Izhodišča. Diagnastiko tipljivih sprememb v dojkah praviloma naredi klinik. Zadokončno diagnozo narave lezije in odločitev o načinu in absegu nadaljnjega zdravljenja je nujna pomoč radiologa. Radiolog bo napravil vso potrebno slikovno diagnostiko, pogosto je potrebna tudi tanko ali debeloigelna biopsijapod rentgenskim ali ultrazvočnim nadzorom. Pri diagnostiki tipljivih spremembah v dojkah si pomagamo z algoritmom diagnostične obravnave. Zaključki. Glavni razlog, da napravimo obojestransko mamografijo pri tipljivih, klinično sumljivih spremembah v dojkah, je iskanje manjših, netipnih lezij v sosednjih kvadrantih iste dojke in v drugi dojki. Po mamografskem ali UZ videzu razvrstimo lezije od benignih sprememb -1 do malignoma -5. Za odločitev o mogočem operativnem posegu, o kontrolah, sledenjuz UZ ali z rentgenom v določenih časovnih razmakih upoštevamo kliničnivtis, mamografski in /ali UZ videz ter izvid citologa ali patologa. Naloga klinika kirurga je, da vse izvide zbere, poveže in se odloči o terapiji.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-YDFAUHC3

COBISSID

19222233

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vargazon, Tomaž, Rener, Miljeva (2004). Diagnostični algoritem tipljivih lezij v dojkah. Radiology and oncology (Ljubljana), letnik 38, suppl. 1, str. S79-S82. URN:NBN:SI:DOC-YDFAUHC3 from http://www.dlib.si

MLA:

Vargazon, Tomaž, Rener, Miljeva. "Diagnostični algoritem tipljivih lezij v dojkah." Radiology and oncology (Ljubljana) letnik 38. suppl. 1 (2004) str. S79-S82.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YDFAUHC3>

Radiology and oncology
1992-
(Zbirni zapis)