-   232   -
O zadevah poglavnih ljudskih šol na Krajnskim.
Pred sabo imamo na vod, kako naj v poglavnih ljudskih šolah Krajnskiga uk za ukam sledi, ki ga je pod naslovam „Entwurf eines Lehrganges fur die Ha up tschuleu i m Kron lan de Kr a i n" nadzornik naših ljudskih šol g. dr. Močnik nasvitlodal za voditelja učenikam. Odkritoserčuo rečemo, da že dolgo smo pričakovali, kdaj se bo kaj naš g. nadzornik ljudskih šol oglasil, djansko zvediti njegove namene o šolstvu, njegovi skerbi izročenim; — prebravši omenjeni navod sedaj z veseljem povemo, da je delo velike velike hvale vredno. O pomanjkljivosti naših po starim kopitu osnovanih ljudskih šol ni dvombe več; zagovorniki njih le prazno slamo mlatijo. Ako se pa ljudskim šolam nekdanje baze pomanjkljivost očita, se ne krivičijo zavoljo tega možje, kterim je bilo poprej nadzornistvo šol ali učenje izročeno, ampak le stara s o stava (Svetem), po kteri so vsi ravnati mogli, čeravno so vidili, da, kar je bilo pred 50 leti dobro , ne more več danes dobro biti. Zato vsak prijatel šolstva radostno sprejme po slavnim ministru grofu Thun-u vpeljane važne poprave ljudskih šol, zlasti če so tako izver-stno osnovane, kakor jih vidimo v g. dr. Močnik o vi m j,navoduc', ktero zamoremo po vsi pravici mojstersko delo imenovati. Od stopinice do stopinice je tu za vse 3 razrede (klase) na poglavnih (mestnih) šolah učenikam lepo pot pokazana, kako naj napredujejo od ma-liga do višjiga. Nar imenitnišimu nauku ljudskih šol, namreč rečnimu nauku (Anschauungsunterricht) in vajam govorstva in mislivnosti je v tem navodu kaj lepo pot pokazana; vse se veže organiško, vse se vjema soglasno.
(Konec sledi.)
—   238   -
O zadevah poglavnih ljudskih šol na Krajnskim.
(Konec.)
Kar nauk slovenskima in nemškiga jezika vtiče, ki se mora v p o glavni h mestnih šolah kot potreben nauk za višji šole učiti, je g. nadzornik prava pot tako dobro zadel, da njegovo vodilo zasluži sploh v vsih p og lavnih šolah vsih slovenskih dežela vpeljano biti. Teško je tu se Scyle tako ogibati, da ne padeš v Karvbdo, — g. Močnik se je skazal previdnima mornarja tudi o tem. Nobenima jeziku se tu krivica ne godi. Naravno je otrokam slovenskima rodu, da v spodnjim oddelku 1. razreda se uk le v samim slovenskim jeziku začne in skozi celo leto slovenski jezik v učit vi premaguje; v višjim oddelku tega razreda se enačita eden druzimu; le za 1 uro v tednu premaguje še slovenski. V 2. razredu stopi, kakor je prav, nemški za polovico naprej in učbini jezik postane zdaj nemški; enaka je tudi v 3. razredu, vunder obderži skozi/ in skozi ne le v slovnici, branju in pisanju, temuč tudi v vaji mnogoverstnih pisem itd. slovenski jezik popolnama svoje pravice.
Kar je na dalje v tem navodu posebne hvale vredno, je to, da so vsacimu jeziku posebne ure določene, in nadjati se je, da bo g. nadzornik skerbno nad tem cul, da se bo njegov navod tudi na tanjko s po In o val. To jevažniši, kakor morebiti kdo na pervo besedo misli. Zakaj po dosedanji navadi je bilo scer tudi|ukazano , da naj se s 1 o v e n s ki jezik uči, — ali ker sta se večidel nemški in slovenski skup učila, je bilo učeniku preveč na voljo dano, da je delal karkoli je hotel. Je bil učenik slovenskimu jeziku pravičen in ga je sam dobro znal, ga ni zanemaril memo nemškiga, — je bil pa učenik nemškutarske stranke, se ve, kako je ž njim ravnal ; toliko je v njem učil, daje ime imelo. Vsa ta enostranost, naj bo na ktero koli stran, je po tem navodu overžena.
Ker petje veliko pripomore, da je človek veseliga pa tudi pobožniga serca, in ker Slovenci kakor Slovani sploh že od nekdaj radi pojo in mnogo prav lepih pesem imajo, veli hvale vredni navod, da se ima na vsaki poglavni šoli tudi začetni nauk v petji vpeljati, pri kterim naj se pa posebno pobožno-cerkveni pevi izbirajo.
Sklenemo pa to naznanilo s serčnimi željami, da bi častiti g. nadzornik tudi kmalo za druge neglavne ljudske šole na deželi navod učitve osnoval, da bi se tista svojoglavna mešanca , ki tu in tam na Slovenskim le nauk kmečkih otrok zaderžuje, povsod odpra-
-   239   -
vila, in da bi se na živo potrebo omike kmečkih otrok, ki bojo kmetje ostali, gledalo, da se bojo tega učili, kar jih pripravlja za njih prihodnji stan — z eno besedo, da bojo ljudske šole slovenskima naroda v resnici — slovenske ljudske šole, kakor smo jih popisali v  17.,  18.,  19. listu Novic.