenih okvirih? Življenja ne izbiraš. Življenje ti je podarjeno. Ostalo ustva­riš z ljubeznijo, voljo, pogumom in odločnostjo. Moraš znati poslušati, razumeti, se izpopolnjevati in predvsem deliti. Vedno moraš iskati poti in ljudi s katerimi rasteš. Najti moraš neko ravnotežje med domom, družino ter službo in ostalimi aktivnostmi, ki jih počneš v življenju. Do sedaj sem zapisala 27 let delovnih izkušanj, ki so me vedno vodile med ljudmi in za ljudi. Med vaščani, krajani, občani, na odru in za odrom ter radijskim mikrofonom. V poslovnem svetu marketinga in komunikacije, med odno­si z javnostmi, strategijami, iskanjem in povezovanjem. Vse to pa je tudi del in uspeh moje družine. Velikokrat sem bila z doma. Tako je vsak moj uspeh bil vedno tudi njihov. Energije, poguma in moči mi daje prav družina. Tu najdem tisto neizmerno srečo, ki mi dovoljuje, da gradim svoj jaz tudi na področjih, ki so mi v veselje. Z možem Srečkom sva starša dveh hčerk, ki sta sedaj že odrasli. Z rojstvom vnuka pa sva spoznala še eno posebno vez in ljubezen, ki se rodi, ko postaneš babica ali dedek. Le-ta nama prinaša neizmerno radost in veselje. Spet se učiš od začetka. In srečen si, da lahko novi generaciji daš tisto, kar so tebi zapustili tvoji straši in stari starši. V tem je čar življenja. Ta nenehni krog. Ko lahko daješ in spreje­maš. V službi in doma. Danes ste zaposleni v priznanem podjetju Tondach kot vodja marketinga. Delo je torej več kot pestro in sega daleč čez krajevne in državne okvire. Leta 1997 sem se zaposlila v Križevskih opekarnah v Bore­cih, Križevci pri Ljutomeru, kot vodja oddelka za reklama­cije. Ta zaposlitev mi je dala neprecenljive izkušnje, kako graditi odnos do potrošnika oziroma kupca, kako razu­meti njegova pričakovanja, kako sprejeti in rešiti njegovo nezadovoljstvo v primeru reklamacije. Rešitve vedno ob­stajajo. Kako se rešujejo, je odvisno od ljudi. Od leta 2000 delam na področju marketinga. Zanimivo, ustvarjalno in kreativno delo, ki ga sooblikujemo s podjetji znotraj sku-pine Tondach. Leta 1999 je prišlo do preoblikovanja podjetja, ki na trdnih temeljih tradicije izdeluje opečne izdelke že od leta 1909. S prevzemom avstrijskega lastnika TONDACH AG iz Av­strije je tovarna dobila novo, posodobljeno tehnologijo za proizvodnjo kritine. Skozi leta razvoja si je podjetje na slovenskem trgu pridobilo trdno zaupanje potrošnikov in možnost nastopa na tujih trgih. Od leta 2006 ima vodilni tržni delež med kritinami v Sloveniji. Predstavlja ga pred­vsem engobirana in glazirana opečna kritina, velikokrat na­rejena tudi po želji naročnika. Delež prodaje na domačem trgu dopolnjuje še izvoz. Prednost proizvodnje v Borecih je fleksibilnost, prilagodljivost in to, da smo specialist za plemenitenje površin strešnika. V enoti v Lukavcih pa teče proizvodnja engob in glazur za celotno skupino TONDACH, ki posluje v 11 državah in daje delo okrog 2300 zaposlenim. Pester proizvodni program različnih oblik strešne kritine dopolnjujejo originalni dodatni keramični in nekeramični izdelki za streho ter opečni tlakovec in strešnik za fasado. Življenja ne izbiraš. Življenje ti je podarjeno. Ostalo ustvariš z ljubeznijo, voljo, pogumom in odločnostjo. Tudi Marijanišče v Veržeju, ki je v zadnjih letih dobilo povsem novo podobo, Center DUO, župnijska cerkev ter številne male in velike strehe v okolici pokrivajo strešniki iz Tondach proizvodnje. Podjetje je vsa ta leta delovanja vpeto v razvoj lokalne skupnosti ter podjetij, organizacij in ustanov. Z naravno opečno kritino, ki jo proizvaja, so­oblikuje podobo pokrajine ter ustvarja kvaliteto bivanja. Ker je streha pomemben element vsake zgradbe. Posebej doma. Vsakemu od nas pa dom veliko pomeni. Pri takem delu se prepletata profesionalnost in osebne povezave. Verjetno je veliko takih in drugačnih pripetljajev, mogoče napornih, verjetno tudi zabavnih, ki dajo goli besedi »posel« globlji pomen. Posel ustvarjamo ljudje. In res je. V teh poslovnih sti­kih, srečanjih, poslovnih dogodkih in seveda ob vsakda­njem delu se stkejo zanimivi, posebni in tudi osebni stiki. prijeli z materijo, za katero pravijo, da jo je že Bog pridno gnetel in ustvarjal sebi podobna bitja. 20. marec 2012 Tisoč nitk za najlepšo podobo Ko se nad murske ravnice spusti večerni mrak, se v nederjih Marijanišča prižgo luči. Tokrat niso osvetlile vsakdanjega vrveža družin in skupin, ki si prosti čas krajšajo ob igralnih ploskvah, temveč je v prostorih SMC-ja posvetila ženam in dekletom, ki se pod vodstvom ge. Tatjane Prelog enkrat me-sečno zberejo ob ustvarjanju čipk. 23. marec 2012 Kovačičev večer V spomin dr. Francu Kovačiču, ki je skupaj z An­tonom Puščenjakom glavni pobudnik postavitve Marijanišča, je domačinka, dr. medicine, Mirjana Rautar, v polni Kovačičevi dvorani na kulturno-iz­obraževalnem srečanju spregovorila o pomemb­nosti ščitnice. 30. marec 2012 Odprtje razstave pirhov in možnarjev Vsebinsko bogat dan se je začel z odprtjem novih prostorov rokodelske trgovine, sledilo je odprtje 4. razstave pirhov in možnarjev slovenskih pokrajin, ki jo je blagoslovil škof Peter Štumpf, ki je z vese­ljem prižgal možnar v znamenje bližajočih se veli­konočnih praznikov. 17. april 2012 Projektni teden Strokovni delavci Srednješolskega centra Velenje so v Zavodu Marianum našli idealnega ponudnika za izvedbo projektnega tedna, ki ga organizirajo za svoje dijake. Tako so že tretje leto zapored obiskali našo pokrajino in se tudi letos preizkusili v roko­delskih delavnicah Centra DUO. 21. april 2012 Škofijafe(j)st 2012: Zaupajmo v Gospoda Aprilsko vreme. Dež in sonce, sonce in dež. A Ma­rijanišče in njegova okolica je pokala od mlado­stnega smeha in razigranosti. Poleg skupin prvo­obhajancev iz Slovenske Bistrice in Zakoncev za Kristusa so v okrilje stoletne stavbe prihiteli mladi murskosoboške škofije na svoje praznovanje. 27. april 2012 Slovo od gospoda Martina Maroša Starosta salezijancev na Slovenskem in mož stole­tni salezijanske ustanove Marijanišče je na god sv. Marka mirno zatisnil oči in se vrnil v Očetovo na­ročje. Od njega so se poslovili sobratje salezijanci in občani Občine Veržej z Občinskim svetom in županom Slavkom Petovarjem na čelu. Pogrebno sv. mašo in pogreb pa je ob veliki množici vodil soboški škof Peter Štumpf. Prepričana sem, da je povezovanje ljudi pomembno. Tudi poslovne poti in odločitve je lažje sprejemati, če deluješ v okolju, v katerem načrte in uspehe soustvarjaš na podlagi trdnih in zaupanja vrednih odnosov. Sama sem v vseh teh letih spoznala veliko različnih lju­di. In prav vsak osebni ali poslovni odnos me je naučil česa novega, zanimivega. Tako kot so posebni tudi lju­dje, ki jih srečamo na poti skozi življenje. Od nas samih je odvisno, če znano iz bežnega srečanja stkati pristen odnos in kontakt. Je težko ločevati med osebnim življenjem in delom, sploh na tako odgovornem mestu? Ali meja mora biti? Vsak človek potrebuje oboje. Mislim osebno življenje in svoje delo. Vsako zase te oblikuje, dopolnjuje in te dela človeka. V obeh okoljih odraščaš in dozorevaš. Se ne­nehno učiš. Le tako dosegaš tudi osebno zadovoljstvo in uspehe. V obeh okoljih želiš biti uspešen in tudi srečen. Meja pa mora biti. To je pomembna ločnica. Ne moreš se razdajati samo za službo in za druge. Tudi zase in za svo­je najdražje moraš znati poskrbeti. In obratno. Včasih pa potrebuješ tudi tisti poseben čas, čisto zase. Da prečistiš misli in čustva ter najdeš notranji mir sam s seboj in z oko­ljem, v katerem živiš in delaš. Vrniva se v Veržej k stoletnemu Marijanišču. Kje in kdaj ste prvič slišali zanj? Že v otroških letih, ko je ta hiša še veljala za dom, kamor pridejo otroci, ki potrebujejo pomoč pri vzgoji in izobra­ževanju. Taki, ki se s starši, prijatelji in znanci ne razumejo in potrebujejo pomoč pri oblikovanju osebne rasti, razu­mevanju sveta in sprejemanju odgovornosti. Kasneje kot dom, v katerem so našli svoje novo domovanje begunci. Vseskozi pa je to bila hiša, ki je dajala temelje vzgoji in izo­braževanju predvsem mladih ljudi. Hiša, ki je bila obenem dom, učila je za življenje in boljši svet. Tesnejše vezi sodelovanja so se ustvarile z obnovo Mari­janišča in začetkom delovanja Zavoda Marianum, ko smo skupaj snovali delo in razvoj programov in o le-teh obve­ščali javnost preko medijev in številnih prireditev. Salezijanci v Veržeju iščete in učite vero za življenje. Ob tem ste spoznali salezijance in njihov način dela. Kako bi opisali salezijansko poslanstvo v Veržeju danes? V vseh teh letih sodelovanja sem se prepričala, da salezi­janci v Veržeju iščete in učite vero za življenje. Da ohranjate preteklost in gradite prihodnost. Odgovorno s spoštova­njem do običajev, kulture in navad ljudi. Z ljudmi in za ljudi. Da vpeti v razvoj kraja povezujete, pomagate in dograjuje­te. In predvsem, da skrbite za povezovanje vseh generacij. V tem vidim bistvo. Da se vzgoja začne pri mladem člove­ku, ki v prijetnem in zaupanja vrednem okolju oblikuje sam sebe v družbi sovrstnikov. Da to jemlje kot priložnost in ne kot obvezo in ob tem osebno raste. Z vsemi izobraževalni­mi vsebinami in programi, ki jih ponujate, ste ustvarili mo­žnosti, ki jih mladi z veseljem obiskujejo ter se radi vračajo. Kar zapišeš v mlada leta, ostane za vse življenje. Kako vidite salezijance kot ljudi in kot del Cerkve? Na temeljih vrednost krščanske vere ustvarjate možnosti in iščete nove priložnosti za sodelovanje vseh prebivalcev. Že zdavnaj ste prerasli lokalne okvire. Zavod Marianum in njegovo delo odmeva v slovenskem in evropskem prosto­ru. Župnija Veržej je s svojim aktivnim povezovanjem žu­pljanov zgled mnogim. Zagotovo pa ji posebno vrednost dajete ljudje, ki tukaj delujete. Vsak z znanjem na svojem © Damir Skuhala področju prispeva k skupnemu uspehu. O tem sem se pre­pričala ob sodelovanju z vami. V salezijanskem duhu zna­te ustvariti dialog. Med vero, življenjem, vzgojo in ljudmi. Za vrednote življenja. Pripravili ste vsebinsko zasnovo za svečano akademijo ob 100-letnici Marijanišča in prihoda salezijancev v Veržeju. Torej ste se precej poglobili v stoletno delo ustanove, njenih ljudi, obiskovalcev in domačinov. Z veseljem sem sprejela ta izziv. Ponosna, da mi je bila za­upana tako odgovorna naloga. A tudi te smo se lotili načr­tovano. Imenovan je bil častni odbor za pripravo akademi­je in temu so sledile vse naslednje aktivnosti. Vedela sem, da bomo soustvarjali in če smo uspešno izpeljali že mnoge projekte doslej, bomo tudi ta zgodovinski dogodek. Šele ko sem se zares lotila priprave osnov in vsebine za prireditev, sem se zavedala, kako veliko čast sem dobila, da ste mi zaupali pripravo. Sto let. To je častitljiv praznik. Potem me je raziskovanje posrkalo in zares sem z vese­ljem odkrivala globine dela in življenja salezijancev v Ver­žeju. Najbolj me je opogumilo to, da je prav vsak, ki je so­deloval z vso resnostjo, opravil svoj del. To je dokaz, da je vsak načrt in na koncu uspeh odvisen od organizacije in povezovanja ljudi v projektu samem. In ko smo pripravljali to veliko zgodbo slavnostne akademije, so se dnevno pi-sale nove zanimive zgodbe. Praznovanje je odmevno uspelo. Bi izpostavili organizacijsko ali vsebinsko plat, čeprav ste bili vpeti v obe? Zame sta pomembni obe. Z dobro organizacijo lahko pri­praviš tudi dobro vsebino. Pri pripravi in izvedbi obeh smo se vsi, ki smo sodelovali, zavedali, da pišemo del zgodo­vine. Zato smo toliko bolj odgovorno in s spoštovanjem ustvarjali prireditev. Iskrena hvala vsem. Marijanišče Veržej ima bogato zgodovino, smelo začrtane cilje in zato tudi svetlo prihodnost. Želim vam, da prijeten ustvarjalni veter v Veržeju nikoli ne pojenja. Naj se ta zdra­vi duh med mladimi samo še krepi. Dobro sodelovanje in razumevanje občanov naj ostane tudi v prihodnje. Za skupne cilje in v zadovoljstvo vseh. Za lepše in bogatejše življenje. Z vero, zaupanjem in ljubeznijo. Zavod Marianum vodi salezijanska skupnost, torej je v ozadju Cerkev, kar dandanes ni nekaj pozitivnega. A vendar z veseljem priskočite na pomoč in sodelujete po svojih zmožnostih. Torej se ne ozirate na splošno mnenje? Je za to potrebno veliko poguma in moči? Vsak čas ima svoje posebnosti, prednosti in slabosti. Vsak od nas pa priložnost za moč in pogum. To se je potrdilo sko­zi zgodovino. Kdor verjame v dobro, ga ne omajajo slabi koraki in odločitve posameznikov. Plemenito srce moraš imeti. To te simbolizira. Ustvarja tvoj notranji jaz, obli­kuje vse, kar počneš v življenju, ti daje moči in modrosti. S srcem in razumom mislimo, odločamo, načrtujemo in odgovarjamo. Kristjani smo poklicani, da pričujemo s svo­jim delom, življenjem in besedo. Z ljubeznijo v srcu. • Na nedeljo po prazniku sv. nadangela Mi­ haela, zavetnika župnijske cerkve v Ver­žeju, je salezijanska ustanova obeležila častitljiv jubilej, stoletnico Marijanišča. Že v jutranjih urah se je količinsko majhen Veržej spremenil v kvalitetno velik kraj, saj se je v projektu E-rokodelske trgovine obudil nekoč slavni Miholov se­jem. Rokodelci z obeh strani Mure in iz rokodelskih cen­trov Slovenije so napolnili okolico Centra DUO, dogajanje je dopolnil bogat program domačih šolarjev in članov vseh sekcij Kulturnega društva Slavko Osterc. Sledila je slovesna sveta maša. Oblikovali so jo domači pevski zbori, številni ministranti in duhovniki ter mnogi domači verniki in gostje. Slavju je predsedoval beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar. Po cerkveni slovesnosti je Ljutomerska godba množico izpred cerkve in župnišča s koračnico popeljala nazaj k Centru DUO, kjer je ob kulturnem programu Jelka Pšajd predstavila zgodovino Miholovega sejma, dr. Janez Bo­gataj pa je odprl rokodelsko razstavo Art&Craft Slovenija. Veliki šotor na dvorišču stoletnega Marijanišča je spre­jel več kot 800 domačinov in obiskovalcev, ki so s svojo prisotnostjo najlepše počastili osrednji dogodek prazno­vanja stoletnice Marijanišča. Glasovi mladinskega zbora Kodeljevo pod vodstvom Nuške Drašček in vezna be­seda priznanega voditelja Jureta Seška so navdušeno dopoljnevali prizore domačih mladih in starejših, ki so predstavljali utrinke zgodovine. Bogat duhovno-kulturni program, ki ga je zasnovala Marja Dolamič, je obiskoval­ce popeljal skozi zgodovino ustanove in kraja. Govorniki ravnatelj Ivan Turk, salezijanski predstojnik mag. Janez Potočnik, škof dr. Peter Štumpf, poslanec Jožef Hor vat in župan Slavko Petovar pa so v kratki besedi dali vse priznanje ne le ustanovi, temveč celotnemu področju in ljudem, da znajo tako složno in dobro sodeloveti v du­hovno in družbeno korist prihodnjih rodov. • ©Sonja Kamplet-Rotar Skozi čas delovanja in obstoja je bilo Marijanišče zavod, zatočišče, zbirališče, prostor za izobraževanje, druženja, molitev, petje in ustvarjanje. Svojih vrat ni nikoli pred nikomer zaprl. Vedno so bila in so na stežaj odprta ali vsaj priprta, pripravljena na novo zgodbo, nove obraze in stare znance. Fotografije: Damir Skuhala & Sonja Kamplet-Rotar »Kak{en pirh bi kar vzela …« Vsakoletne razstave jaslic in pirhov so postale tradicionalne. V novih prostorih Centra DUO, v Puščenjakovi dvorani se jim pridružujejo nove, vse na tematiko rokodelstva. In kaj ob obiskih razstav najdemo v knjigi vtisov? Redno vsako leto obiščeva razstavo in sva tudi vedno znova navdušena in vesela, da vam tako uspeva. Čestitke! Milena in Marjan, 16. 12. 2010 Hvala vam, da smo lahko spoznali vašo ustanovo, se ustavili ob prelepih jaslicah in se družili v prelepi pobo­žnosti. Ministranti in ministrantke z župnikom in starši iz Bakovec, 18. 12. 2010 Zanimivo! Veliko uspešnih zamisli pri organizaciji razstave. Andrej in Justa Tomc, 20. 12. 2010 Čestitamo vsem pridnim rokam. Ob­čudovanja vredne ideje. Prekrasna razstava. Družina Lukas iz Maribora, 21. 12. 2010 Uživali smo ob prečudovitih kreaci­jah. Kaj vse se lahko ustvari z domi­ šljijo in spretnimi rokami? Hvala za popestritev prazničnih dni. Otroci in delavke vrtca Cven, 24. 12. 2010 Čudovito in izvirno. Hvala za polepša­nje božičnega dne. Bodite blagoslo­vljeni. Družina Vogrin-Šipek, 25. 12. 2010 Jaslice so neizčrpen vir ustvarjalnosti, družinskega navdiha in lepote, življe­nja. Hvala za to lepo, čudovito razsta­vo. Bog plati! s. Emanuela Žerdin, 30. 12. 2010 Bilo je zelo lepo. Spoznali smo še en lep predel Slovenije, zlasti gostolju­bje v vašem Zavodu nas je prijetno spremljalo ves čas prebivanja pri vas. Prav gotovo se bomo še vrnili. Jaslice lepe slovenske, A zraven so še svetovne. Se človek ustavi, Lepota ga omami, In zraven še zmoli, Celo zapoje: Emanuel živi z nami vse dni! Hvala za skrb in trud ob razstavi. Sestre HMP iz Murske Sobote, 2. 1. 2011 Jaslice so lepe in cool! Petra, 5. 1. 2011 Sevniški sotrudniki smo si z veseljem ogledali vašo razstavo jaslic. Bili smo veseli in presenečeni nad zbirko jaslic iz tujine. Bog vam povrni za vaš trud. Skupina sotrudnikov iz Sevnice, 9. 1. 2011 Bogastvo, ki je prikazano, naj se pre­nese tudi na mladi rod. Čestitke vsem, ki so pobudniki te dragocenosti. Danica Gregorinčič, 20. 4. 2011 Čestitamo ustvarjalcem pisanic, pir­hov, remenk … košaric, prtičkov. Odlična razstava v pravem ambientu. Uživali smo. Družina Romih, Maribor, 25. 4. 2011 Pred letom in pol sem občudoval prekrasno razstavo jaslic, danes pa ste nas razveselili z bogato razstavo »pirhov«. Valter Urh z družino, 26. 4. 2011 Z družino smo zelo veseli, da smo lahko Francozinjam pokazali našo lepo kulturo! Duša, 2. 5. 2011 Smo Bog in tako spretne roke so spo­sobne takih umetnosti! Martina z Vranskega, 5. 5. 2011 Najbolj vztrajne roke, polne ljube­zni ter potrpežljivosti lahko ustvarijo take stvaritve, ki jih vsi lahko obču­dujemo in ob njih uživamo. Še veliko takih razstav. Članice KTD Černelavci, 5. 5. 2011 Lepo, da ohranjate dediščino, da združujete mlajše in starejše v izroči­lu. Tako naprej! Društvo žena Odranci, 4. 2012 Z veseljem sva si ogledala vašo raz­stavo pirhov in možnarjev. Čestitava za organizacijo, predvsem pridobi­vanja možnarjev. Spominjajo naju na mladost in iznajdljivost posameznih skupin. Še enkrat vse priznanje in ne pozabite tudi za v bodoče. Zakonca Kapun, 2. 4. 2012 Razstava mi je res zelo všeč. Kakšen pirh bi kar vzela, ampak ne smem. Mislim, da ste v vso razstavo vložili ogromno truda. Zelo mi je všeč. Mojca, Polhov Gradec, 6. 4. 2012 Tu se pokaže bogastvo ljudskega iz­ročila – kako smo kulturno bogati. Hvala za ohranjanje dediščine! Janja O., 14. 2. 2012 Zelo lepo organizirano: pirhi za de­kleta, možnarji za fante! Desetčlanska družina z Gorenjske 21. 4. 2012 sarjenju privoščili pico iz krušne peči Marijanišča. 19.-20. maj 2012 Marijina pomoč je vedno z nami Tradicionalno praznovanje Marije Pomočnice se je začelo z večerno sv. mašo, blagoslovom nove lur­ške kapele in procesijo z lučkami, naslednji dan pa je sledila slovesna procesija in sv. maša na dvorišču Zavoda Marianum, ki jo je vodil salezijanski pred­stojnik Janez Potočnik. © Marko Suhoveršnik 15. junij 2012 Veter v megli Kovačičevo dvorano je prevetril drugačen, druž­benopolitično kritični veter prof. dr. Ivana Štuhe­ca, ki je poslušalce nagovoril mnogo širše kot le predstavil knjižno izdajo svojih kolumen, komen­tarjev in spisov. 17. junij 2012 Zakonski jubileji V župnijsko cerkev so se zgrnili zakonski jubilanti. Bogu so se zahvalili za prehojeno življenjsko pot, župnija pa je ponosna nanje, saj so kot svetilnik za vse, ki v zakonski zvestobi omahujejo ali se bojijo za vse življenje vezati z nekom, čeprav ga ljubijo in mu zaupajo. Jožef Krnc kot nagrado in zahvalo za skrb in ure- Za du{o, duha in telo Poletje 2012 je bilo gotovo eno najbolj dejavnih v zadnjih letih delovanja Zavoda Marianum. Nove ideje, moči in vire so snovalci Janez Krnc, Ivan Kuhar in Gašper Otrin uresničili v rokodelsko-počitniških programih Trio kampa, kamor so privabili udeležence vseh starostnih skupin. V projektu Rokodelska akademija 2, ki je sofinanciran iz 2. JR OP SI-HU, je projektni partner Zavod Maria­num Veržej – Center DUO vzpostavil Promocijsko-in­formacijski center in Kamp TRIO. Tako smo v poletnem času z različnimi programi poskrbeli za dinamično dogajanja, ne le Centra, pač pa celotnega kraja in okolice. Z različnimi cilj­nimi skupinami smo preizkušali in skupaj razvijali izobraže­valno-raziskovalne pakete za aktivno preživljanje počitnic z rokodelci. Prve so šotore in sobivanje z naravo ter rokodelstvom preiz­kusile družinena Kampu za družine, ki so del svojih dopustni­ških dni namenile v raziskovalne namene. Udeleženci so se vključevali v program, ki je izpopolnjeval ponudbo rokodel­ske dediščine Pomurja, kulturne in naravne znamenitosti ter turistične ponudnike, ob koncu pa so svoje (ne)zadovoljstvo vrednotili v anketi, katere izsledki bodo pripomogli k obliko­vanju različnih paketov za aktivno preživljanje počitnic. Kamp smo izvedli skupaj z animatorji, ki so bili aktivno vklju­čeni v dogajanje že v času Kampa za družine, ker pa nas je čakal še Kamp za otroke, smo svoje veščine tako v animaciji kot rokodelstvu pridobili na Kampu za animatorje. Mladi so v tem tednu sami bolje spoznali rokodelske panoge in kul­turno dediščino, ob tem pa se tudi urili v animaciji, saj bodo le z ustreznimi znanji lahko zadostili željam, da ponudimo celovit in zanimiv program, za katerega smo prepričani, bo vnesel pozitivno novost v naše okolje. Zagotovo je bil najbolj pester Kamp za otroke. Udeležili so se ga otroci od blizu in daleč, ki so se preizkusili v lončarstvu, izdelovali so vuge, obiskali čebelarja … se kopali in uživali ob različnih večernih dejavnostih, ki so se ponavadi zaključile ob tabornem ognju. V treh tednih smo tako strumno zakorakali velikemu iz­ zivu naproti – izdelati zanimive počitniške programe za različne ciljne skupine, ki bodo po eni strani izobraževal­ni, a na drugi strani še dovolj sproščeni in bodo vključevali © arhiv Zavoda Marianum okoliško turistično ponudbo. Vsekakor smo s prvimi izved­ janje teh prostorov, popeljal na nadvse zanimivo romanje. bami zadovoljni, saj bomo še lažje in bolje pripravili poči­ tniške programe za prihodnje leto. Vabljeni v našo družbo! Ivan Kuhar V Veržeju se hitro po~uti{ doma Pogovor s salezijanskim novomašnikom Gašperjem M. Otrinom, voditeljem Trio kampa Udeleženci programov Trio kampa te že poznajo. Povej kaj o sebi še za bralce Doma stoletnega. Medtem ko Marijanišče praznuje stoto obletnico, bom sam praznoval trideset let, odkar sem privekal na svet kot prvi od treh otrok tradicionalne in mestne družine domžalske. Otroštvo in mla­dostna leta sem preživljal ob raznih ak­tivnostih v domači župniji in izven nje. cem, od tedaj pa je minilo že deset let. To so bila leta študija, molitve, bratske skupnosti in pastoralnega dela, kjer sem spoznaval, kakšna je Božja volja. Leta 2010 sem izpovedal večne zaob­ljube, leto kasneje sem bil posvečen v diakona, letos pa v mašnika. Svoje delo in študij nadaljujem v italijanskem To­rinu, kjer sem preživel zadnja štiri leta. © osebni arhiv Bil sem ministrant, skavt, animator, Kako se je začela uresničevati ideja o treniral sem karate in še kaj. Po srednji poletnih programih v Trio kampu? zdravstveni šoli sem prišel k salezijan-Kako si se pripravljal nanje? Duhovno-nogometni kamp V kampu Trio se je z duhovno-nogometnim kampom za­ključila dobro obiskana ponudba poletnih kampov, name­njena družinam, otrokom in animatorjem, ki jih je pripravil Center DUO Zavoda Marianum Veržej. Od 10. do 14. avgusta se je na zadnjem kampu zbralo 15 mladih nogometnih navdušencev. Namen tega kampa je bil, da preko športa, skupnega bivanja, šotorjenja, katehez in duhovne osvežitve otroci koristno preživijo lep počitniški teden. Velik del dneva je bil sicer posvečen treniranju malega no­gometa, ki je potekal pod budnim očesom trenerja Marka iz KMN Olimp Celje. Za vmesni program so skrbeli mladi salezijanci z animatorji. Dnevna kateheza ob Božji besedi, molitev, sveta maša in večerna »beseda za lahko noč« ob večernem ognju so bili ob drugih razvedrilnih programih rdeča nit skupnega druženja. Ob sklepu kampa so otroci in animatorji ugotovili, da so napredovali tako pri poznavanju nogometa, še bolj pa so poglobili prijateljstvo med seboj in z Bogom. 15.-19. julij 2012 Delovno-rokodelski kamp za animatorje Preko dvajset mladih udeležencev je povezovalo predvsem veselje do animiranja in želja po pusto­lovščinah, ki jih ponuja tako skupno druženje. 20.-26. Julij 2012 Romanje v Assisi Mladi in otroci iz Veržeja, Lenarta in Slovenske Bistrice so se pod vodstvom p. Damijana Tikvi­ča odpravili na romanje v Assisi, spremljali so jih veržejski župnik Jožef Krnc, s. Zalika Svenšek in s. Pavlina Kolbl. Avtobus je bil poln raznolikih majh­nih in velikih poznavalcev Frančiškovega življenja. 22.-26. julij 2012 Rokodelski kamp za otroke Šotorjenje, taborni ogenj, kopanje na bazenu, ve­lika igra, žar, molitev in maša, pesem in veselje, obisk čebelarja in izdelovanje iz naravnih materia­lov … je družilo skupino otrok in njihovih anima­torjev skozi cel teden. 24. julij 2012 Aktivne počitnice Predvsem v času počitnic v lončarsko delavnico Centra DUO zaide tudi kakšna družinica, ki želi Pomurje začutiti tudi skozi aktivne delavnice ali si spominke za najdražje izdelati pod budnim oče­som lončarke Urške. Vse skupaj je zraslo na »zelniku« Jane­za K. in Ivana K., ki sta vse načrtovala že pred mojim prihodom. Moja vloga je bila le pripraviti nek organski osnu­tek poletnih programov in tako se je rodila ideja o Trio kampu. Trio namreč označuje tri generacije, ki jih združuje Marijanišče: otroke, mlade in družine (mlade in stare). Zato lahko rečem, da vsakdo v Veržeju najde nekaj zase. Priprave so potekale predvsem na »da­ljavo«, ko smo premlevali, kakšno vse­bino, sporočilo in program ponuditi, da bo primeren za počitniški čas in hkrati aktiven za telo in dušo. Upam si trditi, da smo to v lepi meri tudi dosegli in da bomo te programe ponudili tudi v prihodnje. © Marko Suhoveršnik Verjetno je bil vsak od štirih programov zate izziv. Kaj se te je pri vsakem izmed njih najbolj dotaknilo, kateri dogodek ti je najbolj ostal v spominu? Začeli smo z družinskim kampom, na­daljevali z animatorskim, nato z otro­škim in nazadnje s športnim. Vsak je bil nekaj posebnega, lepega in izzivalnega. Pri vsem skupaj se me je dotaknila vza­jemnost odnosov, ki so se spletli sko­zi kampe. V spominu mi bodo gotovo ostali mnogi obrazi, pa Murine popla­ve, večeri ob ognju, jutranje maše, izlet na Marijo Bistrico, šotorjenje, sprošče­nost in veselje ... Kot novomašnik si prvo salezijansko poslanstvo pravzaprav opravil prav v Veržeju. Kakšna je tukajšnja salezijanska skupnost in ustanova? Kakšni so Veržejci, s katerimi si se srečeval? Veržej že »dobro« poznam in tukajšnjo dušo prav tako. V Veržeju se človek hi­tro počuti domače, saj so ljudje odprti in preprosti. Gotovo je glavni razlog, da so kampi lepo potekali, ozadje sa­lezijanske skupnosti. Nenehna navzoč­nost salezijancev med gosti Marijani­šča je tisti magnet, ki drži vse skupaj. To pa je tudi največji razlog za dobro počutje, saj je občutek sprejetosti te­meljni element za ustvarjanje občutka domačnosti. Zato lahko z gotovostjo tr­dim, da Marijanišče ni »hotel«, kamor neopažen pridem in odidem, temveč je hiša, je dom, je ena velika družina, saj ima istega Očeta, ki je pred stotimi leti tu želel svoje otroke. • vala osnove malega nogometa, mladi salezijanci pa so poskrbeli za bogat duhovno-družabni program. 18. avgust 2012 Z ravnice čez drn in strm Lepo sobotno jutro je t. i. veržejske »pasje bombi­ce« kar vabilo na romarski izlet, kam drugam kot v hribe. Pot jih je vodila preko Velike Planine do Logarske doline in Podolševe k Sv. Duhu, kjer so se duhovno in telesno okrepili. 28.-29. avgust 2012 AnimaKamp Animatorji oratorijev, ki so potekali v župnijah soboške škofije, so se na pobudo škofijskega de­legata za mladinsko pastoralo Marjana Pučka in salezijancev zbrali na družabnem ovrednotenju in izmenjavi izkušenj pri delu na oratorijih. 30. avgust – 1. september 2012 Hvala Bogu, da imamo bicikel! Deset dijakov Gimnazije Želimlje je ob spremstvu treh mladih salezijancev zadnje dni avgusta preži­velo v Trio kampu Centra DUO. Tu so zaključili kolesarsko turnejo po Sloveniji, Želimlje Tour 2012. 31. avgust 2012 Puščenjakov večer Salezijanski zgodovinar dr. Bogdan Kolar se je z veseljem odzval na prošnjo veržejskih salezijancev in ob praznovanju 100-letnice Marijanišča pripra­vil zanimivo monografijo, ki je bila predstavljena ta večer. 6. september 2012 Blagoslovljeno opravilo V salezijanskem vinogradu v Cerovcu smo sale­zijanci, župljani Veržeja, sosedje in gostje Penzio­na Mavrica obrali skrbno donegovano grozdje za sladko kapljico letnika 2012. 6.-7. september 2012 Posvet o salezijanski mladinski pastorali Bratskega srečanja ob pregledu za nazaj in načrtih novega pastoralnega leta se je udeležilo nekaj manj kot 20 salezijancev. »Druženje z obrtniki me bogati« Center DUO Veržej je v zadnjem obdobju dobil nove prostore: vhodno avlo, rokodelsko trgovino, informacijsko-dokumentacijski center Ekomuzej in Puščenjakovo dvorano. Prostori že sami po sebi pritegnejo s svojo pristno, na trenutke minimalno, a izvirno oblikovano opremo. Za vsem tem stoji priznana oblikovalka, gospa Evita Lukež, ki nam z veseljem razkriva del svojih življenjskih izkušenj in ustvarjalnega duha. Kdaj ste prvič slišali za Veržej in kdaj za nastajajoči rokodelski center? Prvič sem za Veržej slišala v šoli. Naučili so me, da je Veržej večja vas v Prlekiji. Da so v okolici Veržeja arheologi izkopali cel kup artefaktov iz prazgodovine, rimskih časov in časa poselitve Slovanov, vem, ker mi je o tem bistrila znanje naša velika arheologinja Ljudmila Plesničar Gec (1931–2008), s katero sem dolga leta sodelovala kot oblikovalka njenih knjig. Tretjič sem za Veržej slišala, ko so mi povedali, da je za lajšanje težav pri rev­ matičnih oboljenjih in po ortopedskih operacijah dobro namakati kosti v prija­zni termalni vodi tam blizu, v Banovcih. Da imate v Veržeju zavetnika sv. Mihaela, sem prebrala v zabavni prigodi, ki se je pripetila v veržejski cerkvi in jo popisuje v svoji knjigi Od Akropole do Ribnice Janez Suhadolc (Celjska Mohorjeva družba, 2006). Z njim sem se v juliju 2009, kmalu po hudih neurjih, milo rečeno nepremišlje­no, da ne rečem brezglavo, z napihljivim čolnom spustila po Muri od Radgone do hrvaške meje. Izlet, ki naj bi trajal dva dni, se je končal v nekaj urah. Zdrvela sva mimo ogromnih poplavnih območij ob Veržeju. Od takrat vem, da naselju večkrat grozi nepredvidljiva in huda reka. Prav v tistem času sem začela sodelovati s Pomurskim muzejem Murska So­bota. Jelka Pšajd, kustodinja etnološkega oddelka Pomurskega muzeja Mur­ska Sobota, me je zasnubila še za projekt »Rokodelska akademija 2«. Med so­delujočimi partnerji nastopata tudi Občina Veržej in Zavod Marianum – Center DUO. Pomursko rokodelstvo je splošno znano po celi Sloveniji že od nekdaj. Tokrat sem Veržej prvič obiskala in spoznala eno večjih znamenitosti kraja, Zavod Marianum in prizadevanja salezijancev v njihovem vzgojiteljskem po­slanstvu, s plemenito idejo zapisovanja, hranjenja in predajanja rokodelskih veščin mlajšemu rodu ter trženja in promocije rokodelskih stvaritev v zami­šljenem novem rokodelskem centru. Kako ste se kot priznana oblikovalka odločili sodelovati pri projektih Centra DUO Veržej? O svojih oblikovalskih prizadevanjih sama težko sodim. Formalnih in nefor­malnih priznanj za svoje minulo delo sem seveda vesela. Ne delam razlike med morebitnimi velikimi in majhnimi nalogami. Pri vsakem naročilu se kar najbolj potrudim, tudi DUO ni izjema. Naloga se mi je zdela zelo zanimiva, obetala je kup novih znanstev z moj­stri rokodelci in spoznavanja njihovih veščin. Z vodjo Centra DUO in idejnim vodjo projekta, etnologom in teologom gospodom Janezom Krncem, sva se odlično sporazumevala, po idejnih predstavitvah in izkazanemu zadovoljstvu je bilo zaupanje z njegove strani tolikšno, da me je zavezovalo k še večjim prizadevanjem. Verjetno ste se vsaj malo poglobili tako v rokodelstvo tega področja kot v salezijanski način dela. Opremo Centra DUO sem zasnovala tako, da je priročna in da služi svojemu namenu. Poleg uporabnosti sem seveda skušala ujeti v opremi tudi nekaj lepote, duha in posebno­sti rokodelske ustvarjalnosti v tem delu naše domovine. Ne nazadnje je salezijanski vidik dela obrnjen k ljudstvu in mu je tuje nastopaštvo in bahaštvo. Tudi to se mi je zdel pomemben podatek pri snovanju Centra. Moja želja je bila, da bi se v prostoru, oziroma v detajlih opreme pred­stavili rokodelci, katerih znanje bi želeli posredovati uka željnemu mlajšemu rodu: kovač, lončar, pletar iz šibja, iz slame in iz lička­nja. In ne samo to. Želela sem, da bi mojstri vedeli, da so prosto­ru nekaj dodali, da bo vsebina prostora zaradi njihovega prispev­ka takoj prepoznavna. Seveda pa je bila moja največja želja, da bi prav zaradi teh atributov prostor vzeli za svojega. Idejo smo Veselje v ustvarjanju vendarle presega tegobe, ki seveda tudi spremljajo ta poklic. Vznemirljivo je romanje od ideje v glavi preko risbe na papirju do realizacije v materialih. © Marko Suhoveršnik realizirali, menim, da kar uspešno in upam, da vsem v zadovoljstvo. Delo seveda ni še čisto končano. Izzvati sem skušala tudi malo kom­petitivnosti in samopobude rokodelcev, da bi kakšen del opreme za­menjali, dodali, obogatili. S tem bi pridobivali tudi na samoporomo­ciji, Center pa bi bogatil svojo zbirko in prodajno ponudbo. Naj bo to pisanje nekakšen nagovor in povabilo. Čeprav ste zelo priznani in cenjeni v svoji stroki, smo Vas videli tudi med obrtniki, mizarji in celo z metlo v roki. Torej niste tip »studijskega« oblikovalca in se podate tudi na teren ter konkretno preverite svoje zamisli in ideje? Mogoče se v tem pogledu nekoliko zgledujem po mojstru Plečniku, ki je tudi vse svoje izvedbe vestno in sproti preverjal pri vsemogočih izvajalcih. Pometal, kolikor vem, menda ni, pa nič zato. Meni ni nič neprijetno prijeti tudi za metlo. Druženje z obrtniki me bogati, pa še nekaj je: če te zanima, kako delajo, če znaš ceniti njihovo delo, če znaš opaziti njihov trud, če se lahko z njimi dogovoriš tudi za kakšno drugačno rešitev od težko izvedljive za­misli, se prav posebno potrudijo in še dobre volje so ves čas. Jaz pa tudi. Že vrsto let ste uspešna in priznana oblikovalka, poznana tudi po priznanju za oblikovanje Jeruzalemske izdaje Svetega pisma. Kje vse ste še pustili svojo sled? Po izobrazbi sem arhitektka. Je pa res, da se ukvarjam povečini z gra­fičnim oblikovanjem, oblikovanjem notranjščin in posameznih kosov opreme. Vsega ne kaže naštevati. Med deli na področju grafičnega oblikovanja sem gotovo najbolj zadovoljna, kadar me kdo nagradi ali pohvali za oblikovanje knjige. Knjiga je nekaj, kar ostaja. Ostaja po vsebini in obliki, kot del zgodovine, kot povzetek nekega obdo­bja, zapis nekega dela, izkaz atmosfere, stila, okusa, zapis tehničnih zmogljivosti ... Tako moč in izpovednost ima morda še kulturni plakat. Večina drugih izdelkov, ki jih grafični oblikovalci produciramo, so bolj ali manj lepe smeti, ki imajo po navadi kratko življenjsko dobo. Sprašujete me, kje sem še pustila prepoznavno sled. Kot zanimivost naj povem, da sem med kolegi znana po nekoliko nenavadni ustvar­jalnosti. Sem namreč zasnovala celo vrsto, menda lepih, vrat. Pred kratkim so namestili nova vrata v zakristijo cerkve sv. Simona in Juda Tadeja, pri salezijancih na Rudniku v Ljubljani. Mislim, da so bili naroč­niki zelo zadovoljni. Verjetno se vaše delo in osebno življenje prepletata. Vam uspeva oboje usklajevati in združevati, ali kdaj čutite, da ste kot na križišču? Plečnik je nekje zapisal (študentom): »Trpeli boste notri do groba« in potem še nekje drugje: »Ustvarjalnost je naporna, vendar je tudi v ve­selje, saj vsakega, ki se s tem peča, očiščuje«. Z vsem naštetim se je mogoče kolikor toliko strinjati, čeprav se mi zdi, da veselje v ustvarjanju vendarle presega tegobe, ki seveda tudi spremljajo ta poklic. Nikoli se nisem resno kesala zaradi izbire svojega dela. Vznemirljivo je romanje od ideje v glavi preko risbe na papirju do realizacije v materialih. Nekateri v resnici potujejo z različnimi sred­stvi na vse konce sveta. Pravijo, da je to početje polno doživetij. Naj­brž imajo prav. Jaz svojih omenjenih romanj po ustvarjalnih poljanah ne zamenjam za popotovanja v daljne kraje. Ob koncu izkoriščam priložnost, da se zahvalim gospema iz Pomur­skega muzeja Murska Sobota: Metki Fujs, direktorici in Jelki Pšajd, kustodinji Etnološkega oddelka, ki sta me povabili k sodelovanju k projektu; gospodu Janezu Krncu, vodji Centra DUO, ki mi je zaupal nalogo in verjel, da jo bom dobro izpeljala; vsem mojim sotrudnikom pri sedanji podobi Centra DUO: najprej mizarjema Vinku in Klemnu Tratarju iz Ljubljane; Ivanu Kuharju, programskemu vodji Centra DUO za vso logistično pomoč; potem pa še lončarki Urški Ambrož iz Vičan­cev pri Veliki Nedelji; kovaču Francu Franku iz Puconcev; pletarjema iz slame: gospe in gospodu Smodiš iz Lipovcev; pletarju iz šibja Adiju Toplaku iz Frama; gospem iz Pomelaja, zadruge za razvoj podeželja ter direktorici zadruge gospe Dragici Horvat iz Male Polane za pletar­ske izdelke iz ličkanja. Vse lepo pozdravljam, delajte lepe reči! Veržejski Mihael bo gotovo dobro zvagal lepa dela. • 7. december 2012–3. februar 2013 5. razstava slovenskih jaslic (Center DUO) 26. december 2012 Blagoslov konj (Župnija Veržej) 29. december 2012 Božični koncert v cerkvi (Župnija Veržej) 11.–13. januar 2013 Šola za animatorje pripravnike (SMC Veržej) 26. januar 2013 Praznični oratorij ob godu sv. Janeza Boska (SMC Veržej) 18.–19. februar 2013 Duhovne vaje za ministrante (SMC Veržej) 20. februar 2013 Zimski oratorij (SMC Veržej) 23.–24. februar 2013 Pevski vikend (SMC Veržej) 10. marec 2013 Predstavitev gradiv za oratorij '13 (ZAO in SMC Veržej) 11.–15. marec 2013 Rokodelski lončarski teden (Center DUO in Penzion Mavrica) 14. marec 2013 Kovačičev večer (Marijanišče) 22. marec 2013 5. velikonočna razstava (Center DUO) 4. maj 2013 Srečanje družin prvoobhajancev (Marijanišče in SMC Veržej) 15.–16. maj 2013 Obisk relikvij sv. Janeza Boska (Marijanišče in župnija) 18.–19. maj 2013 Romarski shod ob Mariji Pomočnici (Marijanišče) 9.–13. junij 2013 Duhovne počitnice za upokojence (Marijanišče in Penzion Mavrica) 21. junij 2013 Odprtje poletne razstave in zemljank v kampu TRIO (Center DUO) 30. junij – 2. julij 2013 Mednarodni kamp (projekt AC 2) (Center DUO in SMC Veržej) 2.–4. julij 2013 Kamp za animatorje oratorija (SMC Veržej) 5.–12. julij 2013 Oratorij za družine (projekt AC 2) (Center DUO in SMC Veržej) 14.–18. julij 2013 Kamp za otroke (projekt AC 2) (Center DUO in SMC Veržej) 22.–27. julij 2013 Oratorij v Veržeju (župnija in SMC Veržej) 10.–14. avgust 2013 Nogometni kamp (Marijanišče in SMC Veržej) 20.–21. avgust 2013 AnimaKamp za animatorje škofije (ZAO in SMC Veržej) 30. avgust 2013 Puščenjakov večer (Marijanišče) 29. september 2013 2. Miholov sejem (Center DUO in Občina Veržej) 4.–6. oktober 2013 Datumi in dogodki so zgolj informatvini. 10.-11. september 2012 Delavnice mladih rok Maturanti Gimnazije Želimlje so se na šolski ek­skurziji mudili v severovzhodni Sloveniji in se spo­prijeli s spoznavanjem tradicionalnih rokodelskih obrti. 25.-29. september 2012 Priprave na 100-letnico Pri večernih svetih mašah smo opravljali devet­dnevnico, ženske v Bunčanih in v Veržeju na Ko­lodvorski so obudile tradicijo pletenja vencev za okrasitev, možje so svoje moči pokazali pri posta­vitvi velikega šotora na dvorišču, zaposleni in pro­stovoljci pa so praznično zaljšali Zavod Marianum. 30. september 2012 Praznovanje 100-letnice Marijanišča 40 udeležencev je rokodelske izdelke predstavilo na Miholovem sejmu, ki ga je na kulturni prireditvi opisala Jelka Pšajd; žegnanjsko sveto mašo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar; rokodelsko razstavo je ob bogatem kulturnem programu do­mačinov odprl dr. Janez Bogataj; na svečani akade­miji pa se je več kot 800 gostov pod taktirko Marje Dolamič sprehodilo skozi 100 let Marijanišča ob umetelni besedi Jureta Seška, pesmih Mladinske­ga zbora Kodeljevo pod vodstvom Nuške Drašček, spominu na g. Martina Marošo in zgodovinsko­-družabnih prizorih domačih nastopajočih. Piko na i so postavili govorniki ravnatelj Turk, salezi­janski predstojnik Potočnik, škof Štumpf, poslanec Horvat in župan Petovar. 4. oktober 2012 Teden otroka Tudi učenci OŠ Veržej se vključujejo v rokodelske delavnice Centra DUO. Tokrat so v tednu otroka, ko v šoli že tradicionalno potekajo dnevi aktivno­sti, izdelovali rože iz krep papirja in pletli majhne košarice iz šibja. 16 organigram salezijanskega poslanstva v Veržeju DOM stoletni 2 Bilten Salezijanskega zavoda Veržej je izšel ob zaključku praznovanj 100-letnice Marijanišča v Veržeju decembra 2012. Izdal Zavod Marianum Veržej v okviru projekta Dobrodošli na desni strani Mure: Promocijske tiskovine Občine Veržej in Zavoda Marianum Veržej, ki ga sofinancira Evropska unija, Evropski sklad za razvoj podeželja, pristop LEADER in Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano Republike Slovenije. Za Zavod Marianum Puščenjakova ulica 1 . 9241 Veržej . Naklada 4.000 izvodov. Organizacija tiska Salve d. o. o., Ljubljana. Tiskano v Sloveniji. tel. 02 588 90 60 . www.marianum.si pripravil in uredil Marko Suhoveršnik. Oblikovanje