74
Zbor vino-in sadjorednikov v Heil-
bronu.
Tudi slovenskim viriorejcam v poduk.
Kakor se je lanjsko jesen 1505 kmetovavcov v Gradcu, se je biio malo kasneje tudi na Virtemberš-kim v mestu Heilbronu 163 nemških vino- in sadjo-rednikov za tri dni sošlo, kjer so se vsak dan, narpred v dveh odločkih za vinorejo in za sadjorejo posebej, potem pa vkup v velikim zboru pogovarjali.
V odločku za vinorejo je bil gosp. baron Babo, slavni kmetovavec, predsednik, in tu so se veliko prepirali,  kaj  de je  blojenje vina CWeinverfalschung)?
-------Pričijoči kemikarji so jo z enim glasam terdili,
de, ko se nizkimu moštu pred vrenjem cukra, kteriga pomanjkanje terpi, doda, ni to nobeno blojenje, marveč le popravljanje ali poboljšanje vina; zakaj le v gorkih krajih in na preksončnih goricah dozori grojzdje popolnama in postane močno cukreno, de se dajo is njega lepo dišeče, žlahne in cvetne vina narejati; kar se ga pa v bolj osojnih krajih, na ravnih poljih in na visoko speljanih tertah, kakor na Talijan-skim, ali clo v premerzlih deželah prideluje, ako je ravno mehko inv sladko, vender ni cukreno, in ne da pridniga vina. Če se tedej moštam iz taciga grojzdja cukra doda, se popravijo, de postanejo veliko bolji vina iz njih.
75
Tako so k e m i k ar j i po učenosti in skušnjah to spričevali; temu nasproti so pa drugi vinoredniki djali, de, če se moštu cukra doda, se s tem vrata vsacimu druzimu blojenju odpro; de vino naj bo tako, kakor ga Bog da; tako, kakor je na terti zraslo; de naj bo sam čist sok tertne jagode. Ke'r niso mogli to reč v imenovanim odločku do konca dognati, jih je zadnjič v velikim zboru 158 zoper 4 sklenilo: de vinam lepo čast in ceno ohraniti, ne gre nikoli in nikakor taciga — kar jim ni na terti zraslo — pridjati, in de kaj taciga primešati,  mora  ojstro  prepovedano  biti.    O  velika  čast  in
slava tako umnim in poštenim možakam!------Pa ven-
der prijazno bi jih mi poprašali, ali tudi ž epi o na terti rase? — ali je tudi njenin sok? — —
Baron Babo piše v svoji nemški vinoreji, de so Rajnčanje od kraja vsi zoperni ožepljenju vina, in ven-der na Rajnu jih še clo po njegovim lastnim uku, v pervim letu z nezdravim in smerdljivim žeplam po štirikrat pokade. Kako je vender to, de takim tanjkovestni-kam, kakor so se bili v Heilbronu zbrali, ni pri ti priložnosti še clo v glavo padlo, de se žeplo na terti ne prideluje! —
Na Rajnu so si od nekaj let zaplodili veliko tert-niga plemena, ki mu Klevener pravijo; da se iz njega dobro gomizljivo vino kot šampanjar narejati. Zdaj pa so še le spoznali in prepričali se, de je bilo vmes dosti operhljivih ravenplemen, kar niso popred razumeli in na kar niso sperviga nič pazili; tako so v veliko škodo prišli, in bodo mogli za naprej, kakor so si dopovedali, v tacih rečeh bolj skerbni biti. — Tudi so sklenili, de KTevener se mora v močan svet saditi, in de se ne sme spervič kaj preveč z zarodnim lesam obkladati.
Kar gosp. dohtarjevo Liebigovo šego vtiče, de bi se mošti brez tropin v velicih odpertih badnjih in v zlo hladnih hramih kuhali, je bilo sklenjeno: de nizke vina je prav po taki šegi kuhati, ne pa žlahnih, ktere bi utegnile po tacim kuhanji preveč zgubiti; pa vender so tudi rekli, de, ke'r je še premalo v teh rečeh storjenih skušinj, ne gre še nobene prave sodbe v tem narediti.
Sklenili so pa gotovo, de po gosp. L i eb igo vi m priporočenji je prav dobro, tertam z r ožje m — to je: kar se od tert odreže — gnojiti; kdor pa z drugim gnojem nogradu po verhu pognoji, in ga potem pod-kopa, ga zapravi ali zgubi dve tretjini, zakaj zgori mu, ali z drugo besedo, zgine v zrak. Kdor hoče tertam gnojiti, mora nad njimi jamo ali grapo za gnoj skopati, de pride globoko v zemljo in de je dobro s perstjo zakrit.
V treh dneh dopoldne so zbrani vinoredniki po-kusili tudi in razsodili dobroto 140 raznih Rajnskih vin; de vina dežele, v kteri so se sošli, in v kteri so jih gostili, so dobro pohvalili, to se mende tako ve; pa znano je vender tudi, de Rajnske vina so perve nemških dežel. —
Kakor jim je bilo lani predalječ v Gradec, jim bo tudi prihodnjič predalječ v Kil, sklenili so le takrat z velikim zboram nemških kmetovavcov zediniti se, kadar jim bo to prav priložno. De jih je veliki kmetijski zbor v Gradcu kot zgubljene ovčice z enim glasam nazaj k sebi za naprej povabil, in jim tako odločenje in postransko shajanje ojstro prepovedal, si niso clo nič k sercu vzeli, marveč so se temu še posmehovali. Kdaj bo take razpertije konec? —                       M. Vertovc.